V OSPREDJU AKTIVNOSTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Zaokrožene celote imajo svoje interese
V izven mestnih krajevnih skupnostih so ponekod že zelo daleč z izdelanimi smernicami srednjeročnega razvoja za njihove skupnosti, Id so jih sprejeli že pred mesed. Tudi na področju preobrazbe krajevnih skupnosti so naredili že povsod zelo veliko, čeprav še nimajo končnih oblik. Izdelani so sicer predlogi, vendar je odločilno kaj bodo rekli na zborih krajani sami in kako bodo odločali na referendumu. Izven mestne krajevne skupnosti, ki smo jih tokrat obiskalo so: Dobrava, Polhov Gradec in Škofljica.
Akcijski odbor pripravlja predlog
»O mestu naše krajevne skupnosti in njenem razvoju smo že veliko razprav-ljali. V Plhovem Gradcu vedno nekaj snujemo, čeprav vsega v določenih rokih ne ušpetno uiesničiti. Skušamo strniti vse za razvoj kraja, kar je bilo zelo očitno npr. pri naših dolgoletnih prizadevanjih za ureditev našega turističnega doma. V tem smo sedaj uspeli na veselje krajanov in turistov. Zagrizenosti ni manjkalo tudi
pri srednjeročnem načrtovanju«, pravi predsednik KK SZDL RAJKO KOZ-JEK. »Za vsako področje v krajevni skupnosti smo naredili plan po teritorial-nem načelu in potetn smo naredili še za vsako interesno področje svoj plan. Vse te plane stno združevali in usklajevali. Končni rezultat so smernice, s katerimi bomo šli v novo obdobje. Vse to je opra-vila posebna komisija.
V teh smernicah smo dali poudarek krajevnim potem, ki jih imamo 180 km in to na terenu, ki je nenehno izpostav-ljen vrstam erozije. Neurejen imamo vo-dovod in tudi kanalizacija čaka na uredi-tev. Urediti moramo dovode do čistilnih naprav in poiskati rešitev za odvod me-teorne vode. Pri vodovodu moramo ob-noviti glavni vod, ki je star in slab. Sani-tarna inšpekcija nas je opozorila, da ga moramo popraviti, ker nam ga sicer za-prejo zaradi nevarnosti okužbe. Na go-
spodarskem področju ne sanjamo o kaki tovarni, ker je naše območje zaščiteno in bi uničevali okolico. Želje imamo le na turističnem področju, kjer si prizadeva-mo urediti grad grofa Blagaja. Ko bomo uredili streho in imeli dokončen plan re-konstrukcije, bomo lahko gradili na lici-tacijo. Upamo, da se bo le našel intere-sent, in da tako ta objekt ne bo razpadel. V načrtu imamo tudi ureditev prostorov za novo glasbeno šolo.
To so načrti za sedanjo krajevno skup-nost. Ne vemo, če bomo delovali v tej velikosti in sestavi tudi v bodoče. Pose-ben akcijski odbor sedaj pri nas ugotav-Ija možnosti za ustanovitev več krajevnih skupnosti. S povsem zemljepisnega stali-šča je to povsem mogoče in sicer tako, da bi sodili v novo KS Dvor-Belica, Babna gora, Belo, Log, Hrastenice in še nekaj zaselkov. To je takoimenovani spodnji konec. Ta KS bi imela okoli 400 prebi-valcev. Na tem območju je sedaj zelo veliko aktivnih ljudi in družbenopolitič-nih delavcev. Ni pa na tem območju no-bene industrije. Rešeno je vprašanje prostora, saj imajo gasilski dom, komu-nalna problematika je ista kot v vsej KS. Obstojajo torej nekatere koristi za novo KS, danes se ljudje na tem območju za-vedajo obširnosti nalog, ki jih čaka. To območje je kmetijsko in so Ijudje zelo obremenjeni z delom. Zato je treba vse dobro preceniti, preden gremo v referen-
dum. Akcijski odbor bo postregel z vse-mi podatki in potem se bomo odločili v široki javni razpravi ali gremo na refe-rendum ali ne.
Pri nas torej le razmišljamo o dveh KS in to zato, ker je središče Polhov Gradec zelo homogeno in ga nima smisla razvija-ti. Ostali zaselki pa so zelo raztreseni. Možnost je le prej omenjena nova KS, ki bi po velikosti prestavljala četrtino seda-nje naše KS.«
Resnično vključevanje v proces odločanja
Če bi našo krajevno skupnost reorga-nizirali, bi lahko pritegnili k družbenopo-litičnem delu in vsesplošni aktivnosti še več ljudi. Namen preobrazbe krajevnih skupnosti je prav aktivirati čim večje šte-vilo prebivalcev. To bomo nedvomno dosegli z manjšimi KS. Pri nas smo doslej govorili o preobrazbi predsvem s stališča,
koliko bomo lahko s tem utrdili in poglo-bili delegatski sistem. To je po našem ena temeljnih nalog. Če bo večina meni-la, da z novo organizacijo in preobrazbo to lahko dosežemo, potem bomo prilago-dili organiziranost tem potrebam in že-ljam. Upoštevati moramo namreč tudi vse tiste zaviralne dejavnike, ki se uteg-nejo pojaviti zaradi povsem praktičnih razlogov. Ti so prostorski problem, po-večani stroški in še marsikaj. Vse to se splača, če bi šlo le za spremmebo zaradi spremembe. Če gre za resnično preob-razbo in za približanje odločanja delov-nim Ijudem, so vsi ti vzorki seveda po-vsem ničevni,« pravi predsednik KK SZDL Dobrova ing. FRANC ZADNI-KAR. »V naši krajevni skupnosti smo razmišljali o možnostih, ki jih imajo pre-bivalci Gaberja in Novega Gaberja, kjer bo okoli 50 na novo priključenih hiš poleg že obstoječih 50. Tja bi sodilo še Hruševo in Osredek. Možnosti za samo-stojno KS torej so. Potem je tu še misel o samostojni KS v Brezju. Tam poudarja-jo, da so trenutno brez prostorov, vendar bi to vprašnje že uredili, V Brezju bomo imeli o tem še poseben zbor, kjer se bomo temeljito pogovorili in preučili vse prednosti in slabosti. Na Dobrovi smo razmišljali tudi o današnji viški skupnosti Podsmreki. Idej torej ne manjka; pfeuči-ti je treba, kaj je dobro in kako bomo ljudi resnično vključili v proces odloča-
nja. Sedaj sodeluje v različnih organih naše KS okoli 250 krajanov, torej deseti-na. To število bi z novo organizacijo laho še povečali. O vsem tem se bomo še pogovarjali v vseh desetih vaških odbo-rih.
Na Dobrovi nimamo kakih posebnih nagnenj, da bi širili industrijo. Imamo le eno gospodarsko organizacijo: Žimnico v Podsmreki. Za naše območje tudi vse večje zanimanje, ker je blizu mesta. Mir-no in tudi sveže in snažno okolje privle-četa tnarsikoga.
Ko bodo pozidane Kozarje se bodo naši ljudje lahko zaposlili tudi v tamkajš-nji industrijski coni. Na Dobrovi bomo še vedno dajali prednost kmetijstvu ohranjevanju kmečke proizvodnje. Zato čuvamo zemljo in skušamo ohraniti kme-tijstvo, kjer je to le mogoče in smiselno. Dobrovo čaka v srednjeročnem času vrsta nalog, ki izhajajo iz velike raztrese-
nosti. To je vzrok številnim komunalnim problemom s katerimi se domačini tudi uspešno spopadamo. V načrtu imamo elektrifikacijo, urejevanje kanalizacije in sedaj plačujemo samoprispevek za vaške poti. Težave imamo s črnimi gradnjami in manjkajočimi komunalnimi objekti. Te bomo dopolnjevali in v petih letih nameravamo zadeve premakniti bistveno naprej.«
Škofljičani se bodo odločali na zborih občanov
»Na Škofljici smo sprejeli že avgusta smernice razvoja naše KS v naslednjih petih letih. Kljub temu smo se odločili, da jih bomo še enkrat obravnavali. Splošna ocena je, da so smernice dobre, saj je pri njihovi izdelavi sodelovalo zelo veliko število krajanov. V smernicah smo si zastavili tudi to, da mora biti vse, kar je zapisano, tudi uresničeno. Nočemo, da bi ostajale naloge neizpolnjene! Tako ni-smo uresničili npr. gradnje igrišča za no-gomet. Sklenili smo, da naj bo plan rea-len in predvsem naj zajame vse tisto, kar doslej nismo naredili,« nam je povedal predsednik KK SZDL Škofljica MILAN KAVŠEK. Lahko še tako planiramo in se trudimo, vendar iz vsega tega ne bo nič, če ne bo vode. Rešitev tega je v podaljšanju rudniškega vodovoda, ki naj bi bil dovolj močan. Nekatere vasi pri nas so natnreč še vedno brez vode. V naši KS bomo začeli graditi leta 1980 osnov-no šolo, ki bo leto kasneje tudi zgrajena. Zelo pereča je pri nas preskrba: imamo dve majhni trgovini in mesnico. Ena tr-govina je pravcata past, saj mora kupec do nje preko najbolj obremenjene slo-venske ceste: Ljubljana - Zagreb. Ta cesta nas močno ogroža. Na križišču, ki ni semaforizirano, je bilo že 29 žrtev. Še tiste luči, ki so gorele in osvetljevale prehod za pešce, so odpovedale. Vse to povečuje nevarnost do skrajnosti. Milica je odpovedala usmerjanje v tem križišču, ker noče usmerjati v popolni temi, saj je to smrtno nevarno. Vsaj luči bi nam mo-rali postaviti.
V našetn planu imamo tudi nov zdrav-stveni dom, za kar smo dobili že soglasje zdravstvene skupnosti. Urediti bi morali pločnike in v pripravi je gradnja treh novih zgradb: pošte, banke in gozdnega gospodarstva. Lokacijo imamo tudi za veliko poslovno trgovino in iščemo le še investitorja. Upamo, da ga bomo našli, čeprav smo izven središča. Naše naselje šteje 2400 ljudi in 5000 bodočnosti nas bo. K nam gravitira še veliko okoliških naselij, ki nimajo trgovin. Razvoj bi lah-ko naredili tudi na področju obrti. Nujno bi morali zgraditi družbena stanovanja, saj se sedaj skoraj vsi učitelji vozijo iz Ljubljane. To ni v interesu šole in kraja.
Kako bomo v bodoče organizirali se bomo dokončno dogovorili na zborih ob-čanov, ki bodo v začetku decembra. Se-daj že obstaja predlog, da bi bila Pijava gorica s sedmimi vasmi samostojna kra-jevna skupnost. Nekateri predlogi so šli celo tako daleč, da naj bo ta vas sama svoja krajevna skupnost. Pri tem nastaja vprašnje tistih sedmih okoliških vasi, ki bi »obvisele v zraku« in tudi satna Pijava gorica bi bila le premajhna. O vsem tem se bomo pogovorili na zborih krajanov. Pijava gorica ima drugačne interese kot Škofljica in bi bilo prav, da bi imela svojo KS. Sedaj so odtrgani od Škofljice in so zato tudi premalo aktivni v KS. Imajo pa tam lastno organizacijo ZZB in ZSMS, lastno gasilsko društvo in svoje prostore. Vsa njihova dejavnost se bo z lastno KS zanesljivo še povečala. Potrebovali bi le še malo trgovino. Drugih sprememb niti ne pričakujemo. Le še ena hiša, ki sodi sedaj pod Želimlje, bi se rada priključila k nam in pa gostilna Strah, ki sodi k Lavrici, vendar se po tradiciji povsem veže na nas.«         Milovan DIMITRIČ