o\ ^ i I 'f • 'I' sr^ ^ ižjti,,;;; Marjan Vengust: »Odhajam. Naslednika ne vidim.« Dražje tudi parkiranje v Celju Št 97 / Leto 63 / Celje, 9. december 2008 / Cena 0,81 EUR > □ A □ Odgovorna urednica t41: Tabora Cvtn Prvi dobri mož se je poslovil, čakamo še dva Na Celjskem so se otroci marsikje veselili Miklavža in bali parkeljnov. V Novi Cerkvi so odrasli skupaj z otroki pripravili celo opereto (na fotografiji). . . .. t www.golte.sf decembra ii^phej obratujejo naprave na smučišču vsaH dant ^OGODKI NOVI TEDNIK V ii if Dolgotninega čakanja prdd ždeznSMmi lapomieami je korvae. Med f)8ti(ovim $)ovd$nnii odprtem so €$2 nov nadvoz napotili stevRni prebivalci Štor in šrria okolice. Zgodovinski dogodek v Štorah v Štorab so v p«tek slovesno odprli nad-voz čez glavno cesto in železniško progo, ki so ga v krajih na drugi strani proge pričakovali več desetieti}. Kljub obilnemu dežju se je odprtja udeležilo veliko občanov iti povabljencev, med njinU številni župa-niWVUB'iod^: " »Dänes je dve leti» dva meseca ter en dan, odkar je bil položen temeljni kamen,« je na odprtju spomnil župan Miran Jurkošek, ki je prevzel župansko funkcijo med glavnimi pripravami na gradnjo nadvoza. Treba je bilo premagati veliko različnih ovir» med drugim ponoviti razpis za izvajalca. Družba CM iz Celja je nadvoz zgradila v roku. Nadvoz sta slovesno predala namenu žu-pan štor in generalna direktorica direktora-ta za železnice In žičnice Jelka Šinkovec Funduk, ki poudarja večjo varnost vseh udeležencev v prometu ter večjo pretočnost železniške proge. Za približno 6 milijonov evrov vredno naložbo v nadvoz je največ prispevala republiška direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, ki je vložila 4 milijone, z 1,2 milijona sledi republiška direkcija za ceste ter z 830 tisoč evri Občina Štore. Ta je odkupila zemljiSča ter poskrbela za projektno dokumentacijo. Blagoslov novega nadvoza je opravil celjski škof dr. Anton Stres, Vije zbranim zaže-"^el srečrifo in vamo vožnjo. Praviako sapri-pravili bogat kulturni program, kjer so prikazali pestro kulturno ustvarjalnost v štor-ski ob^. Po odprtem nadvozu so se kot prvi simboUČno napotili konjeniki, ki so jim sjedili vozniki starih koles, motorjev in avtomobilov. Z uradnim odprtjem so nadvoz tudi dejansko odprli, saj na četrtkovem tehničnem pregledu večjih pomanjkljivosti niso ugotovili. 2a Štore ter širšo okolico je odprtje nadvoza zgodovinski dogodek, ki odpravlja dolgotrajno čakanje pred železniškimi zapornicami, saj je ta železniški odsek v Sloveniji najbolj obremenjen- Nadvoz pomeni tudi bistveno krajšo povezavo proti delom laške in celjske občine. BRANE JERANKO, foto: SHERPA DALMATINSKI BOŽIČNI KONCERT VINKO COCE DAVOR BORNO KLARA SVETI ANTE GRUPA GALEB AMOR MEDIJSKI POKROVITELJ: NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Bo odločitev za poklic lažja? Celjska obrtno podjetniška zbornica je uspešno izpeljala pilotni projekt promocije poklicev. Projekt je rezultat pogovorov in pobude, ki je v juniju prišla s strani celjskih obrtnikov ter podjetnikov, predstavnikov srednjih ter osnovnih Šol in zavoda za zaposlovanje. Šlo je za odgovor na kritično-^iesorazmerje med povpraševanjem in ponudbo dela na Celjskem. Projekt promocije poklicev je vodila mag. Tatjana Stinek. kot edinstvenega pa ga je označila tudi republiška agencija podjetništvo in tuje investicije. »Samostojno in v okviru celjskega obrtnega sejma smo pripravili okrogle mize in delavnice, udeležencev je bilo več kot tisoč,« pravi Štinkova. Osnovno- in srednješolcem so poskusili deficitarne ter ostale poklice, po katerih obstajajo največje potrebe, predstaviti neposredno, s pomočjo gostov, uspešnih podjetnikov, »"nidi v okviru anket ugotavljamo, da mladi odloA-tev za poklic radi odla^jo. Ne glede na to, da jim je na voljo kopica informacij o posameznih poklicih in možnostih zaposlitve, po njih ne posegajo. To se pozna pri vsakoletnih vpisih v šole in fakultete. Na to gotovo vpliva tudi sistem vrednot v naŠJ družbi, kjer so nekateri poklici premalo cenjeni in spoštovani ter posledično slabše plačani. Kadrovske štipendije ostajajo neizkoriščene, ker |e pri mladih prisoten strah, da bodo z njimi obsojeni na eno samo podjetje, hkrati ne prepoznavajo prednosti prakse in delovnih izkušenj pred vstopom na trg dela,« opaža Štinkova. Nefleksibilnost na trgu dela »Predstavitev poklicev smo se zalo lotili celostno. Nismo ponudili zgolj osnovnih informacij, ki očitno niso dovolj, ampak konkretne izkušnje in zahteve; od psihofizičnih spo- PoMici v kovinsrsiu dejavnosti so za mlade med naf manj privlačnimi. (Foto; Aftiiv HT] sobfiosli do ravni zahtevnosti poklica, pogojev za delo, nevarnosti in prednosti,« dodaja Martina ReČnik. ki je prav tako sodelovala pri projektu- Dodaja, da jim je s tem pristopom uspelo pritegniti pozornost osnovnošolcev in je prepričana, da bi takšne predstavitve morale soditi v redni kurikulum zadnje triade. Splošna ocena sodelujočih pa je, da otroci nimajo jasnih predstav o tem, kaj bi v življenju počeli oziroma, ko enkrat končajo izobraževanje, ne vidijo možnosti, da bi uspeli na kakšnem drugem področju. To opaža tudi direktorica celjske območne enote zavoda za zaposlovanje Karmen LeskoŠek: »Trend pomanjkanja v tehničnih poklicih, to-vinarstvu, gostinstvu, zdravstvu in gadbeništvu se nadaljuje. Kljub iskanju novih rešitev in prekvalifikacij za iskalce zaposlitve pa se ti zelo slabo odzivajo.« POLONA MASTNAK, foto: SHERPA tul^i'- Vedno boljši ^^^ Ob enkratnem nakupu nad 60 € Pralni praSek Ariel Mountain Spring, 2 kg fttđno — u»* I ""I ekom^!^ it. 97 - d. december 2008 m ARSTVO HOVI TEDNIK Turizmu mora vedno sijati sonce Recesija, ki smo ji priča, naj ne bi prizanesla niti turizmu, saj podobno kot avtomobili spada v t.i. nad-standard. Kljub vsemu se v prihod-luh laške Thermane bistveno &e ne pozna, a bo vseeno upočasnila gradnjo kongresnega hotela. Direktor Thermane Roman Matek ocenjuje, da bodo slabše odnesli glavni turistični kraji, njih pa zaenkrat še reiujejo stalni pogodbeni partnent. Po drugi strani imajo leto vnaprej podpisane pogodbe tudi svoje minuse, saj )e načrtovan dobiček precej oklestUa inflacija. Trenutno je tako največja težava Thermane inflacija. »Cen hrane očitno državna statistika ne zajema tako, kot jih naša kuhinja,« pravi Matek. Stroški živil so jim namreč nenormalno poskočili. Obenem se je električna energija podražila za sto odstotkov, »vendar tega našim obiskovalcem, ki imajo sredi dneva prižgane vse luči, ne moreš ravno reči. SIcer pa> recesija gor ali do. >ka/et< pri nas ne moremo nehaü kuha- ti ali jih vzeti iz zalog. T\jdi storitev ne moremo skladiščili. Z drugimi besedami: nam mora vedno sijati sonce.« Kongresni hotel bodo gradili postopoma Za 2,5 odstotka so se Thermani povečale tudi obresti za že najete kredite. Zato v načrtovano naložbo, izgradnjo kongresnega hotela, ne hitijo. »Gradnjo kongresnega hotela smo razdelili na posamezne faze>« razlaga Matek. »Zdaj smo podpisali pogodbo za gradnjo konstrukcije in streh. Kakor hhro se bodo na finančnem področju razjasnili viri, s katerimi bomo lahko računali, bomo dodali naslednjo fazo in upam, da bomo v čim krajšem času celotno naložbo končal i.<< Za gradnjo kongresnega hotela imajo odobrenih 4 milijone evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Vendar je v pogodbi zapisano tudi, da morajo 5 odstotkov sredstev korisriti v prihodnjem letu, 95 odstotkov pa šele leta 2012. Ker bodo morali tudi za ta del Roman Matek sredstev premostitev poiskati pri poslovnih bankah, je bila odločitev za fazno gradnjo še toliko lažja. »Evforija potrošništva nas je vse m^o zavedla. Včasih se je treba vrniti k zdravi kmečki logiki, da se spet vzpostavijo določena razmerja,« je modro zaključil Matek. ROZMARI PETEK Topolšica še brez pravega kupca čeprav največji lastnik Term TopoUica, t|. Zdravilišče Rogaška, svoj delež prodaja že skoraj leto» pravega kupca za ta delež še vedno ni. Mudi se mu sicer ne, saj je Zdravilišče Rogaška odstopilo od gradnje luksuznega hotela v Rogaški Slatini. Za Terme Topolšica se uradno še vedno ne ve, kdo bo končno odkupil 52-odstotni lastniški delež Zdravilišča Rogaška, ki je v rokah podjetnika Stanislava Pšeničnika. Neuradno po Šaleški dolini krožijo govorice, da bo delež odkupilo gradbeno podjetje Tehn^ iz Škofje Loke, ki sicer za Terme Topolšica ravno gradi wellness center. Te govorice je največji lastnik zanikal, saj pravi, da svojega deleža ne bo prodal pod ceno. Za svoj delež Topolšice je namreč pred dobrim letom odštel 5.9 milijona evrov. Morda se jim zdaj s prodajo Še manj mudi, saj so zaradi krize odstopili od načrtovane gradnje novega luksuznega hotela v Rogaški Slatini, za katerega bi sicer lahko pridobili tudi del nepovratnih evropskih sredstev. Zdravilišče Rogaška je tako ob Termah Zreče že drugo turistično podjetje, ki je kljub uspešnem kandidiranju za evropska sredstva odstopilo od projektov. RP Harvey Norman si veliko obeta Celje bo dobilo Še eno trgovino s pohištvom io z belo tehniko. Predstavniki av* stralskega podjetja Harvey Norman so minuli teden začeli graditi tretjo trgovino v Sloveniji» ki naj bi bila v šestih mesecih že končana. Kljub kopici podobnih trgovin vCelju, v zadnjem mesecu sta se odprli še dve, si glede obiska ne belijo glave, saj pravijo, da so že do zdaj imeli veliko kupcev s Celjskega. Naložba, vredna 6,8 milijona evrov, ki bo zaposlovala približno 70 ljudi, jim bo letno prinesla od 15 do 20 milijonov evrov prihodkov. Prihodnje leto namerava avstralski trgovec v Sloveniji odpreti še dve svoji trgovi- Nt» pr»d tremi leti odkupljmem zemljišču ob Kidričevi cesti poleg ToStn poslonWM Cifen, saj sem na izplačilo nagrade čakal dve le-- ti, medtem ko drugi nagrade dobivajo izplačane mesečno (v dveh letih se gotovo tudi njim precej ali še več nabere),« je povedal Eržen. »Sicer pa so vse pogodbe tipske, vsi direktorji dobivamo enake zneske, kriteriji so jasni.« Kot dodaja, njegova osnovna plača znaša 3.&00 evrov bruto, kar pomeni, da njegovo neto izplačilo predstavlja le dobro polovico bruto zneska. ŠK, RP 97»9.d»CMilMr2008 - Trgi nadaljujejo svojo pot črni ponedeljek je z ogromnim padcem delniških indeksov na Wall Streetu prekinil niz nekajdnevnega pozitivnega trenda in delniške indekse po celem svetu spet usmeril v medvedji trend. Z enodnevno zamudo je pesimizem minuli torek zajel tudi domaČi borzni parket, kar je zopet nakazalo na nadaljevanje že poznane zgodbe: pasivnost vlagateljev, nizka likvidnost in prodajni pritiski s strani vzajenmiii skladov na skoraj vseh domačih >»biue chipih«. Dosedanje objave poslovnih rezultatov slovenskih družb za tretje Četrtletje so nakazale, da tudi domaČe družbe že čutijo posledice recesije, kar se že nekaj časa odraža tudi na vrednosti njihovih delniških tečajev. PREGLED nCAJEV VOBDOeJU MED 1.12.2008 in 5.12.2008 Ozfiftka llIM Enotni t»£aj Promet v tEUR Xtftt. acG Dnkdrns Celjs D.OO 0,00 0.00 CCTG OlB 0.00 0,00 0.00 6RVG Gorenje 24^3 485,40 •6.05 PtLR Pivovarna laBco 58.16 8140 •7,31 JTXS Juteks 0,00 7.40 ^.65 ETOG Etol 0,00 0,00 0.00 V preteklem tednu sta indeksa Ljubljanske borze sledila trendu na razvitih kapitalskih trgih, k^ pomeru, da je korekcija v sredo in četrtek našla nekaj podpore, a za zaključek tedna v petek spet končala v rdečem. InvesütorjL so v uvodnih dneh tekočega tedna sklenili za nekaj več kot 13 milijonov evrov poslov in potisnili indeks SEI 20 zopet pod 4.000 indeksnih točk, kar pomeni 7,41-odstotni padec glede na zaključni tečaj ledna prej. 1\idi drugi indeks Ljubljanske borze SEI TOP je beležil v preteklem tednu 6,58-odstot-no pocenitev in zaključil srečno trgovanje nekoliko nad 900 indeksnimi točkami. INDEKSI MED 1.12.2008 in 5.12.2008 Maks ZMbfteSaj Xm- $»20 4.040^4 -6,34 Podobno kot v daljšem preteklem obdobju so se tudi v preteklem tednu najslabše odrezale delnice iz finančnega sektorja. Zavarovalnica Triglav je bila zaradi nadaljevanja težav z odvisnimi družbami na Balkanu spet pod prodajnim pritiskom, saj so njene delnice izgubile 15 odstotkov in zaključile teden pod 16 evri za delnico. Delnice Nove KBM so kJjub priznanju revije The Banker za najboljšo banko v Sloveniji izgubile nekaj manj kot 10 odstod v tujini zaposlujejo 700 ljudi, medtem ko v Sloveniji znaša število zaposlenih 3.903 ljudi. Na tujih trgih so ustvarili 51 müijonov evrov prometa, po napovedih Sve-telška pa bodo prihodnje leto v Bosni in Hercegovini promet povečali za kar 500 odstotkov. Poudaril je še, da finančne krize v poslovanju še ne občutijo, pričakuje pa, da bo promet v prvih treh mesecih prihodnjega leta najbrž upadel. STA NOVI TEDNIK H KRAJEV Dejavna mladina na podeželju V Žalcu so v soboto proslavili IS-letnico Zveze podeželske mladine Sloveni-je> hkrati pa drugič razglasili Dajboii inovativnega mladega kmeta. l^fii, na prvi razglasitvi, je laskavi naslov pripadel Boštjanu Škabarju iz Šempetra. Letos so med petimi ßnalisti za najboljšega inovatorja razglasili Ervina Žokša iz Lenarta, v ožji izbor pa se je uvrstil tudi Gregor Ušen iz gornjih Grušovelj. Sicer se lahko m razpis prijavi samo tisti, ki je nosilec ali lastnik kmetijskega gospodarstva in ima resen namen nadaljevati kmetijsko dejavnost. Posamezne kmetijske svetoval-ne službe in društva podeželske mladine so tudi letos izvedli selekcijo kandidatov, ki morajo prinašati nove ideje ter nove metode dela in tehnolog je. Zmagovalec se udeleži tudi izbora na evropski ravni. Zveza podeželske mladine, ki jo vodi Rok Sedmi-nek iz Podloga, združuje več kot 4 tisoč članov v 54 društvih, ukvaiiajo pa se predvsem z ohranjanjem tradicionalnih vrednot- Poleg tega se aktivno vključujejo v razreševanje problematike mladih kmetov in podeželja, vsako leto pa pripravljajo različne prireditve in tek- Grtgor Uien z družino s Zgornjih Gnisovelj kinetuje na 25 hektarjev veliki kmetiji, Id jo je preusmeril v konjerejo. Zdaj kna vzorno urajem kmetija za vnjo in vzgojo jahalnih konj. S svojo ponudbo in urajenos^o je vzor mladega kmeta, ki jo dosegel holjii dohodkovni položaj, večje osebno zadovoljstvo in v Savinjsko dolino prinesel atraktivna turisti&ia ponudba. movanja. Kot je poudaril predsednik Sedmi nek. je članstvo v zvezi zelo pestro, saj so praktično edina organizacija, ki združuje vse mlade na podeželju. Slovenska zveza je aktivna tudi v evropskem prostoru» poleg izbora inovativnega kmeta pa so njihovi glavni projekti državne kmečke igre, kviz Mladi in kmetijstvo ter državne športne igre. Med prihodnji- mi cilji zveze je Sedminek navedel bolj aktivno sodelovanje z nevladnimi in vladnimi ustanovami v kmetijstvu ter predstavljanje problematike mladih, zaposlitev profesionalnega tajnika in povečanje števila članstva. Kot je omenil Klemen Šale j» predsednik spodnjesa-vinj skega društva podeželske mladine, njihovo delo temelji na sodelovanju in spošto- vanju vrednot, skupaj pa si predvsem bogatijo življenje. Delo mladih sta pohvalila tudi podpredsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Marjan Golavšek in generalni direktor Direktorata za kmetijstvo Branko Ravnik, ki je predstavil nekatere ukrepe ministrstva za kmetijstvo za ohranjanje poseljenosti podeželja. US. foto: DN v Šmarju odslej tudi Spar Trgovinska mreža Spar Slovenija je v Šmarju pri Jelšah odprla že svojo 75. trgovino. Naložba je viedna 3,3 milijona evrov. Na dobrih tisoč kvadratruh metrih prodajnih površin je deJo dobilo 25 ljudi. Ob odprtju pa so občini oziroma varstveno-delovne-mu centru Šentjur - enoti Šmarje pri Jelšah namenili donacijo v višini štiri Usoč evro\r - Sto Z OBČINSKIH SVETOV Dražje pluženje in posipanje cest VRANSKO - Pluženje in posipanje cest na Vranskem bo odslej dražje. Občinski svet je zadnjo spremembo cen sprejel decembra pred dvema letoma. Pluženje cest je znašalo 6 tisoč in posipanje 5.200 tolarjev na uro. Na podlagi revalorizacije cen 50 svetniki za letošnje storitve zimske službe potrdili ceno pluženja v višini 30 evrov in posipanja 27 evrov na uro. Drage »smeti« VRANSKO - Spremenile se bodo cene storitve obdelave, odlaganja in ločenega zbiranja odpadkov, s katerimi ravna celjsko podjetje Simbio. Strošek za štirikratme-sečni odvoz odpadkov v 120-litrski posodi se bo povečal za 3,65 evra in za dvakrat večjo količino odpadkov za 7,24 evra. MJ Težave so bile pričakovane Prehod na novo, 20-kilovoltĐO napetostno omrežfe v Celju in okolici v nedeljo oi potekaj ravno po načilih. Vendar, kot pravijo v EJektru Celje, so bile težave pričakovane. Zaradi spremenjene napetosti je malo po 12. uri zagorel lesen električni drog v No^a Cerkvi. Požar so pogasili gasilci Prostovoljnega gasüskega društva Nova Cerkev, Elektro Celje pa je napako uspel popraviti do 16. ure. Še skoraj večje pre^vice so se pojavile v severnem delu Vojnika, kjer so bila gospodinjstva brez električne energije vse od 7. do 19. ure. »Ob ponovnem vklopu daljnovodov na normalno stanje se na elektroenei^etskih napravah, ki so sicer grajene za 20-kilovoltno napetost, poveča napetost za enkrat. Kmalu se lahko pokažejo šibke točke, ki so ^ede na obseg izvedenih del pričakovane. Gre za preboje izola-tonev, šibke točke na lublovodih» poke izolatorjev (to je bil tudi vzrok požara v Novi Cerkvi). Vseeno lahko rečem, da je bilo glede na obseg del napak manj, kot smo jih pričakovali.« je povedala predstavnica za komuniciranje v Elektru Celje Andreja Bezjak. Odjemalcem električne energi|e je na voljo klicni center (številka je 03/420-12-50). Kot pravi Bezjakova. so v času izklopa zabeležili okoli 200 klicev, od t^a okoU 50 med 18.30 in 19.00. ko je prišlo na daljnovodu Ljubečo^ do okvare na kabiovodu in je bilo pol ure brez napetosti ponovno okoli 2.000 odfemaicev. Htdi v teh dneh bo oskrba z električno energijo motena, sicer na širšem območju Ljubečne ter Bukovžlaka. Jutri bodo izklopi na območju Razgorja, Pristave. Šmiklavža. GUnskega. Žepine, Poljske poti. Ljubečne ter Šmiklavža trajali od 8.30 do naj^^ 14. ure. Razen, če se ne bodo znova pojavile nepričakovane napake. RP Reševanje rnedlošks platane (Foto: Zmd RS za vantvo nai^ Rešili platano in poskrbeli za varnost Platano na dvorišču Vrtnarske Šole Celje je letos poškodovalo neurje. Zaradi razpoke v drevesu bi se l^iko odlomila dva vrba drevesa, kar bi lahko bilo zelo nevarno. Tako je celjska enota zavoda za varstvo narave začela z reševalno akcijo. Najbolj ogrožena vrhova platane so razbremenili in tako zmanjšali težo ter nevarnost, da bi se vrhova zrušila. Tri vrhove so povezali, v krošnji pa so odrezali suhe veje in veje. ki se stikajo ter vraščajo med seboj. Da res ne bo več nobene varnosti, bodo razpoko v deblu pričvrstili z jekleno palico. Omenjena platana in še dve v Medlogu so skupina dreves, ki so naravna vrednota državnega pomena. Sodijo med najdebelejša drevesa pri nas, ena od njih je tudi najvišje in najdebelejše drevo te vrste v Sloveniji. ŠK EPSON STYLUS DX 4400 • barvni liskaloik, čitainik m kopirni aparat • hitrost tiskanja 25 str/5b/min • ločcaa vodoodpoma črnila po 9.99 EUR FINOMEH ANIKA Dt8^ Oobnjc Na okopih 2c. }000 Ce^e. TtU 03M92 61 20 Edno^: fmomehafl)lxdDbfajc#uot jiet it. 97 - 9. «lecembar 2008 m IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK MalepHkupneangBtčksjdbhonaganBrallukarmalomhpsriceljnov^natop Pridni otroci in njihovi starši prebirajo Novi tednik, partteljni in njim podobni pa - kaj drugega kot komaj so čakali, kdaj jih bodo znova srecafi in dmll,« je povedala njihova zborovodkinja Sabina Penič. Vražji li$t. Darilo za pridne in »porednecc V Novi Cerkvi za otroke »naštudirali« opereto Miklavž prihaja Otroci iz občine Vojnik si bodo ietošnji prihod MikJav-ža dobro zapomnili. ObiskaJ jih ni le MiUavž s sprems> tvom, temveč so lahko pogledali v zakuiisje... Kako se v nebesih pripravljajo na decembrski prihod Miklavža na Zemljo. In kako želijo parkeljni pri tem nagajati... Ko je Peter Selčan premišljeval, kaj bi otrokom letos dali »ZA Miklavža«, se je spomnil, da je pred leti sam sodeloval v opereti Miklavž prihaja. Ker ravno vodi Moški pevski zbor v Novi Cerkvi, je pomislil, da bi mogoče ideja lahko celo zaživela. Ko je povedal še zborovodkinji številčnega otroškega zborčka v P05 Nova Cerkev Sabini Pe- nič, ki je bila tako} za, so se priprave začele. »Otroci so bili navdušeni. Že tako izmed 72 otrok, kolikor jih imamo v Šoli» le 12 ne obiskuje pevskega zbora. Zdaj pa smo na njihovo željo v angelski zborček sprejeli še pet malčkov iz vrtca,« pojasnjuje Peničeva. »Edina težava, ki smo jo imeli, je bilo podeljevanje solističnih vlog, saj so vsi hoteli peti. To smo deloma rešili tako, da smo naredili dve solistični ekipi. Ena je pela na premieri, druga na ponovitvi.« Malo več težav je bilo z moškimi, »Moram priznati, da je motivacija moških v času vaj na trenutke malo popustila,« je dejal Selčan. »Nekaj težav smo imeli tudi s solisti, zato smo si >sposodili< dva člana iz vojniškega okteta. A po uspešnih uprizoritvah mislim, da so vsi člani zbora zadovoljni sami s sabo.« Žar v otroških očeh, ki so negibno spremljali vsak korak na odru, pospremljen s kančkom strahu pred rdečo-čmimi rogovileži, je bila njihova največja nagrada za vztrajnost. Z enakim »plačilom« sta bila več kot zadovoljna oba zborovodja. Zato bodo otroci prihodnje leto morda dobili še nadgradnjo operete. ROZMARI PETEK Foto: KATJUŠA Miklavž v bolnišnici Leo klub Celjski vitezi, podmladek Lionsov, tudi le tos ni pozabil na otroke, ki so v teh prazničnih dneh na zdravljenju v celjski bolnišnici. V goste so jim pripeljali Miklavža. Ta je razveselil osebje in otroke, mednje pa je na kar štirih bolnišničnih oddelkih - pediatriji, otroški kirurgiji, infekcijskem oddelku in ORL - razdelil 50 prazničnih paketov. Vanje je zavil mlečne izdelke, čokolado, bonbone, nogavice in mandarine. Igralnicam otroških oddelkov pa je Miklavž poda- ril razne igre, pobarvanke in voščenke. Otroci na zdravljenju so lako, čeprav v bolnišnici, le okusili praznike in dočakali obisk prvega od treh dobrih decembrskih mož. BS Foto: GrupA Selitev spet za novo leto Vrtec na Frankolovem se že nekaj Časa srečuje z veliko prostorsko stisko. Težave rešujejo tako, da so oddelek otrok iz vrtca pred Časom naselili v staro Šolo, od koder so jih morali letos poleti zaradi neustreznih bivanjskih pogojev izseliti. Otroke so začasno nastanili v župnijskem Aletinem domu, ki je na voljo le do konca leta. Takrat naj bi se otroci vrnili v staro šo- lo, ki jo mora Občina Vojnik pred tem še temeljito obnoviti. Urediti je treba električno napeljavo, centralno kurjavo, vodovod, zamenjati okna, tla, prepleskati stene ... Za adaptacijo prostorov bo morala občina odšteti 28.500 evrov, v naslednjem letu pa bo začela pripravljati projektno dokimientaci-jo za nov vrtec na Frankolovem. Ta naj bi bil zgrajen v štirih letih- BA Iz term za posteljico V Termah Olimia so v okviru človekoljubne akcije Pomagajmo skupaj avgusta zbirali denar za takoi-menovano toplo posteljico v ginekološkem in porod* niškem oddelku celjske bolnišnice. Med različnimi prireditvami, od dražbe slik in prodaje majic ter drugih izdelkov do izkupička od pohodov z bakJami ter drugih prireditev, so za nakup tople posteljice zbrali pel tisoč evrov. Vodja hotelov Term OÜmia, Florjan Vasle je vrednostni bon prejšnji teden izročil predstojniku omenjenega od* delka celjske bolnišnice, prim. Vladimiru Webni (na fotografiji desno), BJ wiffliii.railiiHi(lje.coni — št. 97 - 9. december 2008 NOVI TEDNIK SIH KRAJEV V času obnove bo tržnica lahko le deloma ostala na tem prostoru, vendar bo, kot zagotavljajo na občini, v bfizini. Tržnica bo! Celjani bodo prihodnje leto vendarle dobili obnovljeno tržnico. Kdo jo bo obnavljal» bodo izbrali na razpi-$u, sa| so se mestni svetni* ki odločili, da bodo za obnovo tržnice vzpostavili javno-zasebno partnerstvo. To pomeni, da bo tržnico obnovil zasebnik, občina pa mu bo za tržnico od deset do petnajst let plačevala na-jemnino. Glede na proračuna, ki se obetata v prihodnjih dveh letih, je jasno, dd občina tržnice sama ne more obnoviti odroma vsaj ne kmalu. Na ta način, kot so ga potrdili mestni svetniki, pa bodo Celjani na obnovljeni tržnici kupovali že prihodnje poJetje. Tržnico bodo namreč začeli obnavljati aprila, obnovljena pa naj bi bila že do konca junija 2009. Ta teden bodo že vložili dokumentacijo za gradbeno dovoljenje, Najprej pa morajo seveda poiskati investitorja. Kot je pojasnil vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo pri Mestni občini Celje Roman Kramer, upajo, da bodo še letos objavili razpis, za katerega naj bi že bilo zanimanje. Kramer ostaja skrivnosten in pravi le» da se za obnovo tržnice zanimajo slovenska podjetja. Obnova bo stala predvidoma 2,6 milijona evrov. Občina bo investitorju plačevala najemnino, ki naj bi )o odplačala najkasneje v petnajstih. predvidoma pa v desetih letih. V teh desetih letih se bo nabralo obresti za milijon evrov. Najemnina bo namreč točno določena in po njej bo občina v desetih letih plačala investitorju 5.6 milijona evrov najemnine. To ne pomeni, da bodo bra-njevke. ki prodajajo na tržnici, imele dražjo najemnino, kot pojasnjuje Kramer: »Gre za dve najemnini. Eno bo plačevala občina investitorju in s tem tržnico odplačala. Drugo najemnino pa plačujejo branjevke oziroma uporabniki tržnice upravljavcu, torej koncesionarju. Ti dve najemnini pa nikakor nista povezani.« Celjani, ki na obnovo tržnice čakajo že več let, si po-sodoblfen prostor druženja zagotovo zaslužijo. Upajmo le, da tržnica po desetih leti^ ko bo končno priSla v last občine, ne bo spet potrebna obnove, ŠK Foto: SHERPA wNw.i»liocele.coin IZJAVA TEDNA »Javno-zasebno partnerstvo je za obnovo tržnice edina možnost Ce ne verjamete, počakajte na drugo točko.« Zdenko Podlesnik na seji mestnega sveta o obnovi tržnice. Naslednja točka je bil predlog proračuna ... Zupan je nadrsal Minuli Četrtek so v Šoštanju na rokometnem Igrišču odprli drsališče, že slovesnost ob odprtju pa je pokazala, da so predvsem otroci komaj čakali, da so lahko spet stopili na drsalke. Na drsalni reviji, imenovani Lucky lookers on ice, so se predstavili izvrstni slovenski drsalci, ki so z zabavnim in s pestrim programom navdušili in tudi ogreli Številne obiskovalce, Kot prvi je novi led preizkusil šoštanjski župan Darko Menih, ki je po operaciji kolena pogumno stopil na drsalke, nato pa tudi na lastni koži občutil, da je led mrzel in trd. a jo je na srečo odnesel brez poškodb. Kot zanimivost omenimo, da so se prvi dan lahko obiskovalci okrepčali s slastnim golažem, otroci pa so se razveselili brezplačnega srečolova. Razdelili so 100 čokolad, SO čajev in 20 smučarskih kart za Golte. Drsališče je odprto vsak dan med 10. in 22. uro, drsanje je sev^a brezplačno, za najem drsalk je treba odšteti en evro, izposoja pa je možna samo z osebnim dokumentom. Ob drsališču bodo pripravili tudi druge prireditve. Že v petek bo ob 17. uri koncert skupine Foxy teens, v torek, 23. decembra 2008, prav tako ob 17. uri pa Se predbožični žur s Čuki. US Plošča ^ strelcev v Štorah so z odkritjem spominske plošče obeležili letošnjo 60-letnico strelskega društva Kovinar. Odkrili so jo pred nekaj dnevi na letos obnovljenem strelišču, kjer imajo svoje prostore tudi borci, veterani in častniki. Ob odkritju plošče (na fotografiji), ki so se ga med drugim udeležili predstavniki Slovenske vojske, policije, urada za obrambo In častniške organizacije, so dolgoletnemu Članu VUiju Dečmanu podelili visoko priznanje. Deč-manu, ki je član društva 58 let, ga je podelil predsednik zveze slovenskih častnikov, polkovnik Miha Butara. BJ Pred božičem delavnice v Kozjanskem parku, v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi se vrstijo od začetka meseca božične ustvarjalne delavnice, ki so namenjene predvsem šolam z območja zavarovanega območja ter njegove okoüce. V dopoldanskih delavnicah izdelujejo božične voščilnice, pomandre (pomaranča z nagljevimi žbicami) ter sveče, v popoldanskih pa so se posvetili adventnim vencem, novoletnim voščilnicam ter okraskom. BJ --it. 97 « 9. deMmlMT 2008 m 8 ^lEPORTAŽA NOVI TEDNIK »Ko hodiš, pojdi znioraj do konca. Spomladi do rožne cvetin, poleti do zrele pseniee, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v avljenju do prave resnice, v sebi do nteäce to eno in drugo lice. Ače ne prides ne prvič ne drugič do krova in pravega kove, poskusi: vno^č in zopet in znova.u Tone Pavček Pesnik besed in zemlje Jubilant Tone Pavček o svojih najljubših stvareh, kopanju besed za pesmi in zeleni Dolenjski Km v DrobtijüCc^ se )e zdelo» da dO se po prostorih Oš Rečica ob Savinji razlezli sonce, ijabezor, kruh in dobrota. Večer slovenske besede v oi^dnizadji domaiega KUD Utrip je na Rečico privabil Toneta Pavčka- Pesnik je številne d)iskovaice nagovoril s preprosto in z žlahtno slovensko besedo. Tone Pavček, po izobrazbi diplomant pravr^ znanosti, rojen v Šentjurju pri Mirni Peä na Dolenjskem, se je s srcem in z duSo y^pi^l slovenski besedi in kulturi. S svojimi radoživimi nastopi-večerna Rečici ni bil edini, Pavček je gostoval tudi v drugih krajih na Celjskem - je zdaj dolenjski Primorec postal ljubljenec človeka. ki se veseli življenja. Ob tem. da je konec septembra praznov^ 80. rojstni dao. je samo zamahnil z roko in prešerno razkril, da jubilej praznuje šele dva meseca in da ga obveznosti Še Čakajo. »Je naporno, a vendar prijetno: hodiš po tej oaši ljubi domovini in sreČujeS imenitne ljudi. Zlasti ženske, ki so zdaj tako prijazne, kot v moji mladosti niso bile. Vendar nikoli ni prepozno. Rad vidim !ep obraz - ko pij^ to lepoto, si zaradi nje še sam malo lep- 5i,«je začel Pavček večerni pogovor z Bredo Bider. Življenje Zelenike Na svet je pobtč, rojen kot dvojček, privekal 29. septembra 1928. »Bil sem bolno, kilavo dete in kaj veliko niso pričakovali od mene. Bratec, ki je bil veliko močnejši in večji, je umrl r^ dan najinega rojstva. A botri me niso dali. natura je vame vadila varovalke, moči in hotenje po življenju. V mladosti so me, ker sem bil majhen, droben in za nobeno rabo, klicali Zelenika. Doma smo imeli vlno^ad in kos njive. sicer pa sta nas mučili revščina in l^ota po zemlji.« »Pob« šole v Mirni Peči ni maraj Inje biJ slab učenec. »Lepa je bila pot v šolo, to je bilo čudo božje, čez travnik, potok in )hosio<... Nisem maral Šole v starem gasilskem domu. ki je smrdel po apnu, lizolu, stranišču na Štrbunk in učiteljici Pavli. Domov sera prinesel strašno imenimo spričevalo - povsod je pisalo dobro (3). Sos^ je ugotovila, da je spričevalo slabo, da >pob< ni priden. Matiji je odvrnila: ^a saj piše. da je dobro.< Že takrat sera bil materi hvaležen, pri čemer sem sklenil, da se bom popravil, da bom s trojke zle- Ibne Pavček je delo^ kot urednik na RTV Slovenija, bil dir^tor ljubljanska mladinskega ^edališča, od^ vorni urednik Cankarjeve založbe ter od leta 1979 do 1983 predsednik Društva slovenskih pisateljev. Leta 1989 je na ljudskem zborovanju prebral 2. majniško deklaradjo ter ee zavzel za slovensko neodvisnost. Leta 1996 ga je Unicef imenoval za enega od svojih ambasadorjev. Od leta 2001 je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Velja za mojstrskega prevajalca, v tuje jezike so prevedene njegove pesmi, prejel pa >e tudi na^ vinski vitez. zel na štiričko in petičko, saj sem imel dovolj manevrskega prostora.« Kot dečka so ga vpisali vmar-janišče, kjer so ga vzgajale Ča-stite sestre. »Te v^oje nisem maral, nune pa mene ne. Kolikor toliko so me vzgajala dekleta. Pisal sem jim pesmice, hodili smo v Tivoli... Te ljubezni so bile kot mlečni zobje - so i^dle, ampak bilo je strašno ljubko.« Zelenika si je mo-Ö okrepil med vojno, ko je delal kot hlapec na stričevi kmetiji. »Ko sem dežel iz deških v totovskaJeta, sem postal močan, da sem se moral skrivati pred eno aii drugo vojsko. Kot danes beremo, bi na ^ ali drugi menda padel za domovino, sam pa sem ostal živ in z besedo 2a domovino. Edino, kar je res pomembno v človekovem življenju, je. da si otrok svoje dežele - od tu raste moč. od tod raste milost bivanja in vse ostalo.« Po vojni se je vmil v Ljubljano. »Sošolci so šli v šesti razred, medtem ko sem sam imel tri razrede, tz trme sem se sam naučil grščino, opravil ^re-jemni izpit, a ko sem prišel v šesti razred, so giläno ukinili.« v gimnaziji se je Pavček naučil pisati preprosto in razumljivo kot Kajuh. »Čeprav sem kasneje tisk^ pesnike, ki niso preprosti in razumljivi. Pomembno je bilo. da se je slo venska literatura raztegnila kot pahljača in da so delali v vinogradu slovenske besede. Vživ-Ijenju sem imel čudno težnjo: združevati in ne izključevati.« Drobci matere in pesmi Veliko pesmi je posvetil svoji materi. »Ko so me spraševali, čigav sem. sem na koncu od- govarjal. da sem od Špančko-ve Ane. Mama mi je d^ upornost. vedno je hotela nekaj več. Ne bom pozabil, kako je hlepela po )hosti<. Hodila je v >ta-verK<> da so jI pripeljali drva, potem je, ker je varčevala z njimi, iz štedilnika vzela poleno in ga polila z vodo. če je bil krompir že kuhan. Deset let pred smrtjo je prišla do tako Želene >hoste<, vendar ješla v Novo mesto, kjer so ogrevali na plin, in je ni več rabila. Človek stremi do konca, vedno mora nekaj doseči. Hvaležen sem ji, da me je naučila delati v vinogradu, piti in ljubiti trto> vino in gorice.« Tako Je Pavček v večeru na Rečid razstiral drobce. Pripovedoval je o Pavlau Golji, ki ga je naučil piti vino, pisati pe smi in> kot mladega novinarja. časti. »Od starih sem se marsikaj naučil: od Franceta Bevka, kako se mora Človek žrtvovati za domovino in dajati otrokom. Pa smo hodili po šolah. Od Cirila Kosmača sem se naučil ustvarjalno lenariti. Imenitno je. če znaš podobe samo Redati in uživati, ne da bi pisal. Miško Kranjec je rekel, da pustimo živeti tudi drugim, Točno je namreč vedel, da je vsak človek svet zase, še drevo raste po svoje. Od takšnih mož se učiš in jih posnemaš, kolikor moreš. Življenje ni le tisto, ki ga živimo, dobimo ga od staršev in tudi tistih, ki so pu&tilj sled v slovenski literaturi. Torej nevidno, a trajno sled v duši. Lepo bi bilo, te bi takšne sledi rudi sam zapustil.« Veliko sled je v Pavčkovih pesmih pustila smrt sina Marka. Po njej dve leti ni pisal (»kaj bo drobna pesem ob t^ silni Leta 19S3 je s Kovičem, z Menartom in Zlobcem izdal Pesmi štirih. »Zbirka je znamenita y^rt'di kolektivnega nastopa, ker ji je sledilo mnogo knjig in ker smo ostali pesniki. A vseeno mi* sUm» da smo bili naivni, mladi in da nismo poznali literature. V tej knjigi sem bil zadnji, mislim, da tudi po kvaliteti, vendar če si zadnji, lahko divjaš in greš naprej.« grozi«). Ampak Marko je prisoten v mnogih pesmih, tudi otroških. Njim je pesnik namenil več kot dvajset del, med katerimi sca najbolj odmevna Juri Muri in zbirka Majnice, hilaste pesmi. »Sem pač malo otroka in se igram. Preigral sem življenje, od najmlajših do fu-lastih pesmi. T^ so nastale, ko sem videl vnuka» ki je pisal pismo. Potem, ko sem ugotovil, da se zapisane besede bolje kotalijo, saj niso štirioglate, so v mesecu dni nast^e Majnice,« je pripovedovaJ Pavček in razložil Še Jurija Murija: »Nastal je iz ljubezni, k^ drugače sploh ne moreš pisati, je pa oddol-žitev mladi slikarki. Napisa) sem ji ^odbo, ker je šla z mano v kino. Šest ur sem Čakal na karie za Ples na vodi, vrsta je veijetDo segala še v Ljubljanico. V tistih urah sem napisal prvega Jurija Mtirija.« Napisan ježe tretji Juri. Dolenjska za življenje v življenju ima Pavček poleg besed najrajezemljo.>»Do-ma sem na Dolenjskem. Doma si namreč tam. kjer si se rodil in so te položili materi v naročje. Moj dom je tista mehka in valovita Dolenjska z ne vem koliko zelenimi odtenki, kj er se vse preliva, poje in igra. Ti samo hodiš po nekdanjih poteh, nekdo pa ti z neba narekuje verze. ki jih zapisuješ.« Valujoča pokrajina je bila Pavčku dolgo edini vir poezije, zdaj pa živi na Primorskem. »Ta je dnigačna, >sivokamnata(, še moije je sivo, peščeno, umazano in ničkaj prijazno, ampak je naše. Taksna je tudi Is^, z malo zemlje ter nezaupljivimi in s trmastimi ljudmi. Življenje jih je naučilo, da ne smejo zaupati nikomur. Ampak sam bi lahko bil doma tudi v Ssth, saj me je lam zadelo. V Seči, kjer je umrl Marko... Navezal sem se na trte, oljke, Markovo hišo, ki je s smrtjo posvečena za vse večne čase. Brez nje ne bi mogel biti, prav tako brez sprehodov na solinah, kjer razmišljam in pišem. Enkrat mesečno je le treba na Dolenjsko, da vame pride lahna sapica do-lenjskih vetričev in pokrajine, malo zelenila v tisto sivino. Potem lažje žvim.« Tako smo na Rečici s Tonetom Pavčkom pili, kopali in peli slovensko besedo, vmes pa so se vrstile pesmi. Večerje bil kot sonce, kot... URŠKA SEUSNIK »Res sem mislil, da je onkraj neka oova igrarija, novo ži^djenje, ki je lai^ manj probl^natičDo, in si združen s tistimi, ki jih imaš rad Vesoljna igranja po moje ni temačna, je svetla In, če ne bi bila b^eda popolno-ma upropaščoia, bi rekel, sproSčena.« SMUČANJE JE MeimDRUZINSKI ŠPORT. befcortstft» «8« pOMbnih ugodnosti, v katerefn lahko sebi In Bvojim itaJMü^im prfvodćite epoInKev tttko prf&alcovanih iftljt aH skupnih eMIvnostt. V UriCwSt Bank rrnra. OsetK^ h Nti^ obr^vnai,« boslB onv9oai(l. Oa fi^ OnfMie smicfl. Poru?» v«^ do 15. fetyuaria 2009. OsvobodoTo sa dvomov; «vww.unicrwlItbankAi ^mSI^UniCreditBank m it. 90 - 5. december 2008 NOVI TEDNIK ZANIMIVOSTI Srečanje cinkarniških upokojencev Vsako leto v decembru v Cinkarni povabijo svoje upokojene sodelavce na tradicionalno pred-novoletno srednje. Letos se ga je udeležilo preko 270 ali približno tretjina vseh cinkarniških upokojencev. Do zadnjega kotička so r^-polnili ^vno jedilnico, v kateri že od leta 1991 potekajo srečanja. Pozdravila jih ječlanica uprave in tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič in v govoru nanizala celo vrsto uspehov in aktivnosti, kar so upokojenci z zanimanjem poslušali. Pokosilo se jih je veliko zavrtelo ob živi glasbi, večina pa se je postavila za skupinsko sliko. V dar so prejeli tudi stenski koledar. Udeleženci so bili zelo veseli, da so lahko kramljali med seboj in si stisnili roki z dobrimi željami ob novem letu. MIRA GORENŠEK Kapela in kip sv. Barbare Društvo upokojencev Andraž že kar nekaj let obeležuje poseben praznik sv. Barbare. Ta goduje 4. decembra in je zav^i-ca rudarjev. Letošnje praznovanje je bilo združeno z blagoslovitvijo novozgrajene kapelice sv. Barbare v kamnolomu v Andražu. Najprej je zbrane pod šotorom v kamnolomu v Andražu pozdravil direktor podjetja Eko plan Predrag Šmek, ki se je zahvalil posebnemu odboru društva upokojencev, da je sodeloval pri pripravi prireditve v kajn-nolomu, kjer so zgradili kapelo sv. Barbare. Zaščitnica rudarjev naj bi bdela nad vsemi zaposlenimi in tudi tistimi, ki so povezani s to dejavnostjo. Slekla je sv, maša za črne in bele rudarje, med mašo, ki jo je daroval župnik Janez Furman, je bila blagoslovitev kipa sv. Barbare, nato še kapelice. Vsem se je nato zahvalil predsednik odbora Franc Dobnik. Po maši je bilo družabno srečanje rudarjev in ostalih gostov z rudarsko m^lco, za praznično razpoloženje pa so poskrbeli Godba rudarjev iz Velenja, Vaški godci, recitatorji POŠ Andraž, folklorna skupina Vransko in ansambel Šest pa še. TT Ob blagoslovitvi kepefe sv. Barfiare Gobe za babico in vnukinjo Jožica Pohole iz Železnega pri Žalcu Dam je poslala fotografijo svoje vnukinje Lili. Čeprav je stara komaj leto dni, že pridno pomaga babici nabirati gobe. Nazadnje sta sredi novembra nabrali okrog dva kilograma teh gozdnih dobrot. Zlitoporoima hruiks in Lojze s sinovom« Samom in btekom Čila in zdrava na zlato poroko Lojze in Ivanka Kučer Iz Male PireSice sta natančno po petdesetih letih z zlato poroko obnovila svoje zakonske zaobljube in potrdila zakonsko zvezo. Tokrat sta bila uradnika Henrik Krajne in Darja Ažnik, poročni priči njuna sinova Samo in Mok. obred pa je bil v prisotnosti družine, sorodnikov, prijateljev in sosedov, vseh se je zbralo okrog sto, v avli dvorca Novo Celje. Oba zakonca izhajata iz skronuiih dru^, Ivanka iz Dobja pri Planini, Lojze pa iz Šmikiavža nad Taborom. Takratne okoliščine so oba pripeljde v Žalec, kjer sta se spoznala, se zaljubila in kmalu poročila. Ustvarila sta si družino, rodila sta se sinova ^mo in Iztok. Pozneje sta si gadila dom, prebrodila sta mnogo težav, ob tem pa doživela še več lepih trenutkov. ^ posebno bogato je zanju letošnje leto, saj se je njuna prva vnukinja poročila, druga pa se je pred tremi meseci rodila. TT Buča velikanka Anton Ciglar iz ßelega Potoka v občini Šmarje je uspel pridelati bučo, težko 103 kilograme. Slasten zalogaj so si, kot se spodobi, privoščili prebivalci svinjaka. št* 97 • 9. fioc«mber 2008 m 10 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Mala dežela -velik korak Družina Žnidar je ponosna na svoj dom. »Lapo Sv^er^ imamo. Ma bi mu škodilo malo vee 5asa. Če bi imeb valiko danaija, bi morda potovala po svetu. Ali pa tudi na ...h razmišlja Andraa. Obožuje lučke v otroških očeh ADdrea in Matjaž Žnidar iz Gotoveij - Od nuklearke do srečnega doma, ki mu manjkata samo dve uri na dan Pri dnižiiu ŽnidAr se pripravljajo na božične praznike. Na prvi po-^ed tako kotvvsakisioveoski družini. A potem pogled pritegne prav poseben adventni koledar» ki visi kar na ogromni orehovi veji pod stropom. Mami Andrea je v kuverto za vsak dan do božiča skrila fotografijo enega srečnih trenutkov preteklega leta. In v male papirnate vagončke sladke skrivnosti, da bo pot do praznikov prijetnejša. >^Marsikaj sem v družino prinesla iz tujine« ampak take reči so verjetno stvar človeka io njegove ustvarjalnosti.« se nasmeje Andrea, še pred desetletjem trdno zakoreninjena doma v vzhodni Nemčiji »Bilo je v petek zvečer. Po dol^ vožnji smo se ustavili v Ljubljani, kjer so nas pod streho vzeli jezuiti Mimogrede so ml zabičali, naj ne visim na oknu, da ne bo videti» kot da imajo neprimerne gostje. Tisti večer sem zaspala z mislijo, kako strogo in zadrgnjeno je tukaj,« se svojega prvega potovanja v Slovenijo kot gimnazijka spominja Andrea. Prišla je s skupino mladih, ki se je udeležila seminaija na temo filozofije in aktualnih družbenih tem. »Ogledali smo si jedrsko elektrarno v Krškem. Razen tega, prostorov» kjer smo bivali, in neke picerije nisem od Slovenije videla nič. Ampak ljudje so bili neskončno pri-jazni in ustrežljivi.« V Slovenijo se je nato vrnila 5e nekajkrat. Vmes je negovala prijateljsko vez z Matjažem, ki ga je spoznala na teh srečanjih. »Na srečo so ravno v tistem času v lo\i uvedli internet» tako da sva lahko bila ves čas v stikih.« Prijateljstvo je počasi preraslo v nekaj več. »Oba sva maturirala in takrat sem pnSla v Slovenijo za tri tedne. Prvič sem jo imela možnost spoznati v vsej lepoti. Po marsičem me V vsakem vagonBcuia ^dka sluivFKtst, ki naredi sdventno pot malo prijetnejšo. je spominjala na dom. In ko sva začela razmišljati» kako naprej, mi nobena možnost ni bila več čisto tuja.« A vmes je bil Se študij. Andrea, ki se je odloäla za medicino, je ne kajkrat obiskala tudi ljubljansko medicinsko fakulteto, saj je resno razmišljala, da bi študirala v Sloveniji. »A sem ugotovila, da je moje znanje slovenščine prešibko, da bi se z njim prebijala skozi medicino, ki že s^na pa sebi ui lalika.« Zelena solata je hrana za krave Nadaljevanje ^>dbe si lahko predstavljate. Andrea in Matjaž sta se poročila. »Takrat ni bilo več nobenih pripomb. Ko sem oznanil, da imam dekle, in to Nemko, je stara mama precej zavijala z očmi.« Čas vojne ji je ostal še tako v spominu, da ni vi- dela pravega razloga, zakaj si ne bi mogd žene izbrati kje bliže in bolj domaČe. »A si je hitro premislila» ko je Andreo spoznala.« Pred štirimi leti sta dobila hčerkico Matejo in pred enim letom še malega Filipa. Ustvarili so si dom v novi hiši. »Res smo lahko srečni in zadovoljni. Edino, kar bi si želela, je. da bi Imel dan še vsaj dve dodatni uri. Samo časa mi namreč zmanjkuje.« pravi Andrea, ki trenutno specializira pediatrijo vMa-ribonj. Matjaž, ki se vsak dan vozi na delo v Ljubljano, pri tem ni veliko na boljšem. »Gre za prednosti. Zdaj so pač prvi na lestvld otroci in dom. morda bova na stara leta lahko tudi potovala po svetu,« se smeje Andrea, »ali pa tudi ne.« O prila^janju tuji kulturi in novi družini pravi, da je stvar Človeških odnosov, ne toliko stereotipov. uJazüü niso bili nikoli problem. Zdaj uporabljava slovansko, nemlko ali angleško različico, predvsem kadar se hočeva meslisanoc kaj pogovoriti,« pravi Matjaž. A pred malo Matejo le na ta način ne bo dalo dolgo skrivati stvari, ki niso za otroška usesa. Če dekTica še r>e obvlada čisto vsega, pa z razutnevan jem ni nobenih t^v. >>čeprav za enega zdaj vem, da gotovo drži. Nemci smo brez dvoma točnejši kol vi. Če se pri nas dogovoriš za določeno uro, to pomeni pet do deset minut prej. Tii pri vas pa prav toliko zamude. Sama sicer še vedno pridem malo prej, vendar sem se že navadila, da za večino ljudi, s katerimi imam opravka, to ni ravno pravilo.« Če ima pri tem Andrea še precej tolerance, se slovenske kuhe še zda) ni prav navadila. »Sama kuham po nemško. Tako pri nas ob nedeljah namesto zelene solate jemo kuhano zelenjavo. Zame je «lostavno nepredstavljivo, da jeste zeleno solato pri vsakem obroku, ki je poleg vsega prelita še s pol litra kisa. Groza, kot da smo krave. Pri nas se zelena solata je trikrat v aprilu, ko je sezona. In to je veliko.« Pa tudi juha je za Nemce predjed za posebne priložnosti. »Sicer iz nje naredimo obrok. Si predstavljate» da slovenska gospodinja na mizo postavi samo govejo juho?« December - veliko ljubezni, a tudi zmede v času praznikov so družinske tra-dlcije še bolj očitne. Matjaž na miza prinese božični kruh in kokoso- ve poljubčke. »No, tudi to se zdi večini Slovencev težko predstavljivo. Bo^čno pedvo namreč pečem že konec novembra. Da je res dobro, mora namreč stali nekaj tednov. Pojemo ga nekje do velike noä.« Praznike večinoma preživljajo doma v Gotovljah ali pri Andreinih v Nemčiji. Pomembno je le» da je družina skupaj, toliko kot je le mogoče. »Je pa res, da je v Sloveniji precej zmede okrog praznikov. Sprašujem se, kako otrokom predstaviti bistvo, ko pa Je Še meni vse malo čudno. Najprej pride Miklavž» nato dedek Mraz sredi decembra, na koncu še Božiček. Darilo na darilo, medtem ko se bistvo kar nekam izgubi.« Medtem ko se malček odpravi spat, se Mateja po očkovih ramenih povzpne do še enega vagončka na poli do božiča. »Največji užitek je Redati lučke v otroških očeh,« se oba strinjata. »Hiša je velika in vedno sva si že)eia tudi veliko družino,« nacnigneta. Filip torej nikakor ne bo najmlajši v družini. A kot pravita, vse ob svojem času. Svet je riamreč nepredvidljiv in kot sta se naučila - s pravimi ljudmi tudi brez meja. SAŠKA T. OCVTRK Foto: MARKO MAZEl "Ati, dvigni me še malo. Čisto malo, pa bo moj.« V decembrskem času je atijevo visoko narobe io za odtenek bolj prrvtačno kot sicer. m it 97 • 9. december 2008 NOVI TEDNIK w 11 Mar^do ima od tega konca tedna novega »dnionsStega elana«. Rdečega. zelenega, majhnega efi deb^ega. Čmolm Ntadzarka Mya Diamond ie (poleg mtiolass pornozv^ poskrbela za molko populacijo. Kar sa tiče cunjie, je šla dlje od tega. kar wdite na fotografqi... Po vsej verjetnosti bo Celje tudi priho^je leto pnzo-rü£e mednarodnega erotične^ sejma. VeČ kot očitno je to dtjbr^ »tržna niža« za organizatorje na eni strani in dobra priložnost za obi-skovalce na drugi strani, ki so na tak način v svojem mestu lahko videli nekaj nevsakdanjega za naše kraje. V halo L naj bi od petka do nedelje prišlo več ljudi kot lani. Čeprav je bilo v gromozanski bali na trenutke mogoče dobiti občutek, da je nekoliko prevelika za okoli 25 stojnic in Štiri odre, je treba priznati, da je bila organizacija letošnjega sejma neprimerno boljša kot lanL Da vsakdo ne more biti zadovoljen z vsem, je jasno» toda številni komentaiji na spletu dajejo vedeli, da so biii obiskovala s sejmom zadovolji ni. Predvsem s tem, kar se je dogajalo na glavnih odnh. Tam namreč nI manjkalo draženja žensk in moških. Če kdaj, potem zdaj dxä stavek, da je vsak prišel na svoj račun. Pan so se največ ustavljali pri stojnicah z erotičnimi pripomočki, fotoaparati pa so skoraj pregoreli pri fotc^rafranju s pomo-zvezdniki. Številni zr^jo Šedo-dati, da svoje Šove niso uprizarjali le nastopajoči, ampak marsikdo tudi v publiki... Nekateri hrvaški mediji so se razpisali o Hrvatu Tomislavu Toljanu, ki je prišel do stojnice Celjana Petra PlaninŠka in uprizoril seks z romunsko pomoar-tistko. Toljan je na Hrvaškem znan po nastopu v oddaji Ttenutek resnice, kjer je priznal, da bi spal z moškim, če bi mu kdo za to plačal pol milijona evrov. Celje je lahko $e posebej ponosno, saj je prvi kipec zlati stojan, ki je priznanje za posebne dos^^ na podro^u por- nografije v Sloveniji, 5el v domaČe roke. Petru Planinšku, ki je s svojo ekipo posnel por-nc^lm na Starem gradu in iz ^avne i^alke La Toye naredil zvezdo. Nas pa pošteno »firbec matra«. kako bi njegovo zmago komentirali tisti, ki so slaba dva meseca v snemanju na gradu videli vse najslabše... Slis40NA ŠOUNIČ Foto: SHERPA Peter Planinšek in La Toya. Predvsem Celjani, ki poznajo pornografsko sceno. tni{\o, da dati stojan ni mogel hi v boljše roke. »Ontno imajo Ijodje radi to. kar počnem,« kratico komentira svojo nnago Planinšek. ■ZaninHvo je, da se je ognnnno obidiovalcflv uatavOo pri stojnici Društva Ključ - centra za bi^' proti trgovini z ^udmi ter stojnici, na kateri so sa predstawli snovalci spletne strnu Spletno oko. Gre a spletno stran, klar ljudje anonimno prijavqo otroško pornografijo in sovražne govore na spletu. Organizatotji so na tak naon želeli opozorit) javnost, da je pornografska industrija delec od idtonscanja ^di in otroške pornografije. it. 97 - 9. decMiber 2008 m Roki Straus je odločilno posegel v dogodke ne Ptuju. Celjski nogomet: kriza vodstva, razcvet na lestvici Najboljša obramba in drugi najboljši napad - Osmoljenci Velenjčani zdaj sedmi č«prav je MIK CM Celje $ tremi točkami oaskoka jesenski podprvak slovenske lige, si prijetnega zimskega spanja ne bo privoščil. Igralci neposredno niso vpleteni v klubske dogodke, toda posledice, prijetne ali ne, bodo čutiJi na svoji koži. Šeliga, nato Straus! Po 20 kro^h Celjaru zaostajajo zgolj za Mariborčani» za 4 točke. Celjani so bili sicer v nedeljo na Pniju v podrejenem položaju, a podStojanoviČem znajo tovrstne zagate spretno reševati. V prvem polčasu, ko so bili neprepoznavni» je blestel predvsem vratar Aleksander Šeliga. Dobil )e neposredna dvoboja s Seadora Zilićem in Lucasom Horvatom, potem pa dejal: »Čestitam soigralcem in tudi sebi za zelo pomembno zm^o. Ptujčani so imeli dve lepi priložnosti v prvem polčasu. Na našo sreto sem strela obranil Ohranili smo naSo mrežo nedotaknjeno. V drugem delu smo takoj izkoristili prvo možnost za vodstvo, takoj zatem pa dosegli še drugi gol. Ustvarili smo si zelo lepo izhodišče za spomladanski del sezone in odhajamo zadovoljni na zasluženi poätek.« Posredovanji nista biii zgolj rutinirani, temveč zahtevni. »Napadalca sta bila obakrat sama pred menoj, skušal sem se jima čimbolj pril> ližati in zakriti večji del poti do gola, kar mi je uspelo,<< je dodal Šeliga in najbrž pove(^ Kek)ve simpatije. V 11. in 13. minuti so Celjani dvakrat zadeli» obakrat pa je bil začetnik akcij Roki Štiaus. Sprva je takoj odbil slabo vratarjevo podajo in zaposlil BišČana, nato pa se je prikradel v ptujsko obrambo, odvzel žogo in znašli ga je vratar Germič. T\jdi če- tno letolnjo enajstmetrovko je izkonsUl tlroš Konm, za Četrto zmago v gosteh. Enajstmetrovko je izvedel »z jajci«, po sredini pod prečko. Prej je »bombo« DrevenSka odbil z glavo in potreboval nekaj sekiuid, da so se razblinile zvezde. V93. minuti je Sacripanti imel toliko moä, da je v protinapadu spretno predaval, zrušil ga je Femandes in med nj e^vlm od-hodomz igrišča po rdečem kartonu je ostalo toliko časa, da je za deset sekund debitiral 19-Ietni Igor Kuljanac. Potem so celj- LESTVICA 1.SNL 1 MARIBOR 11 iMIKCMCare 20 10 3. NAFTA 4. Hn GORICA S.lirRULOCK 6.D0MŽAa 7. RUDAR 8.1AB00DRAVA 20 9. PRIMORJE 20 10.LUKAKOPCR 20 7 2 6 A 6 I 2 9 6 7 8 6 4 9 4 11 9 9 e 10 41:24 40 32:20 38 26:21 n 32:34 29 27:29 27 25:23 29 27:24 26 17:27 19 2t:31 19 22:38 19 Podajo DBnisa Gitiča je v znižanj« zaostanka pretvoril Nik Omladič. m ski nogometaši zmetali drese navijačem Celjskim grofom... »Večji del v podrejenem položaju« Si je pred začetkom lige Darije Biičan predstavljal, da bo najboljši strelec moštva, ki je na drugem mestu? '>No, že pripravljalne tekme so pokazale, da sem ujel dokaj dobro formo. l^edalo je solidno in se je nadaljevalo na uradnih tekmah. Lahko bi dosegel še kak-Sen gol več. Ptuj? V kontaktu med dvobojem sem ostal nano-gah, čeprav je bil prekršek. Želel sem pač nadaljevati v kazenski prostor in čim bolje zaključiti akcijo. Potem mi je uspelo še prei^avanje in nato strel z desnico v mrežo.« Dan po svojem 39. rojsmem dnevu je trener Slavil StojaaoviČ preje) edino darilo, ki si ga je želel in pričakoval od svojih varovancev: »Podobno kot domačini smo imeli veliko težav s sestavo moštva. Manjkali so Pokom, Sarič» Urbanč, Bulajič, Bezj«^ in Lovrečič. Drava je bila v prvem polčasu boljša, bolj konkretna. Imela je lepše priložnosti, samo vratarju Šeligi se lahko zahvalimo, da nismo prejeli zadetka. Jasno je bilo, da tako ne moremo nadaljevati. Nato smo bili bolj odločni in agresivni, kar je zadostovalo za zmago, ko smo izkoristili praktično edini priložnosti, ki smo ju imeli. Zelo srečni se vrača-movCeljeobugotovitv!,dasmo bili večji del tekme v podrejenem položaju.» Stojanovič si ni mazal oči, ocenil je še učinek v 20 krogih. »Za jesenski del mi je bila dana naloga, da se stanje v moštvu stabilizira In da ugotovim, kateri igralci so primerni za spomladanski del in za naslednje sezone. Imperativa glede uvrstitve torej ni bilo. Ob koncu prvenstva pa riaj bi pristali v ^omjem delu lestvice. Imeli smo ogromno težav s poškodbami in s stvarmi, ki so vsem dobro znane. Zato čestitam igralcem, da so zavzeto opravljali svoje delo. Enostavno moram biti zadovoljen z razpletom. Upam pa, da se igralci in tudi ostali v Uubu zavedajo, da se sedaj pravo delo šele začenja in da bo treba marsikaj postoriti, da zadržimo obstoječe stanje.« Prvenstvo se bo nadaljevalo 21. februarja, z Domžalami v Areni Petrol. Fair mam Igralci velenjskega Rudaija so pričakali ekipo Maribora, ki jih je premagala še četrtič v letošnji sezoni, enkrat v pokalu NZS in tretjič v prvenstvu z 2:]. Po-vedli so v 12. minuti. Bolj kot sam zadetek v oä bode predvsem to, da je bil dosežen na zelo nenavaden način in v nasprotju s fair playem. S sredine igriš<^ je v kazenski prostorpo-da] Pavlovič, tam pa je z obrala zadel Elvedin Di^nič Doma-ä igralci so namreč sprva obstali v obrambi, kajti pričakovali so. da bo sodnik prekinil igro. Na travi je namreč obležal Kubica (Maribor), Tavares pa je z roko soigralcem nakazoval, naj žogo pošljejo z igrišča In tako prekinejo igro. Glavni SQdrük Jug se ni oglasil, naivnost domačih pa je bila kaznovana . V javnosti se pojavlja predvsem vprašanje, ali ima smisel še naprej tako poudaijad športni odnos, če pa se ga mnogi ne držijo. O tem tudi vratar Boban Savič: »Mi smo čakali, da bo- lir play »po ariborsko« »Odhajam. Naslednika ne vidim ... igralko posodil v RK Ce^eia Žalec. V sedanji klub je priš^ z r;amenom» da ob dobrem strokovnem delu izpopolni svoje dosedanje rokome^o znanje ir» da si nabira dragocene ^ušnje v članski konkurenci. Ža]j4 je poškodba ran^na v začetku letošnje tekmovalne sezone trenutno zaustavila njene namene, zato si želi» da br neprijetno pogodbo saniralav čim l^šem času. Njeni dosedanji večji rokomet-ni dosežki so: 2-krat dn^o mesto z mlajšimi deklk^mi B v sezoni 2002/03, drugo mesto s starejšimi deklicami v sezoni 2005/06, isto sezono osvojitev drugega mesta s kadet^o ekipo In tretjega me^z ef^po mlacfcik, v sez^i 2006/07 p» novitev drugega mesta v dita-vi s kadetsko ekipo ter osvojitev devetega mesta na svetovnem šolskem prvenstvu na Danskem. $ člansko ekipo Krv ma selevsezoni 2005/06 veselila prvega mesta v pokalu Slovenije. Uspešno želi zakij učiti rokometni razred na gimnaziji Šiška, dokončno sanirati poškodbo ter uživati v igranju rokometa. cit Mavrica 95:89; RibežI 27, Cizej 23, Turnšek 13, Grilanc 12. Sotošek 4, Kovačič, Haj-daraj 2; Kajnih 25, Lebar 18. Vrstni red: Grosuplje 19, Maribor. Celjski KK ISJežica 17. Podbočje, Ilirija, Dravograd 16, Paknian 14. T^rme Olimia, Mavrica, Union Olimpija ml. 12, Lastovka 10. 1. SL {ž), 9. krog: Rogaška • Kranjska Gora 53:73: l^s-j3k 19, Nelc 12, Starček 8, brovenik 5, B^usta 18S6 v Smiljanih pri Gospiću in je poznan kot edeo največjih svetovnih raziskovalcev in izumiteljev na področju elektrotehnike in radiotehnike. Po končam osnovni šoli v domaČem kraju je srednje Šolanje nadaljeval najprej v Gospiću in nato v Karlovcu, nato se je vpisal na tehnično Solo v Gradec, univerzitetni študij pa je končal v Pragi. Po končanem Šolanju se je najprej zaposlil v Budimpešti in nato v Parizu, vendar je že leta 1884 podobno kot veliko drugih prebivalcev z območja taiaatne AvstroOgr-ske odšel s trebuhom za kruhom preko Atlantika v Ameriko. Nikola Tesla se je naselil v New Yorku, kjer je ostal vse do svoje smrti 7. januarja 1943. Po prihodu v New York je nekaj časa delal priložnostno, dokler se leta 1886 ni zaposlil pri znamenitem raziskovalcu Thomasu Edisonu. Po letu dni, ko se je z njim spri, je Tesia osnoval svoj raziskovalni laboratorij, v katerem je opravil največ svojih Še danes pomembnih raziskovalnih odkritij na področju izmeničnega električnega toka. Realiziral je tudi svoje Iznajdbe na področju večfaznih sistemov za prenos električne energije, razdelal je t.i. efektivno metodo izkoriščanja Izmeničnega elek- '^oKom SE im€nuj€ tričnega toka» ustvaril princip rotirajočega magnetnega polja in izboljšal indukcijski motor. O svojih raziskavah je imel leta 1888 vrsto odmevnih strokovnih predavanj. Kmalu za tem je njegov patent o izmeničnem električnem toku odkupil znameniti Westinghouse, direktor v istoimenski družbi, s katerim je Tesla sodeloval tudi v nadaljevanju. Njegova polifazna sestava izmenskega toka je prvič pokazala svojo uporabno vrednost pri izgradnji hidroelektrarne pri Niagarskih slapovih. Zgodbo o Nikoli Tesli je za objavo pripravil mag. Branko Gorop^ek. Leta 1890 se je Nikola Tesla začel ukvarjati z energijo visokih frekvenc in tehruko visokih napetosti. V letih 1896-1914 je patentiral vrsto svojih iziunov, ki so postali temelj razvoju sodobne radiotehnike. V Koloradu je tako konstruiral veliko ra^jsko postajo, ki je imela za tiste čase moč zavidljivih 200 kW. Spomladi 1898 je Nikola Tesla izdelal model ladje, ki jo je upravljal na daljavo s pomoto dektro-magnetnega valovanja. V celotnem ustvarjalnem obdobju je Nikola Tesla patentiral več kot 700 izumov. od katerih jih Je več deset hitro našlo svojo uporabnost. Med njegovimi iznajdbami sta gotovo najpomembnejša t.i. teslin motor in te-slin transformator. Prvi dela na principu rotirajočega magnetnega polja, drugi je naprava, s katero se ob pomoči elektromagnetne indukcije proizvajajo visoke napetosti zelo velikih frekvenc. Leta 19S6 so svetovni fiziki ob lOO-letnid rojstva Nikole Tesle gostoto magnetnega toka poimenovali z njegovim priimkom - tesla. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Slomškovega trga v Celju. Foto: US Zahtevajmo nemogoče Ob rob razstavi o Che Guevari v celjskem Likovnem salonu »Bodimo realni - zahtevajmo nemogoče.« je bržkone najbolj znamenit citat slovitega revolucionarja CheGuevare.VLikovnem salonu v Celju so v soboto 6b 41 -letnici Chejeve usmrtitve z za celjske razmere kar nenavadnim glamur-jem odprli razstavo El Che - iz družinskega arhiva družine Guevara. Razstava, ki jo je pripravila direktorica Primorskega poletnega festivala Neva Zaje in jo po koprski premieri zdaj prenesla v Celje, je vsekakor vredna ogleda. Skozi vpogled v fotografije, pisma in pesmi Che Cuevare namreč kaže povsem drugačen vidik življenja legendarnega revolucionarja. Za njegovo uničenje med poskusom Širjenja revolucije v Latinsko Ameriko obveščevalne službe s CIA na čelu niso varčevale, Njegov lik pa so skozi me- hanizem kapitalizma sprevrgli v nekakšno pop ikono, katere lik z brado in baretko z rdečo zvezdo je med najbolj prepoznavnicni artikli. Neva Zaje se tega dobro zaveda: »Prav zato smo za razstavo izbrali fotografije iz družinskega albuma in iz let, ko so se v domu Guevarovih zbirali številni intelektualci in borci iz španske državljanske vojne. Pridobili smo jih s pomočjo Chejeve polsestre in druge žene Ernestovega očeta. Za razstavo pa smo pridobili tudi nekaj Chejevib zapisov in pesmi njemu najljubših avtorjev. Kajti Che Guevara ni bil le revolucionar. Bil je strasten bralec, preizkušal se je v poeziji, m-di v svojih revolucionarnih letih je s seboj vedno nosil knjige in beležko, v katero je zapisoval svoje misli.« Vseeno ostaja dejstvo, da je Che, mučeniški smrti nav- kljub» postal potrošniški izdelek, torej prav tisto, proti čemur se je z vsem svojim žitjem in bitjem tako predano boril. »Prav zato smo za načrtovana vodenja po razstavi, tudi za srednješolce in druge pripravili gradivo, ki riše Cheja v pravi luči in pomaga razumeli veličino te razstave,« pravi Zajčeva. Razstavo v Likovnem salonu - na ogled bo do 15. decembra - je vsekakor treba videti. Tembolj ker med ogledom ne bo ob otvoritvi celo molečega bliSČa - kubanskega ruma, cigar, jedi. Bo le Che, na svojih mladostnih fotografijah, njegova poezija in pot do ideje, ki ga je stala življenja. Če bi bili realni, bi zahtevah otvoritev brez pompa, glamurja in sponzorjev. Pa smo realni, če zahtevamo nemogoče? BRANKO STAMEJČIČ Foto: Grup A Shakespeare na trnoveljskem odru Gledališki ansambel KUĐ Zarja IVnovlje Celje je pred svojo prvo premiero v letošnji sezoni. V petek ob 19.30 bodo na oder trnoveljskega kulturnega doma postavili komedijo VVilliama Shakespeara Sen kresne noči. Predstava bo predvsem s svojo abmbientalno postavitvijo v marsičem drugačna od dosedanjih, ki jih je bilo občinstvo vajeno na trnoveljskem odru, napovedujejo v Zarji. Igralski ansambel je moral v študij vložiti veliko truda in naporov (vaje so začeli že sredi marca), saj Shakespearovih del v Zarji še niso igrali. Predstavo je režiral mag. Miha Aluje-Vič. Sen kresne noči bodo ponovili v soboto ob 19.30 in nedeljo ob 18. uri ter nato še 26. in 27. decembra ob 19.30. BA m fažstaUff!Btos if9vbQafisltfCMBrWMIfrso27.fiowefi^ r letosniem letu. m ker Je bUa že skont imaMnu, le bUa twO mtoee t^vaoiiM. Predwsem iSviđmeiša In w tkn^ vnifBitdf. Mcyca Bofto se Je predstavta s sMamI, Id pripovedma tuđ skozi stskio, Man^ Vadb Je 23 estetsko galerf)oi2brala estetsko dno teto kombhadjo, kot Je utemefb svof Oxrser^e sme. TOmažMbć se M na (tusU strani podal v ra^sko^nie artittskture, Tia žen pa Je francosko tOco, v duhu katere Je potekala otnritef, obarvata z modntnglartnjrlem,iJletinvkk)t)MiX^ lotno dogajat^ Je pvfestri Mha Akilsvič, lđJessif(Hknlšansonlprieaialuti1pfman-ti(e, vofUa pa francoskih smatskMi barvah. Ka2stavabottaogleđdo29.ianjaria2Q09. CELJE Št. 97 - 9. decMiber 2008 NOVI TEDNIK pCULTURA 15 Času primerno v novo sezono Miklavžev koncert dekliškega zbora Gimnazije Celje - Center Itadicionainj MUdavžev koncert Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje - Center pod umetniškim vodstvom profesorice Barbare Arlič Kerstein in z gosti, instrumentalno zasedbo Slager's in fantovsko vokalno zasedbo Ok-tet9> je napolnil celjski Narodni dom, poslušalcem pa pričaral vzdušje prednovoletnih dni. Dekliški pevski zbor Ce gimnazije ima več kot 30-letno tradicijo, ponaSa se tudi s številnimi priznanji z različnih pevskih tekmovanj doma in v tujini. »Letos pa je zbor nov, saj se je ob začetku šolskega leta v njem zamenjala skoraj polovica pevk- Miklavžev koncert je zato tudi prva priložnost, da pokažemo, kaj smo se naučili doslej,« je ob koncertu povedala zborovodkinja. In poudarila, da je šlo za poseben, času novoletnega pričakovanja primeren koncert. Na njem so pevke, tudi ob spremljavi skupine Šla-ger's v prvem delu koncerta odpele, recimo temu resnejši del sporeda. V drugem delu pa so občinstvu predstavile priredbe božičnih umetnih in ljudskih pesmi iz vseh delov sveta. Ariič Kersteinova je z zborom zadovoljna, sezono pa bo posvetila predvsem pripravam na letošnji Mednarodni mladinski pevski festival. »Ne manjka nam povabil za gostovanja doma in na tujem, a vedno se zatakne pri sredstvih, ki so potrebna za ta gostovanja, zato je o njih še preuranjeno govoriti. Seveda si želimo tudi v tem SO-članskem sestavu vsaj ponoviti, če ne Še izboljšati dosežkov našega zbora,« je povedala zborovodkinja. .» # K' » t- l^^b l ? J»*-'- * »"V ■ .. -v I . > ^ - * * - SUi-^ BRST Foto: GrupA (Madagascar; Escape, dnim^rm druünska komedija. 69 RežilvEdc Dam«li (gra>o: Btn Stüter. Chris Rock. Jada Pinkett Smith. Sacha Baron^ Entertainer» Andy Aichtef Živali newyoiikega iivalskega vrla, Marty, žirafa M«lman povodnji konj Gtor že vedrfo u|eti na Madagaskarju, kor^o začnefi^ zapuščati otok. N^adoU^ pristan^ v Afriki, kjer (ev Alex kmalu spozna druge člane svc^e drutine.^ vendar se zaradi ddge osamltvi^v; more večz r^^mi iponzumMsL aniiBwßGnDsSs'iM Cn« Women), komedija. M min. Rež^ Diane English Igrajo: Meg Ryan, Annette Benins £va Mendes, KaJ se zgodi, ko združite ekipo sijajnih Igralk, na ^lu katerih sta Meg Ryan in Annette Senirtg. odBčno scenaristko, r^torko in producentko komedy Oiarw English CMurpiiy Brown) in klasično zeodbo o krogML newyof&lh prijateljic? Nastane film Ženske - tjia in iskrfva komedija o sodobni ženskosflik i odrxttov med Jenskami, * radiocelj '^nä štirih fr«kver>cah iiinfinfir.radiocelje.com TOREIC9.12. :0,00 MNZ Celje-Hermanov _ Mesto lud Hermanove otroške usruar jalnice 15.00 Mestna četrt Lava_ Praznični bazar OS Lava 16.00 Dom kralanov VliStanj Izdelava novoletnih voi-čODIC delnunica 17.00 LooCarski m slikarski atdje^Na okopih 2b. Celje Prü^az obUko vaafa gline na lončarskem vrelfimi ter predavanje in teća| o lončarstvu 17.00 Knjižnica Šentjur-enota Ponikva UrapravljK 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_ Veseü decembcr v ki^ižnki pravljice, pesmke, ustvar-jatiice 18.00 Gaierijasodobne _umetnosti Cel^_ Jože 8dr$l: Turist predajxnyeoöäRkWietve- 18.00 Galerija Moaije_ PlanUtki Kristina Golob in Lud|a Hrastnik \xäiöw\CMjieoü\öancet 18.00-20.00 Zdraviܧ€e Laiko - avtarecgpdie_ Klavdija Sioilen predstavitev kaligrafi je ) 9.00 Knjigama Kultumica Vei^_ 70 receptov za hujšanje pc^vor z Vido PenrwrSf 20.00 Dom 11 slovenske^ tabora Žalec_ Božični večer predssavadedaHŠčaKaper zaobonmainizven 10.00 MNZCelje-Hermanov _ Ustvari 9vo j portret fci(Dsrtiisko.vstvarjQiiüai VODNIK t0-30-n.30 ii> 16.30-17.30 MNZ Celje - Hermanov briog_ Modistin ja Marta 2obar d£mmsaaä)CLcibrti 13.50 Fakulteta za k)gi5tiko Cdje_ Življenje z dokumrati brezplačno pr^aitos^^ 16.00 Dom starejših Sffitjur Vrste pomoći {Hi demcDd predmnxnje 16.00 DomD.slovenskega tabora v ^cu_ Petpedi piesT^ delavnice 16.00-18.00 Bavarska hiša v Podsredi_ Božična ustvarjalna delavnica dežčzvfucfl 16.30 Vila Malina Celje_ Kroki praznuje \jx0(aimapredšum.z0bda' rin^ 17.00 Pravljična soba Pri Mišku Kj^ižioj_ Volk in sedem kozličkov biikovnapredstoixi vzgpji-täjic Vrtca Tbnčke Ce&ve, enoiaCenler 17.00 Knjižnica Šmarje pri JelSah_ Peti čitalniški večer gos^ sopranistkn VUma Bukovec 17.00-18.30 Vila Mc^ca Vrenje Ko učen je postane vesdje deimmim 18.00 yilaMalirtaCdje_ Kroki praznu je hiikomaprtdslauaz obdC' rifi^ 18.00 Mladinska knjiga Celj^ Zmeodi s knjigo 13.00 Medobčinska Splošna knjižnica Žalec_ Naäe mesto dcozi lologral-skiobjeldiv predstnviiev knjige ^^^ 2008 19.00 Kulturni dom Sbvenske Konjice_ Mož moje žeoe komedija Iztoka VaJüüa in JvaBa/ui 19.30 POSPrevorje_ Itetji Anin večer na Pravo rj u ČETRTEK« 11.12. 10.00 MNZ c^ie - Hennanov brics _ Mesto luči Hermanove otroške uswar-jal/lice 17.00 PravljičnasobaPriMišku _lOifižku_ Igrače imajo najraje otro-le gtedaläka prsdsxava dramske skupine Zi^ezđe iz Osnovne Šole Ljubečna 17.00 Dom U. slovenskega tabora Žalec_ Janko in Metka opera za otroke 18.iXl Vetenjskigrad_ Odprtje razstave jaslic 18.30 Kulturni dom Šentjur Božični koncert učoicev Oateielole skladat^ev Ipavcev Šentjur 19.00 Dom sv. Jožeia Celje Salomonovi otolu potopisno prediwanjepn^. dr. Dmga Ocvirka 19.00 Gaierijasodobne _umetnosti Cdje_ Premiera 17 odprtje skupinske razstave 19.30 Kulturni center Laško Oto Pestner & Primož Gradič Quartet koncm 19.30 Koncertna dvorana Glasbene Sole Celje____ Končal malega godalnega orkestra 21.00 Mestni kino Metropol Slovenske trende v Metropola: TüUo FurUnič fomcat www.noiriteflnik.com it. 97 - o. deconA^r 2008 16 pOTROŠKI ČASOPIS NOVI TEDNIK 0TR05W: ČA50PI5 Otroci otrokom V času pred božično-novoletnimi prazniki $e bo)j kot kdajkoU prej v letu spom-nimo oa dobrodelnost. Učenci in učitelji osnovne Šole Polzela s podružnično Šolo v Andražu in vrtcem svojo dobrodelnost izkazujejo že nekaj let. S tradicionalnim koncertom Odprta dian so v petek ponovno darovali v šolski sklad Otroci otrokom. S prodajo vstopnic in po-moCjo dobrodelnežev so zbrali okoli 3 lisoč evTov. »Sredstva romajo uCencem, ki potrebujejo pomoč. Pogosto s tem denarjem poskrbimo tudi za nadstandardne obogatitvene dejavnosti šole, poskrbimo za Šolsko malico in kosilo ter drugo vrsto podpore,« pravi ravnateljica osnovne šote Polzela Valerija Puk). Vprogramu $o sodelovali pevski zbori vrtca ter Šole, plesna skupina, recitatorji in posebna gostja solistka Alenka Gotar. Učenci so na ogled in za prodajo postavili tudi izdelke, ki so jih izdelali v oddelku podaljšanega bivanja in šolskih ustvarjalruh dejavnosti in na ta način prispevali v sklad. Izdelali so venčke, svečnike, aranžmaje in praznične voščilnice. W. foto: TT S ^dicionalnim koncertom Odprta dlan m polzeiski učenci ponovno darovali v lol^i sklad. Čas ga ne more potisniti v pozabo Dljalci Gimnazije Lava so se pred kratkim v okvini izvirnih vsebin odpravili na dvodnevno strokovno ekskurzijo Po Trubarjevi poti. S tem so počastili spomin na izjemno duhovno avtoriteto 16. stoletja, Primoža Trubarja. Na poli so obiskali Derendingen» kjer je Primož Trubar v letih od 1567 do 1586 vodil župnijo, V cerkvi sv. Gala, kjer je tudi domnevno pokopan» so prisluhnili predstavitvi njegovega življenja in dela ter se predstavili s kratkim kulturnim programom. Derendingen, so ugotavljali dijaki, predstavlja Trubarjevo najdaljše delovno mesto in zadnjo življenjsko postajo, po njem se imenujeta tudi ulica, Primus Trüber Strasse, in evangeličanski dom, kjer stoji njegov kip. Ob 400-lel-nici Trubarjeve smrti je bilo ob vhodna vrata v cerkev postavljeno spominsko obeležje. Zatem so si ogledali mesto Tübingen, kjer je Trubar nekaj mesecev živel in predaval na univerzi, ter se na poti do renesančnega gradu Hohentübingen ustavili pri dvojezični tabli na Morhar-tovl tiskarni, kjer sta bili leta 1550 natisnjeni prvi slovenski knjigi, Katekizem in Abecednik. Pot je dijake Gimnazije Lava vodila še v kraj Ulm ter staro nem§ko mesto Augsburg. Ni pa šlo ^olj za prijeten izlet, dijaki so s to obliko pouka lahko nadgradili in povezali znanje različnih predmetov, hkrati pa so imeli odlično priložnost za pridobi vanje pomembnih življenjskih vrednot in izkušenj. NP Tulipanov projekt v Celju Osnovna Šola Frana Kranjca se je letos kot edina iola s Celjskega vključila v mednarodni 'Hjilpa-nov projekt. Gre za projekt, v katerem učend iz različnih delov sveta posadijo čebulice tulipanov, spremljajo rast in opazujejo cvetenje. Kolje povedala vodja projekta Aleksandra Velen-Šek, je pomen večplasten. »S tem bodo naSi učend vključeni hkrati v mednarodni forum, lahko bodo sodelovali na spletu in podatke posredoval dijakom z vsega sveta. Pri tem se bodo učili angleš- čino, pridobili pa bodo še matematično» naravoslovno in zemljepisno znanje. Posaditev tulipanov pa je tudi prva faza urejanja okolice šole.« Vsak učenec in tudi zaposleni je posadil svojo Čebulico. kar pomeni, da so jih je več kot 300. DI Ekodan na I. žalski osnovni šoli I. osnovna šola Žalec je že nekaj let ekošola. To je program v okviru evropskega združenja, spomočjo katerega Šola uspešno izboljšuje celostno okoljsko vzgojo, kamor v prvi vrsti sodi odgovorno ravnanje z odpadki. V ta namen so v ponedeljek, 17. novembra, na Soli organizirali ekodan, v okviru katerega so koristno uporabili kar nekaj odpadnega materiala. Nato so izdelali ekookraskeza božično-novo- lelno okrasitev šole. Poleg tega je vsak razred izdelal svojo ekobožično drevo, ki bodo ves december na ogled na razstavi šole. Izmed vseh eko-smrek bodo nato izbrali na-jizvirnejšo glede uporabe odpadnega materiala ia najlepšo. Ta dan so izdelovali ludi novoletna darila, ki jih bodo, tako kot že nekaj let doslej, podarili starejšim občanom Žalca. Tudi ti izdelki so bili narejeni iz odpadnega ekoma-teriala. Niso pa bili učenci sa- mo ustvarjalni, naučili so se tudi marsikaj o sladkovodnih ribah, ki jih lahko najdemo v povodjih Savinje in okoliških potokih, o čemer je predaval predstavnik Ribiškega društva Šempeter. Nekoliko mJajši >uČend:S05( vkuitumeoi do mu v Žalec o^edali Igrico Pogumni jelen, kj govori o ločevanju odpadkov in ekološkem osveščanju ljudi. Najstarejši osnovnošold pa so spoznavali kulturo naroda Inuiti na predavanju z naslovom Otrod sveta. ŠA Za čarobne praznične dni Praznični dnevi prina^jo poseben nemir v srca ljudi. Na OŠ Lava in IV. OŠ Celje bodo k temu nemiru dodali še svojo iskrico v obliki prijaznega druženja ob prazničnem bazarju oziroma sejmu» ki ga na obeh šolah pripravljajo z učend in učitelji. Na IV. OŠ so izdelaii številne okraske in drobcena darila, ki jih bodo danes, v torek, ob 17. uri, v telovadnici Šole razstavili in ponudili «a stojnicah. Na OŠ Lava pa so si no- Kupone pošiljajte na Novi tednik. Prešernova 19, 3000 Celje in morda boste izžrebani za lonček naše medijske hiše. voletni bazar zamislili nekoliko drugače. Danes ob 15. uri ga bodo pripravili vatriju Mestne četrti Lava, kamor so povabili tudi krajane. »Želimo namreč, da začutijo naša prizadevanja po ustvarjalnosri in jim od blizu predstavimo izdelke, ki so jih ustvarili učenci s pomočjo staršev in razrednikov,« pravi ravnateljica Marijana Koleako. Hkrati bo to priložnost, da obiskovalci z nakupom drobnih darilc bližnjim polepšajo praznične dni, BA QS AEON J A KNJIZNiC* C6UE radioceljL MOJA NAJUUBSA KNJIGA Ime in priimek: Nasiov: Dovoljuivm, ^ K» m^ podolld («me obfovliani. m št. 97 - 9. december 2008 NOVI TEDNIK E'- KRONIKA 17 - Bo soet glaaovno stavkal v zaporu? Celjanu ne preostane nič drugega, kot presedeti še pet mesecev v zaporu Jeseni je brez hrane preživel več dni, a s stavko ni dosege) ničesar. Sprva je bil tudi v celjskih zaporih. Hkrati je opozarjal na svoje slabo zi'dvstveno slanje in na to, da je kar nekaj Časa prosil za obisk zdravnika, Česar mu sprva niso omogočili. To naj bi storili zatem, ko je zagrozil, da se bo ubil. »Enkrat sem si tudi pore-zal levo roko, a mi ni uspelo dokončali. Pred temzaradi bo- lezni nisem mogel dobiti nid zdravil,« pravi. Toda misli na ponovno gladovno stavko še ni dal na stran. Nasilništvo, zaradi katerega je zdaj v zaporu, je bilo naperjeno vedno proti njegovi nekdanji partnerki. Glede na to, da so mu očitali nadaljevano kaznivo dejanje nasilništva, ne gre le za en sam primer. Pilih pravi, da so bile v ozadju nerazrešene partnerske zadeve, saj naj bi bil po- Oktobra smo pisali o gladovni stavki Celjana Stanislava Piliha, ki je bil takrat v mariborskih zaporih v priporu zaradi nasilnidtva do svoje partnerke. Ves Čas sojenja na celjskem okrajnem sodišču je opozarjal na stvari, ki so bile po njegovem mnenju v procesu nepravilne. Predvsem se ni strinjal s tem. da ga je sodišče obsodi- lo na zaporno kazen in ne na obvezno psihiatrično zdravljenje, kot je to v izvedenskem mnenju predlagala strokovnjakinja psihiatrične stroke, ^aj je sodba pravnomočna, tako da mu ostane le še nadaljnjih pet mesecev zapora. Pet jih je že preživel za zapahi v Času pripora, kar se šteje v izrečeno kazen. Plliha smo v zaporu tudi obiskali. Stanislav Pilih naj bi v gssu prestajanja kazni v mariborskih zaporih i^ubtl tudi sIuSki. polnoma čustveno prizadel zaradi ravnanja parmerke. Tb-da še vedno je res, i n na to opozarjajo vse vladne in nevladne ustanove, da nasilje pač ne reši problemov. Deset mesecev kazni se mu zdiogromno: »Okrajno sodišče je enostavno prezrlo, da je psihiatrična izvedenka dejala. da sem bil v času kaznivega dejanja zmanjšano prište-ven,« dodaja. Sodbo okrajnega sodišča je potrdilo tudi višje sodišče, tako da Pilih zdaj kakšne druge možnosti, razen presedeti zaporno ka^n, praktično nima več. Trdi, da se mu )e življenje sesulo. Stanovalcem Novega trga v Celju, ki so morali v neurju lani poleti nekaj ur preživeti na prostem, saj je Pilih grozil z eksplozijo jeklenke, seje že opravičil. Čeprav pravi, da sploh ni biio nobene resne grožnje. Sporočilo, ki naj bi ga poslal nekdanji partnerki, naj bi razumeli narobe. Proti Pilihu ni bila vložena nobena ovadba zaradi tega dogodka. SIMONA ŠOLINIČ Osem let za umor zaradi cigarete Izrekli sodbo za brutalen umor 27'letnega Simona Flandra iz Velenja» ki je umrl zaradi desetih vbodov z nožem Na Okrožnem sodišču v Celju so pred dnevi izrekli osemletno zaporno kazen 21-letnemu Nirvanu Hapadžiću iz Veleli^ zaradi umora 27-letnega Simona Flandra marca letos pred velenjsko Rdečo dvorano. Sodili so tudi dvema Velenjčanoma, starima I? in 13 let, ki so jima i2xekli obvezen ukrep nadzora centra za socialno delo. Mlajši dvojici so očitali sodelovanje pri pretepu in pomoč pri kaznivem dejanju. Znano je, da je Flandra zabodel Ha-padžič, 17-letnlk je Flandra pretepal» I8-ietnlk pa jima je nato pomagal skriti morilsko orožje. Sojenje za umor 27-letnega zaprtimi vrati. Naj spomnimo, Simona Flandra so na celjskem okrožnem sodišču začeli septembra, a so ga takoj zaprli za javnost. Kljub lemu, da je morilec polnoleten, je pred senat stopilo kar nekaj mladoletnih prič. Zato je biio sojenje za dastase2l-inl7-letDiksFlan-drom spria najprej zaradi cigaret. nato tako so rrdiü na policiji, ker je Flander pri speljevanju z avtomobilom trčil v drugo vozilo in pri tem dvojici zagrozil, da ne sme o tem nikomur nič povedati, 21-let-ni Nirvan Hapadžič naj bi nato iz\dekel nož in Flandra desetkrat zabodel, usodni so bili vbodi v jetra, pljuča in srce. Dvojica je s kraja pobegnila in nož skrila s pom^jo tretjega VelenjČana, takrat star^ 17 let. Flandra so ležečega v krvi naSli mimoidoči, umri pa je v celjski bolnišnici. Primer je znan tudi po tem, da je bilo v bližini kraja umora kar nekaj ljudi, a policistom v dneh iskanja storilcev, saj ti sprva niso bili znani, skoraj nihče ni želel pomagati z informacijami- Kijub temu so kriminalisti, ki so po dogodku dan in noč preživeli na terenu v Velenju, storilce vseeno našli. Umor Flandra je spomnil Se na grozljiv umor So-štanjskega brezdomca Marjana Jančiča pred leti. Trojica 16-letnikov ga je z 39-let-nikom pretepla, nato mučila. Najstarejšemu napadalcu so dosodili deset let zapora» dva starejša mladoletnika sta bila ob izreku sodbe izpuščena na prostost» saj sta ka- Siinon Randar ja umri zaradi cigareta. zen prestala že v priporu, irefli od starejših mladoletnikov je do danes kazen že odslužil. SIMONA SOLINIČ Gorelo v zapuščeni stavbi ob Kidričevi Takole je minulo sredo gorelo v zapuščenih objektih nekdanje Kovinotehne ob Kidričevi obvoznici. Objekt je znan po tem, da se v prostorih zadržujejo tudi sumljive osebe, pogosto povezane z drogo. Kaj je bil vzrok požara, ki so ga pogasili celjski gasilci in na srečo ni povzročil večje škode, še ni znano. Foto: KATJUŠA Vrglo ga je skozi okno Včeraj nekaj minut po 16. uri se je na lokalni cesti Šmarje pri Jelšah-Sveti Stefan v neposredni bližini odcepa za Cerovec zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. 36-letni voznik osebnega avtomobila iz okolice Šmarja pri Jelšah je v blagem desnem ovinku zapeljal na bankino in zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom. Vozilo je zaneslo levo Čez vozišče, kjer je trčilo v dve drevesi. 56-ietnlka je v silovitem trčenju vrglo skozi zadnje steklo vozila. Varnostnega pasu ni uporabljal. Zaradi hudih poškodb je umrl na kraju nesreče. To je 30. smrtna žrtev letos na na^ih cestah, v enakem obdobju lani je v prometu na Celjskem umrlo 39 ljudi. Ni umrl nasilno V Celju so že od četrtka pogrešali 41-letnega Bojana Sumraka. Od doma je odšel v zgodnjih jutranjih* urah, ko se je za njim izgubila vsaka sled. V minulih dneh je bila predvsem na območju Celja večja iskalna akcija» v katero so bili vključeni tudi policisti in gasilci. Včeraj okoli 14. ure in 30 minut pa so ob gozdu na območju Ostrož-nega našli mrtvo osebo. Po vsej verjemosii gre za pogrešanega. Po do zdaj znanih po- datkih naj ne bi Šlo za nasilno smrt, zaradi ugotovitve vzroka smrti pa so odredili sanitarno obdukcijo. HALO, 113 Brez alkohola očitno ne gre Od konca aprila, ko je začel veljati nov prometni zakon, do konca minulega tedna so na Celjskem pridržali že več kol 900 vinjenih voznikov. Do konca novembra so zasegli tudi več kot sto motornih vozil. Policisti so na našem območju v tem času zaznali več kot 28 tisoč kršitev cestnih predpisov. Največ kršitev je bilo povezanih s preveliko hitrostjo ter z alkoholom. Statistika kaže m-di na neu poštevanje predpisov o uporabi varnostnih pasov. Po Številu kršitev Še vedno prednjači Celje v primeijavi z ostalimi občinami, ki jih pokriva Policijska uprava Celje. Kaj bodo s svedri? V petek 50 neznanci vlomili v klet v Stanetovl ulici v Celju. Lastnik pogreša tri brusilke in vrtalni suoj. Krepko več so odnesli z ^adbišča v Žalcu, kjer je Škode za skoraj ISOO evrov, in z gradbišča na Polzeli, kjer so vlomili v tri gradbene zabojnike in odnesU za štiri tisoč evrov električnega orodja in svedrov. V petek so se po orodje odpravili tudi v trgovino v Šmarmem ob Paki. Odnesli so dve motorni žagi in visokotlačni čistilec, oboje vredno tisoč evrov. V dve stanovanji je v petek nekdo vlomil v Slovenskih Konjicah. Odnesli so predvsön zlatnino, v enem stanovanju je zmanjkala mdi gotovina. Brez zlatrune so ostali Še v hiši na Stranicah. Tatovi so se tokrat spravili Še na poätniSki apartma v Podčetrtku. Vlomilec je v torbo pobasal dva mobilna telefona, dve denarnici in jakno. Škode je za 2 tisoč evrov. Tatinsko dogajanje so policisti zaokrožili še s preiskavo izginotja tovomega vozila znamke Mercedes Benz 18.48 rumene barve, letnik 2000 in z reg-su^ko številko CE U9-10H. Tega je nekdo odpeljal kar s parkirišča na počivališču Lopata, lastnik je z dejanjem oškodovan kar za okoli 25 tisočakov. Prosijo za pomoč 1. decembra dopoldne se je na Mariboiski cesti vCelju t^o-dila nesreča, v kateri se je hudo poškodovala 15-Ietru peška. Ta je še z dvema priredjema prskala dvopasovnico, in sioer iz smeri Hotela Storman proti avtobusni postaji. Na sredini so se na travnati površini ustavili, nakar je ustavil tudi voznik neznanega tovornega vozila, ki je peljü proti Kidričevi. Voznik je usuvil, da bi pešci prečkali cesto. Na vozišče je prav tako stopila 15-let-nica, ki pa jo je zbil voznik drugega vozila, ki je pripeljal po desnem promemem pasu. Gre za neznanega voznilU avtomobila rdeče barve, ki je ustavil, vendar mu je peška zatrdila. da ni poškodovana, zato se je oi^ljal naprej. Zaradi okoliščin nesreče predvsem pa E e u .si "5 w o t9 zaradi ragasnitve dogodka po- a. lidja naproša neznanega voz- ^ nika tovomega avtomobila in 2 neznanega voznika rdečega osebnegaavtomobilainpamo- C rebime očividce, da pokliče £ jo na 113. ^ it. 97 - 9. december 2008 m 18 NOVI TEDNIK Btaž se je navezal na sfehemo od svojih alik Iz zmagovalne olimpijske razstave. Bera pTunanj in medalj zgolj Iz iztekajočega se letal Zrno do zrna - zlata medalja! Ideja visela nad glavo - Ure piljenja podrobnosti - Američani nejeverno gledali: »Človek, saj to je nemogoče!« če bi bil športnik, bi Blaža Habjana konec oktobra ob prihodu iz nemškega Erfurts Slovenci verjetno pričakali z državniškimi častmi in divizijo novinarjev. Sicer pa je Celjan že navajen, da. kulinarična artistika pač ni tako cenjena. Čeprav je za oko izjemno privlačna, se njegova medalja, prvo tovrstno zlato za samostojno Slovenijo, nič manj ne sveti od k^ne olimpijske. A to ni prvo od Blaževih najbolj žlahtnih odličij; tekmovati je doma in v tujini začel že kot dijak celjske gostinske šole. Najprej se je posvečal pripravi jedilnikov - sicer mladenič, ki treoutno dela v strežbi Country puba v Hote-lu Storman, napoveduje vrnitev v kuhinjo in k tovrstnim tekmovanjem. Še prej pa namerava doštudirati v programu višje gostinske Sole na Bledu - in na gostinsko turisUČ-nem zboru se je že pred leti okitil z bronom. Ustvarjalna žilica mu ni dala mim in tako je nizal odličja; bron za kitajsko artistiko, ko je v skulpturo oblikoval zelenjavo, pa bron za kozolce iz testa, prvo zlato za tjulnja iz riža. Letos pa je svoj niz slik iz zm trikrat pozlatil. »No, vmes sem našel še Čas za tekmovanje v kuhanju bograča,« se na-smejl vsestranski Blaž. »Začinjeni« Otroci sveta Poper, soja, proso, zdrob, lan. ajda. črni fižol, rdeča leča, gorčično seme... zvenijo kot nekaj, kar jaz in vi običajno dajemo v lonec, kajne? »Navdih sem našel kar doma, dobesedno mi je visel nad gk-vo. Delal sem kopije okrasnih Unicefovih krožnikov, na katerih so motivi z vsega sveta. Največji izziv je bil z materialom, torej zrni, doseči isti učinek, kot ga na primer predstavlja riž v porcelanu, ki tvori vzorce.« Kar osem mesecev so nato nastajale slike, ki jih je najprej predstavil na mednarodnem tekmovanju v Avstriji, nato na slovenskem gostinsko-turističnem zboru, oba- Vir navdiha so bili Unicefovi krožniki. krat si je prislužil zlato odličje, nazadnje konec oktobra na kuharsld olimpijadi v Nemčiji. Zmagovalne slike iz zrnja avtorja Blaža Habjana bcMlo še nekaj dni na ogled v Hotelu Štorman. Blaž daje šest slik na dražbo in bo vesel morebitnih kupcev. Ker je ideje črpal iz Unicefovih slik, se je odločil, da ravno tej organizacij i podari ves izkupiček od prodanih slik. Praznični december kar kliče po nakupu unikatnih ter izvirnih izdelkov, ki bodo nepozabno darilo. Pa še za dobrodelne namene gre... Ampak Še prej so se vrstili meseci in meseci sedenja za mizo in napenjanja oči. »Najprej smo krožnike fotografirali, nato jih je prijatelj grafično obdelal in dobili smo osnovne linije, strogo osnovo. Potem smo vzeli lepilo v roke in napredovali centimeter za centimetrom. S čajno žličko in z noSčkom pet do šest ur dnevno po 9-umem delavniku strežbe,« se spominja Blaž. Noben milimeter slike ni smel ostati nepokrit. »Zma seveda mso pravilnih velikosti in se ne dajo ravno oatančno sestavljati skupaj. Potem je na primer izziv, kako zarisati gubo na oblačilu, to sem poskušal z dodatnimi nanosi zrnja.« Oče je [zdelal stojala, plošče in okvirje za süke in tako je Blaž v Avstrijo peljal 12 kvadratnih metrov velik mozaik slik. Za potrebe olimpijade v Nemčiji je izdelal še dodatne slike, vendar je moral plošče porezali, da so ustrezale strogo predpisanim standardom, in predstavil dvanajst slik na dveh trikomih stojalih. »Seveda je zrnje medtem odpadalo in je bilo treba ves čas dopolnjeva- ti in delati nove nanose. Ko enkrat začneš, bi kar nekaj popravljal Enkrat so slike med prevozom padle celo po tleh. pravi čudež, da se niso poškodovale.« Zanje je Blaž porabil približno 25 kilogramov raznobarvnega zrnja, še kakSnih dO kilogramov ostalega zrnja. Zgolj za poper v treh barvah je bilo treba odšteti tisoč evrov. TU je bilo še iskanje zrnja modre barve. »Po nekaj mesedh nam je uspelo najti makova zrna v temno modrem odtenku,« je bü vzUBjen Blaž. In zlato medaljo prejme ... 1.600 kuharjev iz 54 držav z vsega sveta. Blaž se je s ku-hareke olimpijade v Erfurtu kot posameznik v okviru slovenske reprezentance vrnil s prvim tovrstnim zlatim odličj em za našo dižavo, s čimer se sicer lahko pohvali še njegov kolega Miro Rizmondo. »Tema je bila kot nalašč za mednarodno tekmovanje, zato sem tudi pustil kar Unicelov naslov Otroci sveta. Zlata nisem pričakoval, zadovoljen bi bii že s potrdilom o sodelovanju. Čez štiri leta ^m spet tja, če ne drugače, kot ^edalec. Ne morete verjeti, kaj vse ustvarjajo kuharji iz Čokolade, marcipana, zelenjave in za kakšne podrobnosti najdejo rešitve,« je navdušen Blaž. Enako začudeno so sotekmovald gledali Bla-ževe storitve. »Američani sploh niso mogli verjeti, da je kaj takega mogoče, češ, saj si nor, da si se tega lotil.« Poleg tega Blaž nikakor ne more reči, da je bil tekmecem konkurenčen v vseh pogledih. »Pri nas se tovrstni dosežki sploh ne opazijo in ce nijo dovolj. Kar izbuljil sem oči, ko sem videl prihod švedske kuharske reprezentance, ki jo med drugim sponzorira Audi, tako da ima vsak član sponzorski avtomobil. Pripeljali so se z luksuznim avtobusom, se nastanili v vrhunskih hotelih. Slovenci smo daleč za njimi. Ste že kdaj videli našega kuhaija s sponzor- skim avtomobilom?« se smeji Blaž. Čeprav ne brez grenkobe. »Saj če bi delal to zaradi denarja, se raje ne bi lotil, to mi je bilo v veselje. Napisal sem 70 prošenj sponzorjem in vse zaprosil vsaj za odgovor. Dobil sem 15 odgovorov, tri pritrdilne. Pa Se ti so mi pomagali večinoma pri materialu.« Čeprav Je Blaž dokazal, da na koncu vendarle štejejo ideja, ustvarjalna žilica in vrhunska izvedba, se zaveda. da slednje skorajda ni več brez primerne opreme. »Idej je o^omno, rad bi se lotil Skulptur Iz leda, vendar oprema oi poceni, veseli me oblikovanje iz čokolade, vendar bi za to potreboval vsaj posoda za vilrževanje temperature te sladke dobrote,« razmišlja Blaž. »Gotovo bom še ustvarjal. Krasno bi bilo, če bi ob tem kanilo še kaj v žep. Čeprav največ štejejo ponos, zadovoljstvo in osebno zadoščenje.« POLONA MASTNAK Foto: KATJUŠA Četrtek obn.15 na Radiu Celje '•Vs radjocelje r3 ^^^ ^Ms «i HMj C- : . < d vADAMAS i ^ \ i m it. 99 • 16. ilecember 2008 NOVI TEDNIK NASVETI 19 ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Maraton in zdravje Vprašanje bralke: Ali je dolgotrajen in naporen tek (maraton) lahko tudi nevaren 1 Predvidevani, da zdravi športniki nimajo težav, kako pa je, če si kadilec? Tfek, hoja in džoging so nam vsem dobro poznane akxW-nosti, ki jih lahko opravimo z malo truda. Maraton pa zahteva že resno pripravo. Če tekmujemo s samim seboj, še gre» če pa se po dolgih treningih odločimo, da preve- rimo svoje sposobnosti na kakšnem od večjih maratonov, zahteva to od nas že kar resne napore. Maratonov se udeležujejo stari in mladi, zdravi in bolniki, ki so premagali različne bolezni, Med tisoči, ki tečejo pa se lahko zgodi tudi kakšen nenaden dogodek, ki je lahko tudi usoden. Vemo, da izjemna izčrpanost med maratonsko tekmo predstavlja veliko psihično obremenitev, tudi izčrpanost celic, predvsem srca. To se ne registrira samo pri bolnih, temveč tudi pri zdravih tekačih. Ve se, da pretirane obremenitve niso dobra dota niti za zdravo življenje niti za to, da dočakamo dolgo in zdravo starost. Pogosto so opisane spremembe na srcu» ki so se zgodile Sele po maratonu pri zdravih športnikih. In le številke so vsako leto večje. Pokazalo se je. da se največ teh okvar pojavlja pri tekačih, ki imajo za seboj največ pretepenih kilometrov. Vendar še vedno ne moremo trditi, da se število teh okvar povečuje tudi pri dobro treniranih in zdravih športnikih. Ob novih tehnologijah preiskav in določanju vse več novih biokemičnih markerjev se lah- Piše: prim. JANEZ TASiC, dr. med., spec, kardiolog ko ob vsem tem še samo vprašamo: kdo pa še sploh je zdrav športnik? Ocena kardiologa Tek je sestavni del zdravega načina življenja. Fizična aktivnost ščiti srce pred okvarami in zmanjšuje dejavnike tveganja. A sedaj vemo» da izraziti, dolgotrajni napori lahko pri določenem številu športnikov povzročijo tudi neprijetne dogodke in okvare. Te so pogostejše pri starejših. Zato je pomembno, da se v preiskave športnikov slalno vključuje kardiolog, ki dobro pozna spremembe elektrokardiograma pri zdravem in pri športniku. Med tema dvema so velike razlike, ki na videz izgledajo pogosto nenevarne. Isto velja za obremenitveni test športni- Vsalonu Linea Snella bodo poskrbeli za vaše boljše počutje in lepši videz, kot so to storili pri naših treh izžrebsnkah. Bi tudi vi naredili nekaj zase? Cvetka Kodba, Katja Krajne in Kristina Sporiš so naše nagrajenke, ki bodo ta mesec zaključile s pravo malo preobrazbo. Za njimi )e veliko odrekanja in prilagajanja spremembam, ki so postale nov način življenja. Ostalo je veliko navdušenje nad izjemnimi dosežki in optimizem za prihodnost. Za preoblikovanje njihovih postav in odlično počutje bodo po strokovni plati zaslužni prav v celjskem centru za oblikovanje telesa LINEA SNELI-A. Če tudi vas mika» da bi začeli že danes in ne odlašali na jutri, kamor ponavadi preložimo vse naše želje in načrte, vas bo zagotovo prepričala prav njihova ponudba. Vodja centra Klavdija Seoica vam je že predstavila osnovno terapijo, imenovano Thermoslim, kjer pri stalni temperaturi 37®C porabite ob 20- do 25-minutni vadbi trikrat do šUrikrat več maščobe kot pri običajni vadbi.Če želite preoblikovati predvsem boke. stegna in zadnjico, je za vas prava izbira tudi naprava Thermobike, kjer izvajate fizično vadbo pod posebno infrardečo svetlobo- Termoterapija ali Bodywarm je hkratna kombinacija ozonoterapije, aro-materapije, barvne terapije in vla^e atmosfere, kar učinkovito deluje na manj in srednje zahtevna celulltna stanja. Ste vedeli, da barvna oz. kromoterapija, ki jo izvajajo v centru Linea Snella> vpliva na telo> čutila ter počutje in da je od barv odvisno delovanje živčnega, limfnega in endokrinega sistema? Hkrati pa boste z aroraaterapijo poživili tudi telo In duha. V centru LINEA SNELLA vam ponujajo tudi pressoterapijo, limfno drenažo, elek-tro stimulacijo in poseben ultrazvok, t.i. kavitacijo, W }e najnovejši svetovni dosežek na področju hitrega in nekirurškega odstranjevanja celulita in zastaranih maščob. Z njim je mogoče doseči resnično izjemne rezultate na točno določenih delih telesa. Vas je zamikalo? Pričakujejo vas v centru LINEA SNELLA! ka. Praviloma bi ga moral oceniti kardiolog, ki pozna športno srce. Zato smo v evropskem združenju kardiologov, ki se ukvarjamo s preventivno kardiologijo, namenili na kongresu veliko pozornosti prav športnemu srcu. Pravzaprav športniku -bolniku, saj danes šport priporočamo kot preventivno obliko na nivoj u primarne kot tudi sekundarne preventive. Ker na eni strani predlagamo obliko aktivnega življenja, moramo poskrbeti, da bo ta tudi varna. Trening in rekreacija sta različni aktivnosti. Popolnoma druga stvar pa je tekmovanje, ki je pri maratoncih poleg tega, da je psihično obremenjujoč dejavnik, tudi zelo individualna obremenitev za vsakega posamez-nika. Tako mora kardiolog oceniti ne samo aerobno zmogljivost in varen nivo obremenitve, temveč tudi vse dejavnike tveganja, od predhodnega kajenja do genetskih predispozicij. Kijub vsej dobrobiti teka bo moral kardiolog kdaj pa kdaj tudi odsvetovati intenziven trening ali tudi sodelovanje na tekmi. če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.sj. Z leti Športniki in tudi zdravniki spoznavamo, da ni vse v napornem in hitrem teku ali preutrujaj očem treningu. Pa se moramo o vsem tem Še veliko naučiti in izkoristili vse možnosti, ki nam jo daje modema medicina na nivoju diagnostike in tudi na nivoju preventivnega sloga življenja. Hiteti Je potrebno, a počasi in vztrajno. Glivične okužbe nog Ali ste vedeli, da so glivične okužbe med najpogostejšimi vzroki kožnih bolezni? Za njimi zboli vsaj enkrat v življenju najmanj 10 odstotkov ljudi. Celjske lekarne organizirajo brezplačno predavanje na to temo, ki bo v kavami Celjskega doma jutri, 10. decembra, ob 11. uri. Predavala bo Simona Pungeršek, mag. farm. Spoznali boste, kateri so najpomembnejši dejavniki tveganja za glivične okužbe nog, kako jih lahko preprečimo in na kakšne načine jih zdravimo. ProniocljsKo besedilo iiy4tA.I»4i S — kg fiMMcno Dr. PIRNAT 55,01/519 35 iS« www.pl maLsl to (• * Mate ROŽICE IN CAJCKI Za praznike in pozimi se prileze Čaj iz zdravilnih zelisa. Ubežimo prazničnemu stresu Stres je v Časih» v katerih živimo, naš stalni sopotnik. Človek mu le stežka ubeži» zlasti v predprazniČ-nem Času, ko se mu zdi, da mora urediti in kupiti tisoče stvari. Čeprav je pogosto izven naših moči, se mu z določenimi napotki in pravilno izbiro zeliščnih čajev lahko postavimo po robu. Skodelica zdravilnega zeliščnega Čaja lahko pripomore k sprostitvi in odpravlja« stres. Nekatere rastline namreč blagodejno vplivajo na stres in jih poleg fitoterapev-tov priporoča tudi sodobna znanstvena medicina. Takšni so izvlečki in čaji iz Sentjan-ževke, storžkov hmelja, cvetov kamilice, zeli pasijonke» zeli navadne melise, korenine baldrijana ... Šentjanževka (Hyperi-aun perforatum) velja za naj-bolj§e rastlinsko sredstvo za lajšanje stresa v sodobni medicini. Deluje protidepresiv-no, pomaga pri histerijah, žalosti, brezvoljnosti, duSevni utesnjenosti, nespečnosti, živčnih glavobolih. Šentjan-ževkin čaj pijemo po napornem psihičnem delu. Omilil bo občutek izčrpanosti, utrujenosti, delovne izgorelosti, izboljšal razpoloženje, pove čal voljo do dela» zlasti pri tistih, ki jih daje vreme oziroma vremenske spremembe, tudi zimska depresija, Ča) pripravimo iz 2 žličk zeli, čez prelijemo skodelico vrele vode in pustimo 5 minut stati, nato precedimo. Skodelico toplega čaja pijemo zjutraj na tešče» skodelico pa zvečer pred spanjem. Če sočasno uživamo zdravila, ki jih je predpisal zdravnik, priporočamo, da se pred uživanjem Sentjanževke posvetujete s farmacevtom. Uporaba se odsvetuje ob sočasnem jemanju antidepreslvov, an-tiepileptikov, kontracepcijskih tabletk, zdravil proti strjevanj u krvi. Baldrijan (Valeriana officinalis) je pri spopadanju s stresom tudi izredno učinkovit, saj pomaga pri utrujenosti, psihični napetosti, tesnobi, nemiru, razdražljivosti in motnjah spanja. Z njegovo pomočjo lažje prenašamo stres, jezo, razburienostin žalost. Lahko bi rekli, da nam pomaga doseči notranje ravnovesje in preprečili obolenja. ki so posledica stresne- it. 97 - 9. december 20DS Piše: PAVLA KUNER ga načina življenja. Sprošča tudi prenapete mišice. Baldrijan velja danes za najbolj uporabljan sedativ na stari celini. Je blažje, vendar izjemno varno naravno pomirjevalo. Odsvetuje se edino nosečnicam in doječim materam. Čaj pripravimo kol pre-livek: korenine namakamo 2-4 ure v hladni vodi, nato čaj rahlo segrejemo. Pijemo 2-3 skodelice čaja na dan, zlasti se obnese pred spanjem. Pijemo ga daljše časovno obdobje, kajti le tako bomo dosegli želeni rezultat. Baldrijan je precej grenek, zato nekateri težko pijejo samega. Boljši okus dobi, če mu primešamo druga pomirjevalna zelišča, recimo kamilice, meliso, hmelj, meto, sivko. Čaj lahko pripravimo tudi kot poparek: 1-2 žlički korenin prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo pokrito stati 5-10 minut, nato čaj precedimo in pijemo. Stres odganjamo tudi zme-liso (Melissa officinalis), ki pomiria živčna obolenja, migrene in živčne srčne težave, s hmeljem (Humulus lupu-lus), ki se izkaže pri vseh oblikah nemira, pri občutku strahu, motnjah spanca, nervozi, razdra^jivosti in pomanjkanju teka, ali poprovo meto (Mentha piperita), ki že s svojo aromo pripomore k blagodejnemu pomirjevalnemu učinku. Uporabimo v čajni mešanici z meliso in baldrijanom, ki nas bo hitro pomirila ter pregnala nervozo, stres in nespečnost. Na splošno bomo nakopičeni stres lažje sprostili, če bomo načrtovali dan, obveznosti prilagodili svojim zmogljivostim, si vzeli čas za sprostitev, ohranjali redno družabno življenje in se znali pogovorili o svojih težavah. Izogibajmo se številnim spremembam hkrati, vzemimo si kak prosti dan in redno telovadimo. Ni ga čez polurni sprehod, tudi v snegu. m 20 RMACIJE NOVI TEDNIK U IŠČEMO TOPEL DOM Mačje težave Lep zimski pozdrav od miške Zonzil Danes bom govorila o svo)i sicer ne naj> )|ubli temi • o mačkah, a tudi nan|e se lahko kda} pa kdaj spomnim. Kot veste, so maCke dokaj nezahtevne hišne ljubljenke. Ni jih treba voditi na spre- hod, na stol jim privežete nekaj vrvic in se same i^ajo, če želijo na potiebo, jim pokažete pesek. Vse lepo in prav, nobenih problemov. A kaj, če se zgodi, da muca nenadoma svojo potrebo opravlja vsepovsod drugod po stanovanju, le v svojem straniS- R» n kam gre ta $vet Včasih so bili molki knaliiji, danas pa so samo še klavirp. (6472) Čui vidü tisto miSco tamle? Kaj ni dobra, a? Dat ^m do nje, da ji malo na dušo popiham zdai ko ja zunaj takian mraz. (6409) ču ne? In kar na lepem začne praskati pohiStvo? Ali pa sama sebi povzroča poškodbe - se praska za ušesi, se grize? Potem je to znak, da je nekaj narobe z vašo ljubljenko. Običajno ni zdravstvene narave, temveč je vaša muca le osam-Ijena, vam je mogoče kaj zamerila ali ji je preprosto dolgčas. Kaj storiti? Najbolje, da vprašate vašega veterinarja, vendar vam ne bo povedal nič, kar vara nisem že jaz. Najbolje je, da se z vašo mucko »pogovorite« - bolj se ji H!TRO NAROČITE mmmvi Dvakrat na teden, ob toridh in petkih, lanimhro branje o ihrtjenju hI iMu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava oa dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačno za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: S% pri plačilu za eno teto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne isdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov« do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. ciHio. Ä wSJSfo, «cmii Vttk yetikW berwMl ttrmi toiwx^ihagi iporeJa m tmmm ttl iz sveta fbrbo m zAave. NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in prinnelc tot Datum rojsfn: mkv. Plcprddioio naroča« Novi a najmanj 6 m«$«c«v podpis: NT&RC do.o. bo poddtkc upor^ljal samo za potrebe aaroihuSke službe Novega lednib posvetile, pomislile, zakaj bi vam lahko zamerila in drugič ne naredite tiste stvari. Če pa ugotovite, da ji je dolgčas, ji pripeljite partnerja -še enega mačkona za družbo. Boste videli, da ne bo nič več praskanja pohištva in uše-skov, nič več iztrebkov, kjer ne* bi smeli biti. Tudi zonzanijevske mucke so včasih osamljene, jim je dolgčas, a ko jih pridete pogledat, se v trenutku raz-živijo. Če pa se že oglasite v Jarmovcu pri Dramljah, pa le obiščite še kužke - dobili boste ne samo glasen, temveč tudi topel sprejem, valce vas pričakujejo od ponedeljka do petka med 12. In 16. uro, konec tedna pa vas (predvsem kužki) vabijo na sprehajanje med 15. In 17, uro. Ne pozabite na spletni naslov www, go. to /zonzani in na telefonsko številko 03/ 749-06-00, kjer boste dobili odgovore na vsa vaša vprašanja. Lep pozdrav do naslednjič in pogovarjajte se s svojimi ljubljenci, Pa-pat NINA ŠTARKEL Fji-fjiul Pa res ni slaba. B» bila kar dobra za stiskanje ponoči, ko je tako zeki mnh. Daj, odpelji še mena don jel (6460) ©wDtednik Naročr« Novega te9e POPOUlOMA obnovljeno enosc^no stgn> vanje, v vHokem pr^fHiu, no Otoku, velikost 36 m^ Vojkovo 14, pfodom. TelefonlM0992-178. ei37 ODDAM STANOVAfUE Uizu Celja ugodna oddom zokoflcemo srednjih let, brez oftok. Tele-fonOSl 630^90. di05 STANOVANJE v Celju, 35 m^, mini kuhnjo, dnevni prostor, spalnica, s souporabo sonrlarij^ losfen^od, vselim lokoi oddom paru. TelebnD41 650-737. &148 SDVINSK1 IN HIPOTEKARNI \mmmmuiimmfi BUBQE. BAMQE. ZATiUttIMUfSKE, DMDft. mtßJU IN ORIKE OfillEZKOSTl UteC« Ha.69iei KI »M M MrtHM IflH 111^ MAi fli Mr Podjetje NT&RC. đ.0.0. Direktor Sre<^ko$rot Podjet^ oprav{)d časopisno-zdložnilko, radijsl Alenka ZapuSek. Rok Založnik l^t^: {03]42 25 190 (03)54 41 032, (03)S4 43 511 Sprejem oglasov po ddcL po$tu ags)dja@int*rc.9 NOVI TEDNIK INFORMACIJE 21 PRODAM $(DÖNO. posM(r«r VWf IMkiik. nik, 2otnrzmlno ume, sknnjo. kuhi-njo pnivn. Telefon 0412S4-97S. 9150 AA6U£N0 kombinirano peć u kurjovo jgodno prodom. Telefon 041 669^63. 6092 ^lUtlK. hlodilnik. TV, glodxri ftolp. tmed, su^ni strot gmnofonsk» pfcsö, toks, rvoćnike, fotOQporot itd. proöom. Teisfon 051424^03. &iS2 PRODAM MERSKA bukova dm pradom. Telefon 031 696-951. 6116 STRFMO opeb, približno 100 m', opeka je rabljeno, v dobrem stanju, »lo ugodno prodom. Telefon OSI 274423. 031 23^099. ei03 SUHEd8ske,25in30rnm.2m^,pndornpo ulofiizki ceni. Telefon 031 270441. 6104 ŽIVALI PRODAM WSliA, 200 kg, kufiOM hrono, moUn z»bl.prodom.TBlefon070SI7-98S. 6114 TEUCO »rmlo^njo rsjo, l«zko približno 230 kg, pnNkm. Telefon 031609^4. 6119 PKAäÖC 160 ko, domoöi hrina in irišČDR-ce, mak nslf.pralffn. Telefon 041563-725. Ž229 KUPIM |[RAVO olit«l«D aznVsl kupim. Tdefw 5<2M 79,03174M51. S615 rrrmmm PRIDELKI PRODAM KLO o rdeavino pradm MoäM dosnva vaqe kofion oli mer^ovn za pridelke oli stroje. TeUw [03) SB0SO98,031 S05-283. soes $liU)KO »no, v kockoh, prodom. Tdefon 051 202493. €098 SOlO vkoM, 2 EUIl pro^ hfon Kow, Šen^jflin nod ^rami 8, telefon 5771-690,m«d7.in9.ura. 6ioo KflhMOkoImbeimknLTel^ 518-421. 6106 ^HObruzo, kofiäfw,«» 0,15 EUR, pradom.Tel^nD41649414. Š660 CKMACA fobolko, konode, krivopec^ in m^nce, ono 0,70 EUR, prodom. Tele^ fon04l 995^18. di28 OOIMälpehbompi^vsDboloJ3.12. 2008. Telefon 059940343 oli 031 6S1436. 6148 JEIHINI krampir desire in fri&ijo proo. Telefon 04} 228463. i634 5290 MjUUŠO troćno žogo in monjšo &tonim horm^iko prodom. Telefon (03) 734-0470. L510 »ARHICOc, novo, u xinin|ei pram, prodom. Telefon 041 B72-065. 6120 m stcr 55 M, brez obveznosti, iš^ prijoieljico brez obveznosti. Tisne p^ nudbe pošlpte no Novi lednik pod stfro SIL^OVOVDKOIKICEJA. š6eo SIH1KA pondoralnko Zaupanje. Is je uponje v ljubezen v predem letu povmÜQ već kot 35.000 osebam, posreduje ZD vsa Jtofostno obdobja, brez-plaonzo zenskedo 46 let. Telefon (03) 5724419,031 50M95.lMpold0r^ šniks. p., Đoienjo vos 85, Pi^oSd. n ZAPOSLITEV nZSUA Verdi-Venli Se hreto n delo V stmbi. Telefon (03) 5718-210, Tooiož. Tenožionko«^ s. p^ Crize 125. n Gostilna ASADO, Uvec zaposli kuharja 02. kuharja pomočnika. Informicij«: 041/6S0 609 KutoveSrtätt^ tp, LMe4a. 33Q1 Pemb Vabilo Sedelja, 14. december, ob IS. «K Kulturni dom Štore silvestrska oddaja polkaismj^olka Vsiopninar? EUR (rključena pogostitev) Četrtek. 18. december, ob 19. urr\ Kulturni dom Štore Ansambđ Lojzeta Slaka Za vodenje in huvior bostaposkrbeUi Straštui Jožeta ' Vstopnina: 12 EUR Vstopnice hd$ko kupili! V Občini Štore (OS/780-3844J, bistroju Opoka Štore in na kegtjiščtt Lipa Štore. Občina Štore ŠKD Rudar Pečovje fiew»5B«5 ZAHVALA ob izgubi naše drage m^e. babice, prababice in tašče OLGE SUHODOLČAN roj. Pečnik iz Globokega, Rimske Toplice Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni 61» ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta in dedlja JURIJA TROBIŠA i2 Nov« Cerkve (18.4.1930-25.11.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom, gasücem in pevcem, ki ste ga pospremili na nj^ovi zadnji poti. Prav tako hvala vsem, ki ste se zbirali pri molitvi, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darovane svete maše. Vsi njegovi 6143 OOSn^ V Šantjurj« apesfi kütwio, kih baritooli potnoimko v bhii^. Telefon 041 666-726. Mooon Oohorc, s. p., DusanoKvedrQ44,Sentjgr. €072 ^ a Ml Bi feiretje «tapi Mtef h«r«r« anrimn. kmp wriit ndn OM!^ WwWl od ^ l^'SQ n Mm dfto, Mateitt 6 44.3000 TIL0342U1-50. HONOftUtNOMoSotrpovn^podo^ Telefon 031 755424, 60&4 2AP0SUM0 eUdrot^n&fl - el^b. Delo jezo necbluen OB. hijove spr^ momo no nodov: ASO, d. 0.0., Trmvel^ sb cesto 4 G, Celje, telefon 041 640-064. n IŠĆEMO pro^joho zo prviajo lelcstSnih Izdelkov in metriTznega blogo. Zaželene so pro^ojolke z izkušnjami oz. hie-nju tekstilnih oMiov. Prvsnfe) knito Dvljenjepisoni pošljite no noslor.lnose-ki Fnnce, d. 0.0., Dn^ikovo ulico 2, 3230 Šentjur. n ßäM žensko za sanosMtw M v ma4 sem kovo bamv Cel|ij. Ulo Zormon, 1 p., Bo-bdu bor, Kodrež 45, Grobelno, telefon 031499-903. p fOOARflE ikrtlne nussžne bonel Sle v dvonni, bj podariti ljubki osebi ob r^erwn osebwn prazniku oli zrroncen ob blüojoöh se boziöiih io novo^ih pnmiikifi? Podorile dorilm nHKOŽni bon Terapevtsko r^eksnego ONsažne-go studio no Pokori 13 o v C^u po • ugodnih tenoh, že 0Ö17 EUR n^rej. Nudimo vom spcošĆojon in zdrovilne obtike nTOsel Obtščrte nos v muh p> skivmh prostorih. Teropevtsko reftisni mosozni studio, Pohorsko olico 13 o, Ce^, infofmoa je po telehHW (03) 5411-164,031 664427; www. nooMnergij-sk(Hnosozo.CDm. t^ OPRAVLJAMO vsa pteskfvsb delo, hitro m kokovosino.Zflryomro^oneSsto.tfi^ servis Vo^ek, Vilko Beukovi^ s. p., Kosovi 16. Ce^, telefon 041734448. 5887 IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA * POSOJILA!!! rTAKOlSNJElZPLACttJO! Znesldod 500-1.500 EUR na 11 mesecev. IPfiEVERTTEl P£ MARISOR, F&rtiianska S (el: 08 ZOO 16 20, 040 C33 332 RE CELJE. Ulica XIV divizije 14 tel; 06 200 1« 30. 040 633 334 1 Skupim S, FInanfiM »torftve d.o.pJ PMoajik» 2g. 1000 Uubljfig_j Iskreni fenti» Iš^jo praprosta, zvesta daklata. MnpQo jih j», zato purv ce, pozabite na iHzctäaranJater }t> bru Stroit soozna^. Tel.: 03/S7 26 319, gsm: 031/836 376. b^OitMfc. u.vmjt vMrt. p^i ZAOJUOUdek tozAO gradnjo, stikopleskorstvo^no Izvojanio. Grodbenistvo Hiško, Fro^c Kojzek.s.p..Sp.Ponkvko22,e,3231 Grc^, telefon 031409^6. $659 30.000 po«r*tfov«nJ, 11.000 poznsrratev ta bilo v pratekMrn latu sUenlanlh z nalo pgmo£lo. Latosha-ža, dajt) bo žev«ć. Ženitna poaredo' valnica ta vsa gonofadje. ZMpaojft. Doten^a vas 85. Prebold. 03/57 26 319, 0g1 SOS 49S. 031 886 37g IŠČEM inMaje U slmensoK, M blnA tehnioie iole m priprovo zo mohjro. Tel^OSI 737-062. 6i4S Kako je prozen dom. dvorišče, pogled naokrog zaman te išče. Le velika praznina in zapuščina tvojih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in talče EME GABROVEC iz Zvodnega 46, Celje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, gospodu govorniku Janiju Sivki, pevcem, gospodu duhovniku za lepo opravljen obred in za odigrano Tišino. Še enkrat hvala za darovano cvetje in sveče ter izražena sožalja. Žalujoče hčerke Marija, Helena in Nada z H m linami 6109 Veš, da je vse tako, kot je bilo. V scvari si, kije v hiši, v mislih si, besedah naših, da. cela v sanjah, le, da korak se woj nič več ne sliši. (J. Meduešček) V SPOMIN 10. decembra bo minilo 10 let. kar nas je zapustil dr^ mož in oče JANKO GRADIŠNIK iz Šoiaijete pri Celju (19.1.1930-10.12.1998) Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ga ohranjate v spominu« postojite ob njegovem ^obu in mu prižigate svečke. Vsi^JegGvi 8t30 MMUUE fosod, oopuSev, donovan^ it-(Movo: demK, knauf, kulir^to. Vzdr« imwfi Potmo Kancler, s. p., Tonisi» vo 2A, 2310 Slovensko Bistrico, telefon IM048M59. 6142 HOVĐ vCe%i{ Trgovino Konisionz rabile' nim blogom, p. t Conkorjevo 2, Celje. EuTMiiU, Droson Uleokovic« s. p., Pu-Qml,Uie.leUon04l41S412. 615] OI Prodajate ^ (ne)preiiiičnino? Želite, da je Vaš oglas bolj viden? Obogatite ga s sliko ali postavite v okvir! MAU OGIAS S SUKO {4>«3cm) OfE iBiro 1,6iX letnft mi. prri losf-nik, prodom. TeMofl 070 81^ MAU OGLAS S SUKO (4>'3cfn) V OKVIRJU Vsa cm Om ostm Ii i, 1997, prvi bsl-tnik, prodom. T^ 070 Sia-m. 97 - d^CM^MT 2008 Informacije 03 4225 100 22 DELA NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavo* da RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih poslavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda: • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.e ss .gov. s ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. ÜCCCUE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VZOI&VAIE OKOUCE • M/l VZDRŽEVANJE IN tSäDüi OKOUCE. mOVNO MESTO JE V PLANETU ruš isjE; müH CAS. 3 mm. 9.l2ieOB; PANKYGIA t^XH^ IN TK60VINA D.(La.AAJAVAsm330i RHHOVSE NAIAKAflNt/2; SUSŽHAPUj^ PFfVZElIfilA' GA ZA NAOALAJO PROOAJO, FAKRHURAMJE: KEDOLOČ» ČAS. l\n.im. HUGO THAN^. TRGOVINA IN GOSTINSTVO PETIR PT^EK Si. 10 PATAl7.30DflCaiE VOZNIK VUČARfA • Ujl PREMEŠČA BREMĐ1A S POHOTO VIUČARJA. RAZPOAEJA USKIAD^ Š£ENE ARTIKLf OZIROMA PAlfTi OOK^N CAS. 3 MESECI ai22008; QU»! MESNINE OJ). CaiE. CESTA VTRNOVUE17.30(6 (ZUE DElAVECBflEZ POKUCA KiJflARSKl POMCICNIKNAOSMOČJU (HJAM/t PREOPRIPfUVA M IN HAAME PO KAVOOUJH. POMOČ PRI PftPRAVt JEDI. VKDOČNO Z PWa NIRANJEH IN THANSPORT. PRIfflAVANAPTTm, STROJNO IN ROCNC POMIVAKJE JEOIINE IN TTUNSPDRTNf FOSOOE. PftlSORA IN VOZICKO^ DOlOČEN ČAS. 3 MSEIZ. miJm. ISS FAD-un SERVICES STORITVE iN TRGOVINA 0i].0. nUJSKA CESTA 95.2000 MARIBOR t^ÜHH PROSTOROV • M/l' ČIŠČENJE PC^ Vm\H IWTOROV. OELOVNO MESTO JE V POSICMII ENCm MMIIBORSKA 140 (V STAS« A2& PRVO NADSTROPJI. OOIC^ ČAS. 3 MESECI I3.1L200B: JULYTRAOl TRGOVINA. SOSIINSTVD. STORITVE. ffiUATEUEVA UUCAUOODCaiE AVTOUČAR AVTOUČAR M/l AVTOUČAR. NEDOLOČEN ČAS, mum AVTO GOUC IVAN GOLEC SP. OBRTNA CESTA ?6. 3000 [EUE AVTOKUPAfl AVTDKLEPAR M/l AVTOKIEPAR. NEDOLOČEN ČAS. AVTO mt m GOUC S^. OBRTNA CESTA2& 3000 CEUE AVTOMEHANm AVTOMEHANIK • POPRAVILO VS&I ZNAMK OSEHHH VOZIL AVTDDPTIKA. MONTAŽA AVTI^ PlAäEV: OOUlČEN ČAS. 3 MESECE. l4.12JOOe: AVTOMEHANII^FRANC SOBAK S.P. BEZENŠKOVA UUCAi1.30(nCEUE E1£ICTR0ENŠTALATER MONTER INTIRNETNIH INŠTALACU • M/l MONTAŽA. SERVIS. TEA VZĐRŽEVAfilE INTERNETNIH IN^ALACU. DELO POTEKA NA TERENU. DOLOČBI ČAS. 12 MESESV. mum ADECCO HJ. KADROVSKO SVETOVANJ D.0.1 PODRUŽNICA CEÜE. UUCAXW. OIVQUE 6,3000 CEÜE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA NATAKAR • M^ DEU) V STRE2BL DOLOČEN ČAS. 12 MESEOV. 13,1U008: ADF • ZAPOSL^fi m RirVE 0.a0. fZOLA.mŠERNOVA CESTAH. 5310 IZOLA iSOU MERIIK • Hfi: MERITVE IN SVETOVANJE (ZA MOinAZO OKEN. mi DELO NA TERENA NE DOLOČEN ČAl U.IZJDOS: STOPAR LD 0ESIQN PROIZVODNJA iN PRODAJA. 0.10.. älEZAASKA CESTA3.3220§TO% PEK P8C PCOi^ • M/l' PRIPRAVA SUROVIN. ME* im TESTA TER PRIPRAVA TESTNIH EZDELKDV ZA PEČaiE. ROČNO IN SIROJND TEHTANJE TER ROČNO IN STROJNO OfiUKOVAUE TESTA. PEKA KRUHA. PEQVA IN PtC. PANRAHJE IZDEU(OVTER SKR8 ZA ČISTO DUDVNO OKOUL DOLOČEN ČAS. U MESECEV, \VVm ^Om N.R. KAOR& VSXO SVETOVAKJE. MA P00RU2NICA CEUl OUCAXrV.DIVIZLJEB.300IICaiE mizar MIZAR • MOSKI: ROČNA IN STROJNA MIZARSKA DELA. IZDELAVA IN MONTAŽA STAVBNA PO H^A. NEODLOČEN ČAS. H.mm STOPAR LD DESIGN mOlZVOOlLlA IN PRODAJA. 0.0.0. ŽELEZARSKA CESTA3.3220 $TORE kuhar KLIHAR NA OBMOČJU CEUA* M/t SAMOSTOJNA PRIPRAVA ZAHTEV»^H JEDI PO NAROČILO IN MALiC PREVZEMAIUEŽIVIL IZ SKLADIŠČA. OEL^ TEV 08ROKOV PO TABLfn^ SSTENKI IN POft CaONIRANJEPRimAVlSIIH JEDI. OOlOČEN Či^, 3 MESECE. m^lZDOB; ISS fACUfH SERVICES STBRITVE IN TRGDVMA ĐO.O. PTUJSKA CESTA 95.200DMAR180R NATAKAR NATAKAR • l^* STEŽBA PUAČ IN SlASČia Oa LOČEN ČAS. 3 MESECI 12.IL2008.'Nm STO RITVE. POSREDNIŠTVO, TRGOVINA. O.QJI. UUCA CVETKI JERIN 3. aZZO^E paodajauc PfKCAJALEC • OODVND MESTO V CaiU • M/l' PROOAJAIUEŽIVIISOK IZDELKOV VMAN^I MA. LOn^OOAJNlTRSOV^NL DELO V DELIKATES. DELO ZA BLAfiAJNa INVENTURI DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 1I.12J8D8; KXARNA POSTOJNA. PROIZVODNJA. TRGOVINA IN GOSUNSTVa DJl.O. KOLffiMWSKA aSTA S C. 623Q POSTOMA PRODAJALE TEHNIČNEGA BLAfiA • M/l' m DAM TEHNIČNEGA DUŠA V MALOPRODAJ. mOČEN ČAS. l&imV: MPOS, THINIČNA TRGOS^NANA DEBELO IN DROBNO. DJXD. QUE. OnKARNI$KACESTA2.30(»CEUE PflODAJALEC VTRGOVINI ZA MALE ^AU-M/l PROOAJA OPREME ZA MALE ŽIVALJ. NEDtEOC» ČAS. 4.1i009rUFAPeTRGOVIKADO.D. LfTAU-ŠKACESTAJD, lOOOUU&JANA KOMERCIALNI TEHNIK KOMEROALJST • M/l PRODAJA. NABAVA. Va DÜUE OBRAČUNOV. FAKTURIIRAKIE. IZDELAVA POROČIL^ NEDOLOČEN ČAS. I4.l2i008: STOPAR LD 0SI6N PRffiZmUA IN fflOOAJA. O.DJ?.. ŽELEZARSKA CESTA 3.3226 STORE EKONOMSKO KOMERCIAINI TEHNIK PRIPRAVNIK • ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA D» MOČJE lEJA • M^ TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV. NEDOUÖN ČA^ 14,112^08: ffiMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIC DRUŽBA O.D.D.. PARTIZANSKA ULHIA 19.1000 UüeLlANA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA CSMOČJE CEUA • M/l' TR2ENJE ZAVAROVALNIH STIVrTEV. HI-DOU^N ČAS. 14.I2.2008: PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA DilO. PARTIZANSKA UUCA la 1000 UÜBÜANA ekonomski hhnik PRODAJNI KOMERQAUST M/Ž • M/l TRŽENJE NAJ^ M PRODAJE ZAŠ&TNIH ORLAČII. PRIPRAVA PONUOB. VODERS IN DRSAKCAOIA PRODAJNIH AKOJ. SERVISIRALE («STOJEČIH KilPCEV ^ NEODLOČEN ČAS. I0.I2JDO6: ZA& TA PTUJ KDNFEKQONIRANJE IN TRŽSUE D.aO. ROGDZNI^ CESTA 13.2260 PTUJ EUKTROnHNIK ELEKTRONIK TEHNIK VZOflŽEVAILIA V ŽEIEZMČARSKI OPERATIVI • SV • M/l VSHäEVANJE IN ODPRAVA NAPAK. VODENJE IN UREJANJE TEHNIČNE ODKUMENTACUE. OOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 2D.IZ^D06: St D.DJX: SEKOJA ZA SV1K CEUE • NADZORNI^ SV NAf^V CELJE. TEHARSKA CESTA 1.3000 CEL^ DELOVNI TERAPEVT DELOVNI TERAPEVT • M/l IZVAJAME DELJIVNE TERAPUE V PROCESU ZDRAVSTVENE NEGE IN PSIHIATRIÖIE ZDRAVSTVENE NEGE STARDSTNF KOV. SOOaOVANJE PRI PRIPRAVI PROGRAMA DELOVNE TERAPUE IN SKUPINSKIH TER INDIVID. TERAPEVTSKIH DUEV OB OCĐUEVMUU RAVNI PSIHOFIZIČNE IN RIMUXMAUiE LßPOSOSüE-NOSTI. IZVAJANJE ZAPOSUTVENE. FINKQO-NALNE IN REKREACIJSKE DELOVNE TERAAJE. SOCIOTERAPUA. SKUPINSKO OaO TERAPEVTSKE SKUPNOSa EVIDENTIRANJE ODKUMENItfüUUE IN EVALVACUA LASTNEGA ÜÜA OZIROMA FGUL-TATOV. PRIPRAVA POROČIL POMOČ P» ORGANI-ZACUl KULTURNIH IN DRUŽABNIH PRIREDITEV V DOMU IZVAJANJE OSTAiJH OaPO NAVDOIUH IN ZAHTEVAH NEPOSREDNEGA VOOJE: NEDOlOČEN ČAS. 111Z.2008; DOM UPA. DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE OLiAVNOSR DO.O.. LAVA ti. 3D0QCEUE komerpaust KOMEROALJST ZA GRADBENI MANUAL • PRODUA IN NABAVA BLAEA V VEUPRDDAJI. NEIMLOČEH ČAS. la.lZiOM; INPDS. TEHNIČNA TBGOVINA NA DEBOD IN DROONO. D.0.0. CEDE. OPEKARNI!KACESTA13000CEUE KJMEROALjST ZA ORODJE • M/l PRODAJA M NABAVA BLA&( V VELEPRODAJI. HESOtOČEN ČAS. IB.112006: INPDS. TEHNIČNA TBfiOVINA NA DEBELO INORDBIO. D.aO.CEUE. OPEKARNIŠKA CESTAISODOSLJE KOMBOALJST KEMUE • hVl PRODAJA IN NABAVA BLAGA V VELEPRODAJI. NEDOLOČEN ČAS. WUmi INPOS, TEHNfČNA TRGOVINA NA OEBaO INDROBNO. DO.D..CEUI OPEKARNISKA CSTAl 3080 CEUE inženir flačunauištva RAČUNALNIŠKI OPERATER • M/l PROORAMIM* Hü 5VETDVAKJE. IZOBRAŽEVANJE. VZmŽEVA-IL£ RAČ. in PROGRAMSKE mmi DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. ailZOOS; BOROVO TRADE GUMA IN 081/TEV. D.O.a. TRUBARJEVA LRJCA 11.3000 CEUE profesor športne vzgoje ŠPORTNI DELAVEC • M/t SPREMUANJE1RENIK GOV JAKAČEV. PRIMERJALNA ANALIZA MHik GOV. TRESIA PRIPRAVA JAHAČEV. SODELOVANJE PRI (»GANIZACUl TIKMDVAU IN ŠPORTNIH DOBODKOV, GREMIZACUA JAHAUA. N£axočEN ČAS. mimi: ismK DRUŽBA ZA KMETUSTVO IN ŽIVINOREJO 0.0.0. LOPATA 43.3000 CEUE diplomirana medicinska sestra (vs) DIPLOMIRANA MINSKA SESTRA • SODaOVANJI PRI PROGRAMIRANJU DELA ZA DELOVNI PROCES ZDRAVSTVENO -NEGOVALNEGA OOOaKA. NEDOLOČEN ČAS. 10.112008; DOM % SAVWJI CEJl JURČIČEVA UilCA 3000 CEUE dmmirani đelo\mi terapevt [vs) DEIOVNI TERAPEVT IZVAJANJE DELO\^E TüiAPUE V PROCESU ZDRAVSWENE NEGE IN PSHflATRIČNE ZDRAVSTVENE NEGE STAJ^I-KDV. SODELOVANJE PRI PRIPRAVI PROORMIA OaOVNE TIRAME IN SKUPINAH TER INDMD. TERA?EVT»IN QUEV OB D(2UEVAIUU RAVNI PSIHOH^E IN FUNKCIONALNE USPOSOBUE-m\. IZVAJAHIE ZAPOSLITVENE. FUNKCM)-NALNE IN REKREACUSIS DELOVNE TERAPUE. SOaOTERAPUA. SKUPINSKO OEIO TERAPEVTSKE SKUPNOSTI, EVIDENTIRALI 00KUMENT1RAN;E IN EVALVAOJALASTNEGA OEU OZIROMA RE^L-TATOV. PRIPRAVA POROČIL POMOČ PRI ORGANA ZAOJI KULTURNIH IN DRUŽ/^IH PRftSKTEV v DOMU IZVAJALE OSTAUH Oa PO NAVOOlUH IN ZAHTEVAH NEPOS^EGA VOOJE; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 1?.11200S; m UPA. DRUŽBA ZA SOCIALJtO VARSTVENE DÜAVMßTI, D.OO. LAVA II. 3000 CQJE OIPLOMIRANI EKONOMIST (vs) flNANČNlK VII/1 • M/l ZBIRANJE. LAEJALE m PRmVUANJE PtfiATKOV ZA iZDEUVO ANAUZEO RNANČNEM POSLOVANJU PRORAČUNSKEGA UPORABNIKA, VDOULIE SODNIK PREDUJMOV (DEPDZHOVI. OBRAČUNAVALE OAVKOV IN PRISPEVKOV {PD600BE O Oaa AVTORSKE POGODBE CeVEZNA PRAKSA. OELO ŠTUDENTOV, O^ČUN DAVKA NA DODANO VREDNOST] 50DEL0VAHJE PRI ENOSTAVNEJŠIH NALOGAH POVEZANIH S PRIPRAVO PREDLOGA PRORAČUNA. DOLOČEN ČAS. 12 h^CEV, 19.12^068: OKROŽNO SDOI§ČE v CaJU. f^aiNOVA UUCA Zl30Q0CaJE univerzithni 01pu)mirani ekonomist za komercialmo dejavnost SAMOSTOJNI KOMOlOALiST 6REDBENEGA MATERIALA- M/l PRODAJA IN NABAVA 8LAEA V VaEPRtffiAJL NBlOlOČEN ČAS. INPOS, TEHNIČKA TRCOVtNA NA DEBaJ) IN DROBNO, OÜJ}. CELJE. OPaURNIŠKA CESTA 1 3000 ca^ SAMOSTOJNI KOMEROALJST ELEKTRO MATE-RIAU • M/l PRODAJA IN NABAVA BLAGA V VaEPROOAJi. NEDOLOČEN ČAS. TB.lim INPDS. TEKN£NA TRGOVMA NA DEBELO IN DROBNO, D.OJT.. CaJE. DIMNIŠKA CESTA I 3000 cajE SAMOSTOJNI KDMERCLALiST ORODJA • M/l mOOAJA IN NABAVA BLAGA V VaiPROOAJI, PEOOUIČEN ČAS, 18,12i008: iNPOS. TEHNtÖlA TR50V1NANA DEBELO IN DRONO. 00.0. CELJE. OPEKARNlSKACESTA2.300l](aiE SAMOSTOJNI KOMOIOALJST KEMUE - H/l PflXAJA IN NABAVA BLAGA V VELEPRCĐAJL KDOLOČEN ČAS. IB.IZiOOS: INPOS. TTHNI^ TRGOVINAMA OEBEUI IN DROBNO. DO.O.. CaJE. OPEKARNI^ CESTA2.3000 C5JE SAMOSnUNIKOMEROAUSTVUAKOVmOKOVJA H/t PRODAJA IN NABAVA BLABA V VELEPRO* mi NEDOLOČEN ČAS. 16.12^008.' INPOS, Tüi NIČNA TR80VINANA DEBEID M CffiOBNO. DO.O. CaJE. DP»ARNISKA CESTA2.3000 caJE unn^nrfiii diplomirani pravnik PRAVNIK • M/l PRIPRAVLJA SPLOŠNE AKTE (MBE. ZASTOPA DRUžBa SOiHUJE PRI LASTNINSKEM PREOBUKOVANJU DRUŽBE: DOLOČBI ČAS. 6 MESECEV. 13.12^908; BOROVO TRADE GUMA IN OBUTEV. DO.O. TRUBARJEVA UUCAn.3000C&IE UELAiKO ~ osnovnošolska [zobflazba ^ICA • M/l' ČIŠČENJE. PO^VUANJE m UREJALE HOTaSKIH SI». SKRB ZA DEKfr RACUO; OaOČEN ČAS. h MESECEV. 1D.l2in8; ADETXO H.R, KADROVSKO SVETOVANJE. D.0J3. PODRUŽNICA CaJE. UUCA XIV. OIVIZUE 6.3000 CaJE ČISTILEC- M/l ä^ETER SKRO ZA UREJENO Poooeo HOTELSKIH PROSTOROV. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 10.12.2008; AJ»XO H.R„ KAORO VSKO SVETOVALI 010. PODRUŽNICA CaJE UUCA)OV.DIVlZUES.3000CaJE monter kupitattzacuskih naprav MONTER PREZRAČEVALNIH NAPRAV • M/l' MONTjIŽA a£MENTOV PBORAČEVAIUA IN mmmmii Vsm al bUo Dikoli jasno, kako vse koščke urioega mebanizma sestavijo skupaj? Ste vedno ugtbalL, katera sestavina oaredi dober kruh? Ali pa ie danes ne veste, kako nastane papir? Novi tednik in Radio Celje vam zdaj ponujata odgovore na vaša vpraSanja in pogled v nastanek vsakdanjih stvari. Na kupon napiSite svoje podatke ia nastanek časa želite spozna ti. Srečne izžrebance čaka pot vod krivanje skrivnosti. lme.Đ«mBk N8sfmr. Tdefcui! SjKiznrt Mn. kako nastane tejedagajte eno ali stvsnl; FoSfjite na luslciv: NT6RC. Prsiemon 18.3000 CdA s pnpisofn: Pol v odkrfvanjs. - it. 97 - 9. decamber 2009 - KUMATIZAIUE. NEDOLOČEN CAS. It.lZiOOS; IN-STALACUEMIBRA DRANKOČEBIN S.P. KOLENOV GRABEN 4.1433 RjUkEČE MONTER VODOVODNIH NAPRAV VDCOIN^AIATER • M/l MONTAŽA V(»7VD-onih INSTALACU IN OPREMA NEOOlOČEN ČAS. 11112008; INSTALACUE MIBRA BRANKO ČEBIN S^. KOLENOV 6RABEN4.1433 RADEČE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZSA MONTAŽ Wt OaO NA TĐIENU; MONTAŽA MAVCNIH PLOiČ. POMOČ PRI IZOaAVI sim MOVTA^H IZOaKOV IN MONTAŽA NA OOJEX* TU; DOLOČa ČAS. 1?.12iOC8: MTTRA MONT, &RADBPil^ IN POSLOVNE mm D.aO. BAD0V3NČEVA UUCA 113770 LA^ Z080TIHNIK ZODOTERNK • H/l (N>RAVUANJE Z0BDTaiKl6 NIH DO. OOlOČEN ČAS. )l ME^. 10.12.2008; ZDRAVSTVEKI DOM lAäU). NORIČEVALOJCAeO. 3279 LAŠKO UEMOniUB ~ PROFESOR UKOVNE VZGOJE UCmU UKOVKE VZGOJE H/l POUČEVANJE UKOVNE VZGO^ V OSNOVNI m OOLOČEN ČAS. 12 MESCEV. 10.112908; OSNOVNAŠOUMOZIF^ JE ŠOLSKA ÜUCA23M0ZIRJI §DÜKA ÜLICA23. 333qm0zifüe ui «.oviiiSKi Kwmci OSNOmOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNA IN SAlttmiNA OaA V KAMNOSE* ŠTVU, OSTALA OaA PO DOßOVtßU • M/Ž; OaO V DELAVNXI IN MONTAŽA NA TERENU. TER OSTAU m PO NAROäLU OBRTNIKA; DDIOČEN ČAS. 6 MESECEVJ.1^ XPU FRANC te IP, TATTENBAOiOVA OUCA 14. 3210 SLOVENSKE muHi AVTOMLKANIK VOZNIK TOVmiAKA-M/l'PREVOZ VSEH VRST BLAfiA. ŽIVINE POMOČ PRI MAKLAQAWO. OOfiO-VAUA ZA PREVZailNDDOAJDeLAEA. VODI EVIDENCO ZA OPRAVLJENO OaO: lfiXU)ČEN Čiu. 10.1Zi8M; KMETUSKO GOZDARSKA ZADRUSA. ZJ}.0. (ffim^ CE^A 1.3210 SLOVENSKE KOUHX ORODJAR OR(NUAR • H/l ORODJAR. IZOaAVD UTDPNIH. PREBUAINH. OOREZILNIH, KALMIRNIH TER OSTALIH ORDDU. PRIPRAV IH PRIPOMOČKOV ZA OaO V PROIZVODUI; mtBi ČAS. 3 MESSE. }3.fl2068.' MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PffiL^TJE. O.DA. STRANICE S5.3206 SLANICE Ug ŠOfTJUR P«l CIL^ INŽENIR LESARSTVA PftUEKTNl VODJA H/l SPREJEMANJE NARO' ÖL I^ERDAUS aUŽBE IN QSEUVA PRE& KALKUUU2J. PRIPRAVA TEHNIČK IN lEHNOlO-tn DOKUMENTAOiE ZA tZOaiVO PRDJEXTA. DOlOäN ČAS. 3 lESECE. 15.112808; KUtOCES IZOaAVA POHI^A. INŽENIRING. TRfiOVBlA IN STORITVE O.OJ). CESTA LB3NA OODRDRNŠKA 323B$EKrJUR PROFESOR ANOLfŠČINE PROFESOR ANBU^NE IN SIOVINŠČME • M/t POOČEVAKS ANSL^NE IN SIOVEN^NE V OSNOVNI ŠOU. NEDOLOČEN ČAS. 13.11Z0DB: OSNOVNA ŠOU HRUŠEVECiENTJOR. GAJSHIVA P0T2A.3230iENTJliR ÜE ŠMiUUE MM JELŠAH" OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA SKIADläNIK NA OOOaKU TEHNIKE • H/l PRE* VZEM BLAGA. RAZKIAOAWE. NAKLAOMJE; OO LOČEN ČAS. 6 MESCEV. 10.112006; KERQS. PRC^ IZVnjfUACEMHTNIHSDaKDVIN ^ttOVINA. O.OO.TRŽ1& 12 A. 32^8 ROGAŠKA SLATINA AVTOMEHANIK AVTOM^flANiK • U/l AVTOMaiANIČNA DELA IN KLEPARSKA DELA. OOlOČEN ČAS. 12 MESECEV. 28.112006; AVTO KNEZ ING. QRH 0IEZ S.P.. GMiOSOVA ULJCA1.3240 ÖAARJE mi JELŠAH AVTOKLEPAR avtoklfpar • H/l avtwüpabska m. neddujčen čas. 2a.t2i006.' avtdki£parstvd in ljčm^ krajnc d.oov prottl g, 3240 šmarje pri jelüah ELfKTROMONRR SOMS • H/l POPRAVILO DEL£ TEHNIKE INEL ROČNEGA ORODJA. NEDOLOČEN ČAS. IS.1I2088; TDPU§EK. TR60V1NA IN SUV1S GOSPODINJSKIH APARATOV. aEKTBOWSTALACLTE, aOO.. RJAVI-CA II 32S0R06Aä(A SLATINA SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA REZALE IZ vooe • H/l VZDRŽEVANJE RaiA NA m^, NUĐENJE m POMOČI V m MERU NESREČE. OOlOČEN ČAS. B MESCEV. 13.112008; TERME SPROSTITVENI PROGRAM AKTIVNOSTI R06A^ HOTRI IN TURO Dil ZSftAVlU^ ti 22S0 ROGAŠKA SLATINA PRODAJALEC PR(ttAJAL£C • M/Ž: PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA. NEDOLOČEN ČAS. 15.112008; TOPUSEK. TRGOVINA IN SERVIS GOSPOOIUSKIH AFARA* TOV. UEKTROtNSTAlAGJl DO.O, RiAVICA U 32SQR0GA$KASLAnNA EIEKTT^OTIHNIK ^ICNO SVETOVANJE M/l NASAVA n SVE* TOVAWE STRANKAM ZA ELfKTHO IN STROJNE IZ^KIKE. NEODLOČEN ČAS. 15.112008; TOPUäx. TRGOVINA IN SBIVIS GOSPODINJSKIH APARATOV. afKTROINSTALAOlE. D OJI, RJAVICA11 32S0R06Aä(A SLATINA SERVISER • H/l POPRAVILO SEE TEHNIKE. NEODLOČEN ČAS, IQ.IU006; TOPl&K. TR6& VINA IN SRVU GmoiKISKIH APMLATOV. aE}(TRO[NST(^E. 0.00. RJAVICA 1132S0 ROGAŠKA SLATINA raclinalniskitihnik nabava. sestavuaue. prodaja računalna kov. h/l narava. sstavuanje, proojua računalnikov: nedoločen čas. 11112908; toptjšek. trgovina in srv1s g0sp(kiiusk1h aparatov. eloordinstalaoie 0.0.0. rjavi. ca 113?sq rogaška sutina kemuskl tehnik iznaowe politikov. ivt delo v proi-zvoofui. priprava in i^va POUZOaKOV. določen čas. 3 mesece. lillZOOS; KflAlE-tika afrodita pcoftje za pruzvdoiuo h prometskozmettčndkemčnimj in kovinsko plastičnimi izoelj^. d.do.. roba^^tina. kidričeva dlmm. 3260 roga^ slatina UNfVERZrTFTNl diplomirani ekonomist prniajni raaient u tuje trge' prodaja KOZMETI^h iziejtov na tujih TRGIH. določen čas. 3 mesec114.11201»; kozmetika m/sik podjetje za proizvdoiuo in pamets kozmet1cnok£mičn1m;inkos^nsko plastičnihi izielkl aoiu roga^ slatina. kidr)čeva uucas4.3250 r0»ätasut1na univerzitetni diplomirani inženir kemu8kitehn0l0gue tehnolog • H}1 organiziranje tn vode-hk tunoidgue. določen čas. 3 mesec. 14.^12068: kooietika afrooha podjetje za proizvodnjo in promets kozmetično kemi& niml in kovinsko plastičnimi izklki. do.o. mätx slatina. «dričeva uuca 54.3^ rdgaäusutina magister farmacije razvojnik-OaOVRAZVOJNEM laboratoriju •m/ž: razvoj KOZMEJIČNIHIZDaKOV. določen čas. 3 mm. 18.i12008: kozmetika afrodita podjetje za proizvodnjo in promet s koz-MEnČNO kemičnimi in kovinsko plastnimi izdelxl rogaška siatua. kidričeva uuca54.3260 r0gasxa slatina UEVELBMJE ~ osnovnošolska izobrazba vzdrževalec okdüce • m/ž: vzdrževanje IN äsönje okouce objekta. OaOVNO mesto -cekier nova veenjer določen čas. 3 mes ce. vim; panhyg1a či§čeiue in trgovina 0.aO.abjavas10l.33dtpetrovče delavec brez poklica kovinarstvo - peskanje - h/l peskakje zidarska OaA. nedotoč» čas. 18.}? j008; prevozi ^tatmje. kovinarstvo in srvis. mihael >m s.p. šmartno 08 paki 137 A. 3327 šmartno dr pa« avtomehanik KOHTUDIOR na TR^NIČNIH ?mbl\h • h/l tehnični PRESLflM motornih vozil NaiOLO ČEN čas. 19.12.2066; avto VELIIUE tehnični PREGliDI, trgovina in storrve. aoXL. koroška cesta m. 3320 veinie kuhar 0iet1h kukaa (v. v 0el9ai im rav«e p«l šoštanju - h/l samostojno pripravuame in kuhakiepo jediinikjh ra2n0vstne dietne in navadne hrai^ za b0u1ke ter mj^ za zaposlin^ priprava in wlm zeienuve. razdel^mje hrane v ogrevalne vozičke in v posamezne porcue po vrstah m, dajanje haccp programa. prinuvuanje oe-mvnlh površinter iN vzdrževakie kuhinjske opreme. pospravljanje delovnih povr^n in prostorov. opravljanje mugih delssvojegastrdkovnegapooročjapo na vodilu predp0stavuene5a: odldi^ čas. 3 mesht itltms; psihiat7u&(a bojišnica vojnik. quska cesta 37.3212 vojnik natakar natwr -m/ž;nmdča in prevzema puačo in hrano za nipravo in prooaja pripra-vua in razporlu puačo in hrano za sobranje. pripravua prdstdr in meze za postrežbo. razdeu. srvtra in pfkoaja puačo in hrano. ipo: 00u3čen čas. 12 mes cev. 15.121908; xi ku gostinstva turizem in trgovina do.d. partizanska cesta 1.3320 velenje doktor medicine zdravnik spemt s temeuno speoaliza-cuo-m/ž: du6ncs1tka.tbapua INRaUBILJ-TAOIANA BOCNiSWÖlD RaLABlUTAOISKEM NIvoju; imočen čas. ail20đ8: boüd^nica jm^ topdäca 61.3328tth>DlSlCA MEŽAUC ~ gradbeni delavec gradbeni oaavec - i^ž; enostavna dela v skupini. nedck^ cas. 17.112006; grad^ kom gradbeno podjetje ao.o. uljca ivam(e uranjek 1.3310 žalec tesar tesar - m/ž: tesarska oaa. naniočen čas. 17.1120q8; gradikom graoseno podjetje doji. uuca ivanke urauek). 3310 žale zidar zfoar • h/l zidarska dela. NaiOlOČEN ČAS. 17.1120q6; gradikom gradbeno poo^je d.d.o. ulkia ivanke uraiüek133tbžalfc upravuaik lahke gradbene mehmizacue strojnik lahke gradbene mehanizacue m/ ž; ulia vzdrževalna oela. ned010ć» čas. 17.112008; grawkom gradbeno podjetje 0.00. ul^ ivanke uraajek1.3310 žalec strojnik gradbene mekaniza-cue stbdjnkteäe gradbene mehanizaoje m/ ž; izkdi^. zasipi nakladanje na odprem tt renu: neiločen ča2.17.112006; gradikom grjuieao podjetje 0.0.0.. im ivanke ura-niek 1.3310 žalec mojster avtomehanik NOVI TEDNIK - BRALCI POROCEVALCI 23 K0im)0l3lit NA m\Hm^ P(IEGL£D» • TTHNIČMI PREBUDI MOTORNIH VOZIL NEOQL(^ CU ČAS. 19.112008: AVTOKONTDOl UmiHi PRKIEDI. TRGOVINA, mcm M STORITVE. 0.0X1 C£STA NA LAVO laSIDŽAUC KUUČAVNIČAR SIlUUMäXIK M/l ttimftLkli MATERIALA. NMiADANJL RASKLADANJC SPREMUAUEZA-m OBČASNA POMOČ V OELAVNICI ^ OOLOČEN ČAS. 12 MESECV, 25.112006.' IKOS UP INŽENIRING ZA KAIAf. Dft&ANfZAOlO, SVETOVANJE IN DffJGE STDfffTVl 0.0,a. VR^ČERJFVA UUCA14. 3310 ŽALK VOZMLK VOZNK TOVORNEGA VOZILA • M/l PREVOZ tN RAZVOZ TOVORA PO tnmm NEOOCOČ^ ČAS. 17.12.2008.' GRADIKOH 6HAD8ENQ PQO JTJE O.aOs ULICA IVANKE URAUEK T, 3310 2ALfC SREDNJA STROKOVNA AU SPlOŠNA IZOBRAZBA ZAVAWVALMI SVTTOVAIEC • ZASTOPNIK I NA TERENU NA OOMOČJU ŽALCA* M/t SVnOVATilE mnm, pridobivanje terminov, prido- BiVAlUE PONUl» ZA »1EFAU£ ZAVAIIOVAKI. KUOČEN ČAS. 24 MESC». 21.12iQBS: GRAWE ZAVAAOVAUIICA 0.0. MARIBOR POSIOVNA ENOTA UUdUANA. KOHENSKEGA LAJCA 4,1000 UUSLJANA ADMINISTRATOR • M/I' TAJNIŠKA IN AOMINl-SnUTTVNA 061A. OOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 15.12.200S: INSARCO PROCVOONO TRGOVSKA OftUŽBA D.OiL. KVEOiOVA OüCA tB. 3310 lA-LEC PRODAJALEC niOCAJALEC V SAMOPO^EŽNI TKBOVINI. M/ 2; OHO NA BUßAJNl LAGANJE BLA£A KA POLIO. SMBA S^K V OEIKATESI. SKRB ZA ČISTOČO. DELO Ji V BRASIOVČAH. NEDOLl^N ČAS, 15.12.2008; PAUER TBGOVSKO PODJETJE 0.0X1. BRASIOVČE. SRASIOVCE 2E. 33!4 BRA SLOVČE KUHAR kuhar M/l kuhanje kosil mauc in a u cart jeci. nedoločen čas. 20.12.2008; hotel 2al£c d.oj). im. mestnitbg 3.3310 žalec NATAKAR NATAKAR • M/t' STREŽBA. NEDOLOČEN ČAS, 10.112008: KAVARNA MARKIZ. ANDREJ LUŽNIK S.P. AUOAASKA CESTA 3320 ^lEUE NATAKAR • U/Ž: STKE2BA PUAČ. DOLOČEN ČAS. SMESECnf, 10.t2JOOB; MBAR MATUMmOGA S.P. LOČNICA Pfti 15 8,3310 ŽALK NATAKAR • M/l STT^EŽBA PUAČ V GOSTINSKEM LOKALU • ONEVNI BAR, DOLOČEN ČAS. 3 MESECt DMm: MAKRDČIP TB6DV1NA NA DEBELO iN ĐR08N0. IZVOZ IN UVOZ OiLO.. SPlXOUl KRAJ 312391PREVAUE KATAKAFi M/l STR0BAaiAČ V LOKALU • MOJ CAFFiNEaOLOČENČAS, 2S.12i0O8:MIZAPSTV0 IN NEPREMIČNINE. OOMWIK KÜ^R S?. KAPLA 18.3304TAB(ff STREŽBA HBAJtf IN PUAČE • U/lMÜBA HRANE IN PUAČi V GOSTINSKEM \Sm. NEOO- LilĆEN ČAS. 12.12JDQ6; OtOM, POSflUlNI^ SUV1CA SPOLfNAX JAXOP SP. ČOPOVA UUCA a3000CEUE CRADBENITIHNIK 0BRAČ3JH GRA0KNIH Oa H/i: KOMPlfTNI OBRAČUN OSJffTA. 6ftUUE PROjEKTBV. NSK> LOČEN ČAS. 17.12J0EI8; 6RADIK8M GRADBENO POGJFTJE D.Oi}. LAJCA IVANKE URAKJfK 1. 33td2alic gradbena dudvdoja • vodenje skupine na gradbišču. ra^rejakje delovne sul neooidčen čas, u.izioofi: gradikom 6ra0-beno podjetje dh.o, uuca ivank! urajuek 1.33id2alk FARMACEVTSKI nHNIK fAMACEVTSN TEKNIKPflIPRAVNIK M/l Dao fARMACEVT»£GA TEHNIKA. ODLOČEN ČAS. B MESECEV. 2B.1120D8: ZELENC CVETKA - LiKAR-NAR. SRA^NSKACESTA ti. 33)2 mm liSARSKI TEHNIK PROJEKTNI KONSTnUKTOR • Mi/t DELA PO NA> VODIUH NADREJENEGA. mM V AUTOCADU. SPREIAUAlüEfflOIZVODNü..: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 13,12J008: GOMILSKO, PRDI-ZVOONJA MONTAŽNIH Hll DJXO, ŠMATEVŽ 25. 33B3B0MILSK0 VISOKOŠOLSKA STEĐ KOVNA IZOBRAZBA REFERENT KOffTHOUN&A M/t' ORGANIZIRANJE DELA V OKVIRU KDNTROUNGA. NAČRTOVANJE POSLOVAMA. STBOKOVIft NALOGE NA POORO-ČJU KONmJNGA. ANAUZIRAIUE REZULTATOV POSLOVANJA: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 10.12.2006: DOaO SUn^UA. POOJET^ ZA RAZVOJ. PROIZVtKMJO IN TT^KJE AVTDHD Ba^H OEIOV. oj).a. lovAmä^A CESTA 12. 3312 PREBOLD IMŽENIR STROJNIŠTVA TEHNOLOG STBDJNIK INStALACU • M/Ž: I^PflA> VA DELA IZRAČUNI. POPISI MATERIALA: NEDOLO-(IN ČAS. 10.II200S; VZDR^AUE PfEZRAČt VALNIH NAPRAV. ELfi(TR0IKSTALJUllE.8QŽIDAR GRABAB. SP. POOVIN 211,33102/^ INŽENIR GRADBENIŠTVA VOOJAGRAOeiSČA'M/t VOKIÜEINIZVAJAIÜE oa SRAOBIŠČA. NEDOLOČ» ČAS. 1?.)2JQD8: GRADIKOM GRADBENO PODAJE DXIG. UUCA IVANKE UflAJilEK 1.3310 ŽAi£C DIPLOMIRAMI EKONOMIST (VS) REfERENT KONTROUNGA M/t ORGANIZIRANJE V OKVIRU KDKTROUN&A. NA&TOVANJE POSLOVANJA. STBOKDVNE NALOGE NA PODROČJU KONTBOUM&A IN RAZVOJA POORO&IA, ANALI ZIRAUE REZULTATOV POSLOVAKIA. PRIPRAVA INFDRMACU ZA POTREBE ODLOČANJA VODSTVA PODJETJA ^ NEDOLOČEN ČAS. 10.112009: ODEU) SLOVENUA. PODJETJE ZA RAZVOJ, m IZVODUG iN THŽENA AVTOMOBIISNK DELOV. D.0J3. TOVABNISKA CESTA 113312 PREBOLD Laški veterani na izletu Laški veterani smo se pred no izobraževaJni izlet v Park ter v Tehniški muzej v Bistri. Širfe območje Pivke in t.i. postojnskih vral je že skozi zgodovino bilo pomembno mostišče vseh vojska za pre- kratkim podali na strokov-vojaške zgodovine v Pivki hod z italijanskega Škornja v srednjo Evropo in v smer K var-neija in Dalmacije ter obratno. Mnogo različnih vojska je dalo območju svoj pečat, delček znanega in ohranjenega gradiva in eksponatov pa nam nudi na ogl^ edinstveni Park vojaške 2^odovine v Pivki. Pestra in široko zasnovana ponudba je zajeta v sklo- pih: tankovsko artilerijske zbirke, zbirke Regio Carsica Miiitaiis, ogleda utrdb Alpskega zidu in Rupnikove lini* je, v obliki pohodništva in kolesarstva krožno pot vojaške zgodovine- Ogledali smo si filmsko predstavitev razvoja oklepnih in protioklepnih sredstev ter razstavljene posamične primerke tega orožja. Poznavalce in nepoznaval-ce so nas presenetili velikost in moč oklepa ter zmožnost njegovega delovanja - v vojni in miru. Spominski posnetki nam bodo Še dolgo obujali spomin na lep dogodek. Tehniški muzej Bistra je edinstvena ustanova, ki bi si jo želeli mnogi, tudi številčno večji narodi, Je prikaz domovine in naših dosežkov skozi evolucijski razvoj. Preveč je vdsov, da bi opisovali vsakega posebej, lahko le rečemo, da za ogled vsega dan ni dovolj, in da smo hvaležni vodiču, ki nas je, v razpoložljivem času dobrih dveh ur, popeljal skozi zbirke in s svojo razlago požel odobravanje navzočih. Seveda ob prijetnem vzdušju in »alravilih iz Hai^« na zadnjem sedežu avtobusa ni mogo& kar na hitro domov... S prijetnimi vtisi smo v večernih urah zaključili lep dan. 02VVS Laško, Foto: JOŽEF KRAJNC Uspešni na gasilskem kvizu V GZ ŽaJec je na kvizih mladih gasilcev letos sodelovalo okoli ISO otrok. Sodelujoče ekipe, ki so sestavljene iz treh Članov, so se morale uspešno prebiti skozi vse stopnje, da so latiko nastopile na najvišjem državnem tekmovanju. Tekmovanje Savinjsko-Ša-leSke regije je bib 9. novembra v Preboldu in prvi dve uvrščeni ekipi v vsaki kategoriji sta dobili pravico na-stppiü na državnem tekmovanju. To so bile kar štiri ekipe iz GZ Žalec: mlajši pionirji (starost od 7 do 11 let) PGD Braslovče, pri starejših pionirjih (Udo 15 let) PGD Velika Pirešica in Andraž ter PGD Kapla Pondor pri mladincih (16 do 18 let). Poleg tega pa še PGD Šmartno ob Dreti in Nova Štifta iz GZ Zgornje Savinjske doline. V soboto, 22. novembra, se je s 7. državnim tekmovanjem GZ Slovenije v Pucon-cih zaključil letošnji sklop tekmovanj. Sodelujoče ekipe so morale rešiti pisne teste in se pomeriti v abecedi iz gasilske tematike in treh splošnih tem, prav tako so morale pokazati praktično znanje v izdelovanju vozlov, poznavanju gasilskega orodja in spajanju cevi na u^ojak. Ekipi iz Braslovč in Andraža sta osvojili 3. mesti, PGD Velika Pirešica so bili 6., Kapla Pondor pa na 7. mestu. Za našo gasilsko zvezo je to ponovno velik uspeh, ni pa edini, saj imamo' na vsakem državnem tekmovanju vedno kakšno ekipo in smo posegli tudi že po najvišjih mestih. To dokazuje, da se delo z mladimi v društvih še kako obrestuje. Želimo si, da bi se nam v prihodnje na kvizu pridružilo še več mladih iz društev, ki temu doslej niso posvečala velike pozornosti. Zahvaljujemo se navijačem, ki so nas spremljali in se skupaj z nami veselili doseženih uspehov. SABINA SORČAN Udelttond državnega kviza iz GZŽalec $ sprsmljevalei Zgodba o Miklavžu Animatorji Salezijanskega mladinskega centra Celje smo pripravili 1. oratorijski dan. Skozi risanko smo spoznavali življenje dečka Nikolaja, ki je za reveže dal vse svoje bogastvo, za kristjane pa svojo svobodo. Tako je postal znan kot sveti Miklavž, ki v noä na 6. december vsako leto obdaruje otroke. OU'oci so bili najbolj navdušeni, da so lahko skupaj napisali pismo sv. Miklavžu. Sledile so delavnice - izdelava raznovrstnih voščilnic. Skupaj s starši so otrod pričakali posebnega gosta - sv. Miklavža z angelčkoma in parkJjema. Po obdarovanju smo ob 14. uri zaključili oratorijski dan. URŠKA ŠKET, MANUEU KELAVIČ radiocelje v i y wvtfw.radiocelje.com it. 97 • 9. december 2008 m - LjubDffiir Malsniek iz Šoštanja je med redidmi, ki izdeluja jasliee iz kovine. Ustvarjalnost jasličarjev ponovno na ogled Zavod Odon Jurklošter ui Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije sta že peto leto zapored v prostorih nekdanje kartuzije v Jurkloštm pripravila razstavo jaslic. Tudi letos so jo 8 svojimi upodobitvami obogatili učenci iz osnovnih šol Jurklošter, Dobje pri Planini in Radeč ler veroučend iz Izlak. »Razstava, ki smo jo pripravili, nI le priložnost za razmišljanie o družini, našem izvoru, naši življenjski poti ter širokem obzorju in poslanstvu človeka. Je tudi priložnost za doživetje izkuSnje duhovnosti« ki se ujema z mojstrstvom umetnosti.« so razstavi na pot zapisali avior-ji. V Jurkioštni so tako, med drugim, na ogled postavili jaslice akademskega kiparja Viktorja Konjedlca iz Kranja» ki so bile pred tem že razstavljene v Veroni in Parizu. Največ letos razstavlje- nih jaslic so sicer ustvarili rezbarji, večinoma z Gorenjske, koder jd la obrt najbolj razširjena. Med bolj produktivnimi je Marjan Vodnik, ki letos razstavlja na kar 12 razstavah. V deblo oreha je z neizmerno natančnostjo vrez-I jal kar 42 oseb. Znanim jasličarjem ob bok so avtorji razstave postavili otroške jaslice, ki v ustvarjalnosti prav nič ne zaostajajo. Uporabili so najrazličnejše materiale: papir, glino, maso fimo, les, celo makarone. »Mogoče so otroci bolj svobodni in še niso omadeževani z ne* kimi sporočili, ki zavirajo ustvarjalnost je razoiišlja) Drago Kozinc, ki že vse od začetka izbira jasUča^e in skupaj s prizadevnimi domačini postavlja jaslice. Najstarejši je voščeni Jezus, položen v jasli, in izhaja iz sredine 19. stoletja. Posebej za razstavo v Jurkioštni je ja- slice skoval Ljubomir Melan-šek, ki je poleg še enega slovenskega jasličarja edini» ki uporablja kovino. »Imamo pa tudi takšne jaslice, za katere ne vemo, na koliko razstavah bodo še imele priložnost biti postavljene,« je dejal Drago Kozinc in pokazal na golega Jezusa kot vladarja vesolja» pod katerim so kot Štirje letni časi upodobljene štiri gole ženske. »Te iaslice simbolizirajo, da nič ni naše in da nam je prav vse darovano.« Razstava bo na ogled vse do 2. febniaija prihodnje leto. in sicer ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14. do 16. ure, ob nedeljah pa tudi od 8.45 do 10.15 ali po dogovoru na telefonski številid 041 756 201. Vstopnine ni. JASMINA ŠTORMAN Razstava jaslic vsako Itto prita^ itvvHnt Ijubitelie tomtn« umatnofti. Jaslice za ljubezen v dvorani gasilskega doma v DreŠinji vasi so na drugo adventno nedeljo postavili peto razstavo jaslic z naslovom Jaslice Savinjske doline. Razstavo so ob pomoči vaščanov pripravili Člani PGD Drešinja vas in Turističnega društva Petrovče. Ob blagoslovu in odprtju je zbrane pozdravila predsednica TD Petrovče Marjeta Greller, razstavo pa je predstavil Jože Stepišnik. Tbdi letos so se je udeležili raz* stavljavci iz različnih krajev Savinjske doline, pa tudi s širšega Celjsk^a in z Raven na Koroškem. Na ogled je 30 jaslic, izdelanih iz različnih materialov. Nekateri od razstavljavcev sodelujejo od začetka, zato so jim podelili priznanja Društva ljubiteljev jaslic Slovenije. »Želimo, da v Savinjski dolini decembra ne bi vladalo samo potrošništvo, temveč ljubezen, ki bi jo delili z vsemi. Postavljanje in obisk raz- stave jaslic naj nas pripravita na najlepši družinski praznik. božič,« je zaželel Jože StepiŠnik, ki je najbolj zaslužen za to zanimivo razstavo. Jaslice je blagoslovil pater Ivan Arzenšek, slovesnost ob odprtju je z ubranim pet- jem popestril mešani cerkveni pevski zbor župnije Petrovče. Razstava jaslic bo odprta Se 13. in 14. ter 20. in 21. decembra od 9. do 19. ure, med tednom pa je ogled možen po dogovoru. TT JasUce v torte? Zakaj pa imI FOTO TEDNA Foto: MARKO MAZEJ l2 orehovega debla izruljane jaslice Marjana Vodnika iz Domžal. !m it. 97 - 9. december 3008