GLAS Leto XLVn - št. 84 - CENA 80 SIT Kranj, torek, 25. oktobra 1994 Praznična predzadnja oktobrska nedelja V Zirovci imajo Jobsta Igor Draksler, predsednik občinske skupščine Škofja Loka, je ob zirovskem krajevnem prazniku odkril spomenik organistu in skladatelju Antonu Jobstu. Pri županu na Dobračevi pa so se srečali borci Jurišnega bataljona XXXI. divizije. Opus sedemsto kompozicij zagotavlja Antonu Jobstu trajno mesto med slovenskimi skladatelji; Žirem, kjer se je počutil kot doma, in Zirovcem trajni spomin nanj, sedanji občini Škofja Loka ponos, njegovim svojcem pa je odkritje spomenika Pomenilo spoštljivo zahvalo za to lepo odločitev. To so poudarili v slovesnem nagovoru akademik Primož Ramovš, ki sta ga z Jobstom povezovala skladateljst-yo, orgije in prijateljstvo, predsednik občinske skupščine Igor Draksler, ki je spomenik, delo akademskega kiparja Metoda Frlica, odkril in Jobstovi otroci, ki so se v nedeljo tudi zahvalili Zirovcem. Slovesnost ob odkritju spomenika sta v nedeljo obogatila Pihalna godba Alpina pod vodstvom Milana Matičiča in Moški pevski zbor Alpina pod vodstvom Andreja Zaklja. Prijetno praznično srečanje so tudi tokrat potem pripravili v osnovni šoli z krajani KS Žiri, starejšimi od 80 let. Več na 4. strani . • A. Žalar Višje cene moke, kruha Kranj, 24. oktobra - Vlada Republike Slovenije je na podlagi zakona o cenah izdala uredbo o določitvi najvišjih cen pšenične moke in kruha, ki je začel veljati 20. oktobra. Kot najvišja drobnoprodajna cena pšenične moke tipa 500 je določen znesek 73,60 SIT/ kg, za moko tipa 400 pa 81,30 SIT/kg. V isti uredbi je za kilogram belega pšeničnega kruha določena kot najvišja drobnoprodajna cena 125,30 SIT/kg, za polbelega tip 850 pa 118,70 SIT/kg. Glede na to, da so tudi najvišje cene pšenične moke za nadaljnjo reprodukcijo po tej uredbi nekoliko višje od do sedaj veljavnih, smo poklicali v Pekarno Kranj in vprašali Janeza Ahačiča, vršilca dolžnosti direktorja Pekarne Kranj, ki je dejal, da bo to po vsej verjetnosti pomenilo določen dvig cene kruha. Točnejših izračunov posledic nove uredbe v povezavi s cenami kruha, peciva in drugih izdelkov iz moke pa proizvajaci še nimajo. • Š. Vidic NALNIŠKJ KLUB 486/40 že od 127,230,00 SIT ali 7380,00 SIT mesečno! lr«l./Fax: 0*4/ 22 10 40 POrfiifcfrffl Trite"* 24. oktobra - Bralci Gorenjskega glasa in Zdrav il' ra^a Kranj so v akciji Most med bolnikom in SPREJEM ZA VIŠJE GASILSKE ČASTNIKE IZ SLOVENIJE - Občinska gasilska zveza Tržič je minuli petek organizirala v Tržiču slovesnost ob podelitvi spričeval 46 udeležencem letošnje šole za višje gasilske častnike iz vse Slovenije. Diplome je izročil novim častnikom, med katerimi ubu najboljših in zanje smo v četrtek priredili jih je tudi sedem iz gorenjskih občin, poveljnik slovenskih Vili Bistrica, Tri, ki so po presoji bralcev in gasilcev Tone Sentočnik. Čestital jim je tudi predsednik GZS ha^u,Cem najboljši, Ivana Meglooo, M elito I ukane in Ernest Oery, ki je poudaril zlasti pomen prilagajanja gasilstva . . Hartman. smo še posebej nagradili. Več o tem na novim oblikam delovanja; zato bodo gasilci sprejeli na D.Z., foto: L. Jeras izrednem kongresu 26. novembra tudi novi statut zveze in pravila o gasilski službi. Več o I^J^,'*JW minulih mesecih izbirali najboljše medicinske delas' n'be, fizioterapevte in druge ljudi, ki v zdravstvu Zbral- str,oliovno in človeško predano. Šestnajst smo jih gSLr *"*" "k, »rani POSOJILNICA BANK BOROVLJE O POSLOVNJU NAŠE BANKE, VREDNE VAŠEGA ZAUPANJA, PREBERITE NA STRANI 8. tem na 22. strani! Foto: S. Saje • S. S. - Gorenjska ^ Banka * W d.d. Kranj Banka d posluhom Teden obrti in podjetništva Radovljica, 24. oktobra - Na razstavi 2. Teden obrti in podjetništva , ki jo bodo odprli v četrtek, 27. oktobra, ob 11. uri v Festivalni dvorani na Bledu, se bo tokrat predstavilo z izdelki in storitvami okrog 80 obrtnikov iz radovljiške občine. V okviru razstave, ki jo bo pripravila Območna obrtna zbornica Radovljica in bo trajala do vključno nedelje, 30. oktobra, bo tudi več drugih vzporednih prireditev. Več na 19. in 20. strani. • A. Z. Kranj, 25. oktobra - Včeraj, v ponedeljek, so ob tretji uri zjutraj svoj tretji kongres Slovenski krščanski demokrati prekinili. Kot gostje sta na kongresu sodelovala tudi hrvaški veleposlanik v Sloveniji dr. Miljenko Žagar, podpredsednik HDZ in bivši predsednik hrvaške vlade dr. Franjo Gregurič -na sliki s predsednikom SKD Lojzetom Peterletom. Več o kongresu na 2. strani. • J. Košnjek, foto: G. Sinik Groharjeva rojstna hiša v Sorici je v nedeljo popoldne gostoljubno odprla vrata za vse, ki so hoteli videti obnovljeno notranjost. V hiši, ki nikakor ne namerava postati muzej brez vsebine, se bo v glasbeni in likovni delavnici nenehno kaj dogajalo: med tednom ie poteka likovni in glasbeni pouk, konec tedna pa bo hiša odprta za obisk šol in tudi za vse druge obiskovalce. Na sliki: V soriškem Zadružnem domu so slovesnost ob otvoritvi obnovljene Groharjeve hiše popestrili tudi mladi glasbeniki pod vodstvom Mira Kočarja. Več na 6. strani • L.M., foto: G. Šinik Z AS TA VLJALNICA Koroška C. 41 Kranj, tel.:064/211256 Adriatic PE Kranj od 17. 10, dalje na novem naslovu v poslovnem centru Zlato polje (stari dijaški dom) Vse zavarovalne storitve: sklepanje zavarovanj, cenitve, ^ likvidacije škod, informacije o zavarovanjih, J/f odslej v novih prostorih na Kidričevi 2 MHrl»M ^Jonske številke so nespremenjene: 064/211 -688, 211 -686 Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica Sls IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Danes se začenja zasedanje državnega zbora Zgodba o novih občinah se nadaljuje Državni zbor ima za tokratno zasedanje obširni dnevni red. V predlogu je kar 40 točk dnevnega reda. Nekateri poslanci predlagajo spremembe zakona o občinah, med drugim tudi ustanovitev občine Jezersko. Ljubljana, 25. oktobra - V predlogu dnevnega reda zasedanja, ki se začenja danes, je kar 40 točk. Predsednik državnega zbora Jožef Školč predlaga v potrditev nekatere mednarodne sporazume dročju ministrstev, zakon o obrambi, zakon o fundacijah, zakon o poroštvih Republike Slovenije ter zakoni, ki zadevajo izvrševanje lanskega proračuna. Kaj bo uvrščeno na dnevni red, bo Jezersko naj bo občina Nesojena občina Jezersko bo na dnevnem redu tokratnega zasedanja državnega zbora. Poslanec Socialdemokratske stranke Brane Eržen iz Tržiča je vložil dopolnilo k zakonu o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, po katerem naj bi se Spodnje in Zgornje Jezersko izločila iz preddvorske občine ter ustanovita novo občino Jezersko s sedežem na Zgornjem Jezerskem, prvi občinski svet pa naj bi imel 7 članov. Sedanja preddvorska občina pa bi se ustrezno zmanjšala, prav tako pa tudi njen občinski svet, ki naj bi imel 12 članov. Drugo dopolnilo pa vlaga poslanec Združene liste socialnih demokratov dr. Dušan Bavdek iz Kranja. Ker je bila ustanovitev novih občin Cerklje, Naklo, Preddvor in Šenčur na majskem referendumu večinsko zavrnjena (Cerklje 76 odstotkov proti, Naklo 67 odstotkov proti, Predavor 71,41 odstotka proti in Šenčur 56 odstotkov proti) poslanec dr. Dušan Bavdek predlaga ukinitev teh občin in priključitev k mestni občini Kranj. Kranjski občinski svet naj bi se tako povečal s 33 na 41 članov. in konvencije, na dnevnem redu pa je tudi sprememba zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij po hitrem postopku. Nove občine razburjajo, na državni zbor, predsednika vlade in predsednika republike prihajajo pritožbe, na ustavnem sodišču pa je blizu 50 zahtevkov za presojo ustavnosti in zakonitosti nedavno sprejetega zakona o občinah in določitvi njihovih območij. Na dnevni red je predlagan sprejem zakona o zagotovitvi sredstev za pokrivanje izgub v podjetju Radeče papir, zakon o var-nostnoobveščevalnih službah, zakon o družbenem pravobranilstvu Slovenije, zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, zakon o sredstvih za odplačilo posojil Slovenskih železarn, zakon o organizaciji in delovnem po- znano danes. Pri nekaterih zakonih, na primer o var-nostnoobveščevalnih službah in o obrambi, je prihajalo na odborih državnega zbora do nesoglasij in kritik, zato utegnejo biti nekateri predlogi zakonov umaknjeni. Včeraj je bila pomembna seja odbora za mednarodne odnose državnega zbora. Na dnevnem redu so bila za Slovenijo pomembna zunanjepolitična vprašanja, na primer ponovno zaostrovanje odnosov med Ljubljano in Rimom glede italijanskega soglasja k začetku pogovorov o pridruževanju naše države k Evropski uniji ter hudo "ohlajeni" odnosi s Hrvaško, ki je nejevoljna zaradi priključitve štirih zaselkov ob Dragonji k občini Piran. * J. Kosnjek Vaša hišna Številka in Gorenjski glas Vsak teden: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ Se danes aH pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, Če je v Časopisu objavljena Vaša hišna številka. Nagradna igra, ki druiini s tokratno srečno hišno številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni te i ko: nekoliko boli podrobno prelistajte časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka. Oboje skupaj je srečna hišna številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna dru fina več". Ker pa je motno, da je hišna številka npr. na večdruiinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz. naselju več enakih hišnih Številk z dodatki (a, b, c..), bo sreča v druiini odvisna tudi od hitrosti- tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pra\ilih in prvi pokliče r uredništvo, prejme nagrado. Tretji kongres Slovenskih krščanskih demokratov Zmaga Peterletove linije Kongres je bil v ponedeljek zjutraj ob treh zaradi nesklepčnosti prekinjen. Do takrat so sprejeli program in statut ter za predsednika stranke ponovno izvolili Lojzeta Peterleta, za podpredsednika Janka Deželaka in dr. Petra Venclja, za glavno tajnico Vido Čadonič - Špelič in za predsednika sveta Izidorja Rejca. in jih je podprl tudi Lojze Peterle, pa so krilom oporekali samostojnost (strank S stranki si ne bi smeli dovoliti), grajali javne konfrontacije inh menili, da je v stranki demokratičnost zagotovljena in da se enakomisleči lahko združujejo pri posameznih projektih. Na koncu so krilom odrezali krila in sicer dovolili njihov obstoj, vendar njihovi predstavniki ne bodo avtomatični člani vodstva Ljubljana, 25. oktobra - Dvodnevni kongres je v bistvu potrdil politično linijo stranke, ki jo zagovarjata stari in novi predsednik Lojze Peterle in bivši glavni tajnik Edvard Stanič (slednji prevzema funkcijo vodje politične akademije Janeza Evangelista Kreka), ki se izraža v trdnejši notranji organiziranosti in disciplini, v tršem stališču do dogodkov med drugo vojno in takoj po njej, v dolgoročnem pohodu na oblast, v vztrajanju v vladni koaliciji, ki naj bi bila dvostrankarska skupaj z liberalno demokracijo, kjer naj bi imela krščanska demokracija pomembnejšo vlogo, v razmejitvi do strank, ki izvirajo iz prejšnjega sistema, vendar sodelovanja z njimi pri konkretnih projektih ne gre zavračati. Slovenski krščanski demokrati so se razglasili za zmerno stranko, ki noče vijugati po političnem prizorišču ter se dobrikati temu ali onemu. Edini poraz je Peterletova linija doživela pri načinu izvolitve izvršilnega odbora, kjer so delegati po tajnem glasovanju odločili, da mandatarski sistem pri določanju članov izvršilnega odbora ne pride v poštev (ta način bi dal proste roke predsedniku stranke pri kadrovanju), ampak bodo v izvršilni odbor kandidirali občinski odbori. Pričakovati je bilo več razprave o sodelovanju ali neso- Kranjski delegati na kongresu. Od leve Peter Orehar, Karel Erjavec, Franci Erce in Jakob Vreček. Vida Čadonič - Špelič, nova generalna tajnica stranke. Radovljičani prehitevali Na kongresu so v nedeljo razdelili izjavo, podpisano s predsedstvom 3. kongresa, ki naprotuje spremembi ustave, ki bi omogočila tujcem posest nad lastnino oziroma nepremičninami v Sloveniji. Kasneje so ugotovili, da je to izjava radovljiškega odbora SKD, ki se je prenaglil in razdelil dokument, o katerem ni bilo razprave na organih stranke oziroma kongresa. O izjavi bo govoril svet stranke, zato ni dokument kongresa. delovanju krščanskih demokratov v vladni koaliciji. Pobuda, da bi na kongresu govorili o novi pogodbi z liberalno demokracijo, ni bila sprejeta in tako dogovor (sklenjen bi moral biti 20. oktobra) ostaja domena vodstev obeh strank. Predvsem ljudsko krilo v stranki, ki ga vodi Ivan Oman, je terjalo enakopravnejši položaj in več odločnosti stranke v vladni koaliciji. Oman je izrazil pričakovanje, da bo stranka izstopila iz vlade tako, kot je to storil predsednik Lojze Peterle na funkciji zunanjega ministra. Nevarnost, da bi se stranka razdvojila, je grozila pri položaju in vlogi tako imenovanih kril v stranki. Njihovi zagovorniki so menili, da morajo ostati, ker je to izraz demokratičnosti, nasprotniki, ki so bili v večini stranke, njihove programe p* bo potrjeval svet stranke. Delegati so se sporekli glede odnosa stranke do narodnoosvobodilnega boja i" revolucije ter do narodne sprave. Kongres je v programu odrekel NOB osvobodiln1 značaj in jo označil samo za krvavo revolucijo, o tem, da bi poražena stran sodelovala t okupatorjem, pa v programu ni govora. Najglasnejša zagovornika trditve, da je bil* NOB tudi osvobodilna, sls bila delovni predsednik Miroslav Mozetič in predsednik socialnega krila France Mik-lavčič, na nasprotni strani p* sta bila najglasnejša Lidij* Drobnič in Marko Kremžar, vodja stranke v Argentini. Novo vodstvo stranke ima sedaj nalogo, da prekinjen« kongres pripelje do konca. ' J. Košnjek, slike G. Šinik Zbiranje podpisov za referendum ni uspelo Kršena je bila ustava Slovenska ljudska stranka je v nedeljo sporočila, da je bilo po nepopolnih podatkih zbranih okrog 25.000 podpisov za referendum o dodatni razdelitvi lastninskih certifikatov. Stranka ugotavlja, da so bili državljani zavedeni, da je bila kršena njihova ustavna pravica do informiranja, da ni bilo obrazcev oziroma niso bili brezplačni, in da niso mogli flasovati državljani, ki živijo izven Slovenije. Odklopljen je il računalnik, bili pa so primeri onemogočanja podpisovanja (skupina mladih invalidov iz kamniškega centra). SLS bo zahtevala izredno sejo državnega zbora, podaljšanje roka za podpisovanje ter odgovornost predsednika državnega zbora, ministrstva za notranje zadeve in izvršnih svetov v tistih občin, kjer so bile pravice kršene. Ljudska stranka ne bo obupala, uveljavljala bo svoj program vključno z dodatno razdelitvijo certifikatov. Stranka se tudi zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri akciji. * J. K. Aretacije nacionalistov Slovenska nacionalna desnica v izjavi, ki jo je podpisal predsednik Sašo Lap, sporoča, da je policija aretirala predsednika območnega odbora SND Postojna Mitjo Rebca zaradi suma posesti orožja. Aretirani je lovec in ima dovoljenja za nošenje orožja. Koprsko sodišče je izdalo nalog za hišno preiskavo. SND je prepričana, da so ponavlja zgodba izpred dveh let, ko skuša oblast preprečiti dejavnost pred volitvami. SND terja od pravosodnega ministrstva ustrezna pojasnila. Združena lista socialnih demokratov Škofja Loka 0 občinah mimo volje ljudi naj odloča ustavno sodišče Predsedstvo Združene liste socialnih demokratov Škofja Loka se je po pooblastilu vseh šestih krajevnih organizacij te stranke v občini Škofja Loka odločilo, da zahteva presojo ustavnosti zakona o ustanovitvi novih občin in določitvi njihovih območij. Ugotavljajo namreč, da pri omenjenem zakonu ni bila upoštevana nedvomno izražena demokratična volja ljudi na majskem referendumu, ko se je večina volivcev Eo njihovem mnenju odločila za obstoječo občino Škofja oka. S tem so kršeni 139. člen ustave, 14. člen zakona o lokalni samoupravi, brez osnove pa je tudi 1. člen zakona o ustanovitvi občin, ki trdi, da se občine ustanavljajo na podlagi Dr. Ciril Ribičič med Jezerjani Kranj, 25. oktobra - Zaradi nejevolje Jezerjanov, ki jiuj državni zbor kljub jasni referendumski volji ni priznal lastne občine in medstrankarskih očitanj, kdo je za nezadovoljstvo kriv, organizira Združena lista socialnih demokratov Kranj jutri, 26. oktobra, ob 18. uri v dvorani Korotana pogovor s poslancem v državnem zboru dr« Cirilom Ribičičem. Pojasnil bo svoje in strankine poglede na lokalno samoupravo. • J. K. referendumsko ugotovljene volje ljudi. Predlagajo, da se razveljavi zakon o ustanovitvi občin v tistem delu, kje predvideva delitev sedanje občine, območja predvideni" občin Žiri, Gorenja vas - Poljane in Železniki pa naj ■* priključijo občini Škofja Loka. • Š. Ž. Socialdemokrati tudi v Bohinju Pretekli teden je bil v Bohinju ustanovljen občinski Sopcialdemokratske stranke Slovenije Bohinj, dva dfl kasneje, 22. oktobra, pa je bila volilna konferenca. Predsednik bohinjskih socialdemokratov je postal Franc Reš, ki J napovedal izdelavo programa ter pospešene priprave n lokalne volitve. Z SKD in SLS bodo nastopali skupno py volitvah bohinjskega župana, na volitvah v občinski svet p bodo sodelovali samostojno. Nazboru so opozorili n. odlivanje certifikatov iz občine. Krajane so pozvali, n > počakajo in jih vložijo v domači kraj. Predlog skupine Ljubljančanov Dr. France Bučar ljubljanski župan Ljubljana, 22. oktobra - Nad 90 uglednih javnjjj delavcev iz Ljubljane, ki niso v nobeni stranki, J predlagalo za ljubljanskega župana gorenjskega rojaka_ Bohinja, državnozborskega poslanca dr. Franceta Bučarji- V prid kandidatu govori njegovo strokovno znanji poznavanje javne uprave in njegova pokončna drža ta* v bivšem kot v sedanjem sistemu. Dr. Bučar je u8'a^Caj strokovnjak in Ljubljana takega župana rabi. Dr. Bučar n J bi postal kandidat ne le te skupine ljudi, ampak meščan^ in večine političnih strank. • J.K. Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednilt t poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega svela: Ivan Bizjak / Direktor in glavni tuein^: \0^' Valjavec / Odgovorna urednka: Lcopoldina Bogataj / Novinarji ki uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedci, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, < veto Z*Pj,|j»i>' GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: TVmUfi, lUUIjjfcil■ IrifanJaTEažrril 1. Knad/Jlllfl~W 223-111, telefai: 222-$17 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avt'omaUkem'odzivniku; Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne st«'r KRANJ Danica Zavrl-Zlcbir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: (lorazd Šinik / Priprava ta ti.<£: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TĆR, Tisk časopisov in revij, Lj" ufe: ""-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; urad _ maio 2(5 odstotkov DoDusta. Za tuiino: letna naročnina 140 DEM. Oelasne s ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. Pri pripravah za gradnjo obvoznice Škofje Loke v Poljansko dolino se zatika Nova občina bo zgolj stranka Pripomba vaščanov Bodovelj in Zminca o trasi ceste je zahtevala dodatne študije in dve leti časa. Kdaj bodo navrtali Sten, je odvisno od sanacije nekdanjega RUŽV. ^kofja Loka, 24. oktobra - Priprave na gradnjo nove ceste v Poljansko dolino so se začele že pred 30 leti pa kljub temu še Vedno, tudi če bi bila zagotovljena sredstva, z gradnjo vsaj še dobro leto ni mogoče začeti. Po ravnanju škofjeloških poslancev m lahko dejali, da so nad tem že obupali in kljub razmeram na spodnjem trgu in Poljanski cesti postali ravnodušni, to pa ne v^Ja za poslance iz Poljan, ki zahtevajo, da se izgradnja obvoznice končno pripravi. Kje se je nazadnje zataknilo, nam je ^'ožil sekretar sekretariata za prostor in okolje na občini škofja Loka dipl. inž. arh. Brane Murnik. Pred tremi meseci ste ob- kateri se je hudo zatikalo, in ^nski skupščini predložili smo rezultate dobile v teh nacri priprav na izgradnjo dneh." obvoznice v Poljansko dolino, In kakšne so ugotovitve z Qa nekaj zadnjih sej izvršnega vodnogospodarskega stališča? Syeta pa opozarjali na to, da se "Tudi ta študija je potrdila Pr,( tem zatika. Kaj se dogaja? prvotne ugotovitve o tem, da "Ze na izvršnem svetu sem je v skupščini sprejeta varianta J, ,e.l«. da v teh postopkih najprimernejša. Poleg že delujejo službe, ki imajo veli- omenjenih zelo grobih pose- 5° inercijo, in v tem pogledu gov, ki bi kazili to pokrajino, je 56 se ni nič spremenilo. Prvič bila namreč pri proučevanju r Je zapletlo konec leta 1992, stoletnih poplavnih vod ugo- *° je bila prva javna obravna- tovljena nevarnost, da se v a Programskih zasnov za to primeru gradnje ceste na nasi- ■ cesto. Tedaj je bil pod vprašaj pu neposredno na bregu Sore omenil prej. Druga pripomba Postavljen odsek ceste mimo pod vasjo Bodovlje ustvari širšega pomena je vprašanje nevarnost zaustavljanje in razlivanja reke, kot sem to ta je bila podpisana že leta 1992, in pričakujemo, da se bo delo na tem, po razrešitvi vprašanja Bodovelj, lahko nadaljevalo. Ker vsak od omenjenih postopkov lahko zahteva kar celo leto, smo se z ministrstvom za okolje in prostor dogovorili, da nadaljujemo na tak način." Kdaj naj bi torej bi sprejet lokacijski načrt in kdaj grad* beni? "Mislim da bo potrebno za sprejem lokacijskega načrta vse prihodnje leto, saj bi bil v najboljšem primeru pripravljen v začetku jeseni. Na osnovi lokacijskega načrta je mogoče izdati lokacijsko dovoljenje in to je osnova za pripravo izvedbenih načrtov. Vmes pa je seveda še ena izredno zahteva faza: pridobivanje soglasij lastnikov zemljišč in dogovor za odkup." Bi se torej lahko začelo z izgradnjo v letu 1996? "Glede Fusiaviien odsek ceste mimo pod vasjo ooaovije usivan »«^b« fu""",u j~ -k--«»* — *~ J ■ ■ ~ vasi Bodovlie v KS Zminec. slepi rokav, v katerem bi ob avtobusnega prometa, pešcev, možnosti gradnje je po mojem Vaščani so s stališča varstva naraslih vodah nastalo veliko kolesarjev, kar pa je bolj mnenju največ odvisno od kmetijskih zemljišč in vplivov novo poplavno območje - vprašanje razreševanja prome- tega, kako bo zastavljena sa- °a vas zahtevali naj se preveri pravo jezero." ta nasploh v mestu Škofja - možnost izgradnje ceste na Se bo izvršni svet torej o Loka kot pa vprašanje prebo- bregovih Sore Poljanščice, ali tem ponovno odločal? ja v Poljansko dolino. Z ob- na približno sedanji trasi ceste "Postopek razgrnitve pro- voznico se rešuje predvsem nacija nekdanjega rudnika ur ana v Žirovskem vrhu. Čeprav je obvoznica dolg tega rudnika, pa je dejstvo, da materi- alin.J u F^ --t--__________:___v.*, t.*** T oko v Poli ansko dolino. Di- načrtih za megovo sanacijo ■n na desnem bregu neposred gramsKin zasnov scvcua /.aim.- ..... va obravnavo pripomb iz javne Loko v Poljansko dolino. Di- načrtih za njegovo sanacijo L?° reki. razprave in na sekretariatu za leme, da tako obvoznico po- potrebni, na tem področju (v na * ?snovi te zahteve smo prostor in okolje že pripravlja- trebujemo, že zdavnaj ni več, Poljanski dolini) ni, zato jih bo aročili študije in dobili dve mo gradivo s stališči do teh kakor tudi ne o tem, da mora potrebno pripeljati od drugod. Ppdvarianti "modre variante", pripomb, ki jih bomo predlo- biti ob poudarjeno kulturno in To pa po sedanji cesti skozi *}Je, kot je znano, sprejeta kot žili izvršnemu svetu. Po vsem naravovarstvenih ter ekoloških Škofjo Loko v Poljansko doli- °voznica. Varianta po levem povedanem bo na podlagi teh kriterijih, ta cesta dovolj od- no preprosto ni mogoče. O regu Sore je bila že po prvih strokovnih argumentov naš maknjena od mesta. Kot je gradnji bo torej odločala pre- Proučitvah zavrnjena kot ne- predlog, da se na odseku znano, je izbrana najdražja dvsem država, ki bo tudi njen Prejemljiva, saj se je kmalu mimo Bodovelj vztraja pri varianta s približno 700 me- financer, saj je v načrtu sana- HOKazalo, da zanjo ni pravega sprejeti trasi. Dve leti je torej trov dolgim tunelom pod Ste- cije RUŽV predvidenih 6,9 (jjptora, veliko težav pa bi bilo izgubljenih za to, da so se nnm " miliiona ECU (to ie nekaj tav tUC*' zaratn ge°l°ške ses- potrdile ocene dane že pri ^Ve tal. Druga varianta po prvem ogledu morebitnih do- DrSn,ern bregu bi zahtevala datnih možnosti za drugačen [J2J- gostilo Pri Kajbetu 3- potek ceste." itoi? nasip in poseg v kor- Verjetno pa ni bil sporna le mo e' 8 precej dvignjen cesta mimo Bodovelj. Katere hud*' ^ar vse Pomem precej so bile še druge pripombe iz šor S KraJinske8a vidika ne- javne razprave? j^j-^mljiv poseg v ta prostor. "Na splošno bi lahko rekli, - Ju° temu da je g. Ivan da je bila večina pripomb zelo PRVIČ VOJAKI IZ VSE SLOVENIJE V KRANJU - Minuli petek popoldne je v kranjski vojašnici slovesno prisegla že deseta generacija vojakov. Tudi tokrat je na služenju vojaškega roka okrog 400 mladih, vendar je ob slabi polovici Gorenjcev prvič več fantov iz drugih predelov Slovenije. Zaradi tega se je na slovesnosti zbralo tudi več obiskovalcev iz raznih krajev. Starše in druge svojce vojakov je pozdravil poveljnik učnega centra major Jože Hudobivnik, vojakom pa je spregovoril načelnik republiškega štaba TO general Albin Gutman. Zaželel jim je, da pridobljenega znanja v vojski ne bi bilo treba nikoli uporabiti na bojišču. Obenem je poudaril, da je po vojni v letu 1991 slovenska vojska prerasla v sodobno armado. Uradni svečanosti sta dodala vedro vzdušje gorjanska godba in pevski oktet iz Predoselj. • S. S. • Foto: S. Saje JAVNA IZJAVA Slovenska javnost in mediji so v zadnjem času veliko pozornost namenili vprašanju Tavčarjeve domačije na Visokem. Gre za vprašanje bodočega najemnika in bodočega programa, ki naj bi opredelil usodo tega znamenitega kulturnega spomenika. Dileme ali kar nasprotovanja so se pojavljala predvsem zaradi dvoma, ali bodo kandidati, ki so se prijavili na razpis, mogli zagotoviti odprtost in širino programa, ki naj bi bil skladen z velikim javnim pomenom tega kulturnega spomenika. Ministrstvo za šolstvo in šport in Ministrstvo za kulturo sporočata, da sta se glede na taka mnenja takoj po kulturni prireditvi na Visokem v juliju angažirali, da bi pridobili program, ki bi nesporno ustrezal. 26. septembra 1994 smo škofjeloškemu izvršnemu svetu poslali pobudo, da naj bi na domačiji potekala stalna šola za ravnatelje osnovnih šol, 11. oktobra 1994, pa še uradno zagotovilo o namerah obeh ministrstev, da to dejansko tudi izvedeta. Prepričani smo, da je s tem ponujen program, ki bo Tavčarjevi domačiji na Visokem lahko zagotovil trden obstoj in široko odprtost. MINISTRSTVO ZA KULTURO, MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT nom Kako naj bi tekli postopki na izgradnjo obvoznice v prihodnje? Bo vsaj programske zasnove, ki so bile razgrnjene, ter potrebne dopolnitve pros- milijona ECU (to je nekaj več kot 10 milijonov nemških mark) za vlaganja v infrastrukturo." Z novim letom, ko bodo nastale nove občine, se ure- torskega dela družbenega pla- janje prostora seli k državi. Bo na, obravnavala in sprejela še to kaj olajšalo priprave? sedanja občinska skupščina, "Bojim se, da ne. Doslej je torej le v tem letu? občina imela možnost voditi da ie £ Ivan da ie bila večina pripomb zelo "Zal moram reči, da se to ne urejanje prostora in tudi °ian, Uto bil pri zahtevah konstruktivnih. Opozorjeni bo zgodilo, pač pa se bo delalo službe, ki so se s tem ukvar Za ;-i J \ v .i- _-__s___a~ i p nrihoHnif* l«to ko nai hi tale. do novem Da bo občin; Demokratska stranka Slovenije Svoboda tudi za tistega velja, ki drugačna razmišljanja ima. "»n, ki ie bi pri zahtevan KonstruKtivnin. upu^ui cm uv<,6w..v,rv^u.----—, „ux;nr, r tkanje novih možnosti smo bili na primer na to, da fe prihodnje leto, ko naj bi jate po novem pa bo obč n?jglasnejši, pristal na ugoto- je pri prvem prečkanju Sore ob hkrati tekla (vsaj priprave) dva kot lokalna skupnost prteh Jtve o neprimernosti tudi škofjeloški čistilni napravi po- postopka: usklajevanje pro- upravnih službah le stranka^ ?r?ge podvariane, je bila trebno cesto postaviti na ste- gramskih zasnov ter priprava Bojim se, da se te spremembe 2ahtevana še vodnogospodars- bre in ne le izgraditi nasipe in lokacijskega načrta. Pogodba marsikdo ne zaveda ka in geomehanska študija, pri most, saj obstaja podobna za pripravo lokacijskega načr- _ S. ^argl fJnTIMjf^^^ Trgovina s poh M >€=■ itvoi h.POSEBNA PONUDBA;' ^ ORTOPEDSKI £3 fcbt. J0GI Spodbude novim zaposlitvam Ogromno čakajočih J'anj, 24. oktobra - Ob-*>nski izvršni svet je v zadnjem paketu razdelil °smim kranjskim podjetnikom in obrtnikom pridno 1,1 milijona tolarjev sPodbude za odpiranje toovih delovnih mest. Gre za vloge, ki so bile Jddane že od srede aprila ?° konca maja. V tem času Je komisija izvršnega sveta *a zaposlovanje prejela kar 1 vlog, od teh je bilo osem ^popolnih. Ker občinskega denarja za odpiranje 50vm delovnih mest ni ?®v»-i, je komisija tokrat ^rala osem podjetnikov °Zlroma obrtnikov, ki za P° eno novo delovno mes-10 dobe od 1.000 do 3.000 mark v tolarski protivrednosti. Med dopitniki nepovraten spodbud so: podjetje za storitve in trgovino Grams Mavčiče, inženiring Resora Kranj, gostilna La-|ner Kranj, delavnica Irene %txM* Strahinj, gostilna £eleni šum Voglje, Grado K'aklo, delavnica Zdenke £yab Britof in orodjarstvo Romana Tomažiča Naklo. II. J. Tale oglas je v resnici 3x večji EUROIN FOND Del denarja, namenjenega za reklamno akcijo, bomo porabili za darila, ki jih lahko dobite vst, ki boste certifikat zamenjali za delnice Krone Krone alt Krone Seniorja, zato }M>hitite do 31. 10. 94! Med darili so tudi igrače. Če ne veste, komu bi jih podarili, se jim lahko odpoveste v forrist slovenskih otroških bolnic. Podarjene prispevke bomo bolnicam v vašem imenu izročili ob koncu akcije. ČAS JE, DA SE ODLOČITE KRONA Odločite se lahko tudi drugače. Svojemu darilu se lahko odpoveste v korist razširitve Kronine akcije čiščenja obrežij slovenskih rek in morja, ki bo v teku do sredine novembra. Pokličite (061) 9788. Tudi ob koncu tedna lahko dobite vse informacije o Kroninih skladih, najpreprostejšem načinu zamenjave certifikatov za delnice in seveda o darilih za vlagatelje. Oslovstvo Krajevna oziroma lokalna samouprava je bila do zdaj in naj bi bila tudi za naprej "zaupana" volji ljudi, volji volivcev. Prepričan sem, da bo na ravni bodočih krajevnih skupnosti (kjer bodo) v novih občinah še naprej opredeljena tako, kot je bila do zdaj: na nepoklicni, da ne rečem ljubiteljski ravni za delo. In prav nič drugače kot do zdaj, bo zaupana in izražena volja volivcev potem podvržena presoji, ali so izvilili prav in dobro, ali izvoljeni delajo dobro (zastonj), ali ne. Podvržena bo seveda kritiki za nedelo in za zahteve ter izvedbo skupno sprejetih programov v KS; pa tudi za takšne in drugačne (na trenutke osebne) interese. Tarče bodo seveda v vseh primerih izvoljeni nepoklicni predsedniki oziroma vodstva. Prepričan sem, da bodo po štiri oziroma petletni sedanji šoli krajevne samouprave prenekateri temeljito premislili, ali in zakaj bodo "prisluhnili" volji volivcev in se pustili izvoliti za takšno ceno, kot so jo imeli prehodniki do zdaj. Lep pregovor, da strele vedno sekajo v vrhove, je namreč marsikdo v zadnjem obdobju dobesedbno skusil na lastni koži- Ponavadi so bile redke pohvale (kot obliži) volivcev za dosedanje dobro delo. Več je bilo takšnih in drugačnih očitkov. Da očitkov. In tudi (nasrečo ne pogosto) zelo nizkih udarcev, kjer sta bila jasna le namen in cilj, sredstvo pa ne. Celo manipulacije z volilci so lahko dobrodošle, če sta to pot in način, da zmaga osebni interes, da se vrne "udarec". Res je, da se rezultat slej ko prej izkaže kot boj za oslovo senco, vendar škoda, ki jo ima potem celoten kraj, ni vredna takšnega oslovstva. • A. Žalar Kongres ZŠAM Evrope bo na Bledu Bled, 24. oktobra • V Golf hotelu na Bledu je bila v soboto seja predsedstva Zveze združenj poklicnih šoferjev Evrope. Na seji pod predsedstvom predsednika Guenterja Hendrischa, podpredsednika Ludviga Schaedlerja in sekretarja Gerarda Monscha je predsedstvo sklenilo, da bo 5., 6. in 7. junija prihodnje leto na Bledu 23. kongres Zveze združenj poklicnih šoferjev Evrope. Organizacijo je prevzela ZŠAM Slovenije. Na seji v soboto so razpravljali tudi o problemih prometa in transporta, s katerimi se srečujejo poklicni šoferji v Evropi. * A. Ž. Srečanje ob jubileju Žiri, 24. oktobra - Ob praznovanju v Žireh so se v nedeljo Pri županu na Dobracevi srečali tudi borci Jurišnega bataljona XXXI. divizije. Bataljon, ki je ob ustanovitvi pred 50 leti na Dobracevi štel 31 borcev, po petih mesecih pa 102, je imel takrat več uspešnih akcij od Gorenje vasi, do vasi Lipa na Krasu, v Dolomitih in Idriji. V petih mesecih je padlo l4 borcev, ranjenih pa je bilo okrog 30. Spomin na dogodke pred 50 leti je na srečanju obudil takratni politični komisar Ivan Franko - Iztok, ki ie med drugim poudaril, da so bili v bataljonu najboljši borci, povečini komunisti. "Slovensko državo smo ustvarili 1945. leta in današnja različna oporekanja so za nas nesmiselna," je poudaril v čestitki na srečanju ob 50-letnici. • A. Ž. "Zadnja snožet" je sposojena od naslednjih generacij V predrazpravi odločni NE Na zboru krajanov v krajevni skupnosti Ljubno, ki je deloval in izzvenel tudi "dvoumno", so se krajani (že v predrazpravi) odločno izrekli proti načrtovani (možni) komunalni deponiji "Zadnja snožet". Ljubno, 24. oktobra - Ob vabilu, ki ga je poslal jpredsednik sveta krajevne skupnosti Ljubno Mirko Ambrozič na zbor krajanov minuli petek zvečer v dvorani TVD Partizan v Ljubnem, ni bilo moč slutiti, da napoveduje še kaj drugega, kot zgolj informacijo o načrtovani komunalni deponiji "Zadnja snožet". Tudi precej številna udeležba krajanov zaradi aktualnosti informacije nevednega obiskovalca ni presenetila. Vse pa je bilo potem jasno že takoj po začetku zbora, da gre očitno za dve stvari: krajani so proti "možni komunalni deponiji". Zaradi spora, ki ni nič drugega, kot (že nekaj časa) očiten dialog, kjer so bili krajani na neki način ne preveč spretno "uporabljeno orodje", pa je bil predvsem na posamezno zadovoljstvo dosežen namen: predsednik KS Ambrožič je (končno) odstopil. Da so se v občini Radovljica lotili iskanja lokacije komunalne deponije na podlagi strokovne raziskave o možnostih zanjo na območju sedanje občine, je bilo znano že nekaj časa. Vsekakor pa od tedaj naprej, ko so "postavili" rok, do kdaj bodo Še odlagali odpadke na sedanji "začasni" lokaciji na Črnivcu. Ta "začasna" lokacija je bila namreč opredeljena že pred 13 leti le za štiri leta. Strokovni pristop, kakršen je zadnje čase poznan tudi v drugih krajih oziroma občinah v Sloveniji (na Gorenjskem na primer v škofjeloški občini) je v glavnem poznan. V radovljiški občini sta post- opek in delo zdaj pred četrto fazo, ko naj bi ugotovili, ali so sploh možnosti za takšno lokacijo ali ne in ko naj bi se odločili o tem tudi krajani (povsod v občini) na javnih razpravah. Slednje naj bi tudi opredelile ostale oziroma nadaljnje postopke, ki pomenijo prostorsko, lokacijsko, gradbeno, vsebinsko in nezadnje ekonomsko upravičenost in možnost strokovno opredeljene ocene za takšno deponijo. Tako za Ljubno oziroma možno lokacijo Zadnja snožet, kot za ostali dve, ki sta do tega trenutka aktualni kot morebitna možna lokacija, v tem trenutku še ni vse pripravljeno za javno razpravo. Tako se je tudi zbor krajanov v Ljubnem izkazal po temeljiti občinski (strokovni) razlagi za svojevrstno "prehitevanje". Javne razprave namreč v občini šele bodo in zadeva bo postala aktualna nekako v prihodnjih šestih mesecih, kot sta sedanji postopek strokovne raziskave na podlagi sprejitih v skupščini in upravno pojasnila direktorica JP Komunala Radovljica mag. Bernarda Podlipnik in predsednik IS občine Radovljica Jože Resman. Ne glede na to pa so se krajani že tokrat na zboru v razpravi (in z glasovanjem), ki je bila zato opredeljena kot pred (javna) razprava, odločno izrekli proti takšni deponiji. To sicer ne pomeni, da ne bo ponovnega oziroma še enega (formalnega) sklica zbora krajanov, ko bo čas za to, vendar pa je bilo sprejeto stališče Ljuoenčanov oziroma krajanov KS že razumeti kot napoved, da bodo tudi, ko bo čas za to, proti takšni možnosti. Razlog? Že zdaj je območje tega dela sedanje občine in Ljubnega preveč ekološko obremenjeno. To je bila tudi največkrat poudarjena "zamera" stroki, zakaj leta ni že na samem začetku vključila oziroma predlagala občinskim poslancem in upoštevala tudi ta kriterij. Drugi, ki na nek način v tem trenutko podpira tudi zelo trezno razpravo enega od udeležencev, da Gorenjska potrebuje najbrž le eno -regionalno deponijo, pa je lokacija, ki zadeva pravzaprav tudi območje tržiške in Kranjske občine. V Ljubnem so tako v petek že v predrazpravi odločno odklonili možnost, da bi enkrat oziroma v bližnji prihodnosti imeli odlagališče odpadkov. Ob tem pa jih je bilo kar nekaj, ki so pojasnili, da ob podpisih, ki jih je zbiral Brane Fajfar, niso vedeli za njegove očitke predsedniku (in vostvu) KS. Zato jim je bilo ob opravičilu žal, da je Mirko Ambrožič, kot je na začetku zbora pojasnil (in tudi odšel), nepreklicno odstopil. A. Žalar Krajevna skupnost Kokrica Uresničili 20-letno željo V soboto so z urejanjem bankin končali dela za asfaltiranje ceste skozi Srako vije. Kokrica, 24. oktobra - Dvajset let so si krajani 20 hiš v Srakovljah v KS Kokrica želeli urejeno in asfaltirano cesto. Zdaj so jo z veliko lastnega dela in denarja dobili. Sicer pa, kot je v soboto povedal predsednik KS Martin Leskovar, je bila to letos največja akcija v krajevni skupnosti. "Začelo se je spomladi, ko nas je šest krajanov utrdilo cesto na dveh delih v skupni dolžini blizu 400 metrov," je ob predsednici gradbenega odbora Mirni Rozman pripovedoval Marko Okorn, ki je bil "gonilna sila" v celotni akciji za ureditev in asfaltiranje dva kilometra dolgega odseka od ceste za Golnik do ceste na Belo in skozi vas Srakovlje. Že takrat so vgradili tri tisoč kubičnih metrov peska. Konec avgusta pa so z deli ob 037Am Da n« bost« prtili v podobno »Ituacijo, kot igoro) no siliti, ta potvatujla naiprol i nami I ANTENSKE NAPRAVE LUKEŽ prodaja •servis«montaža »svetovanje GLAVNI TRG 22, KRANJ, TEL: 064/224 500 ITY sprejemniki: ELEKTRONIKA GoldStar PHILIPS NOKIA CRUnCMG I SAT sisttMi: PACE, NOKIA, IA SAT, ELEKTRONIKA I ANTENSKI o|a(f vodiki ii pribor LUKEŽ ITV ANTENE: FRACCARO, GORENJE, ISKRA ITV, VIDEO KAIU, PRIKLJUČKI, VIDEOKASETE, SLUŠALKE... I PRVIĆ V SLOVENIJI ZAKONITO VEC PROGRAMSKI PAKET KODIRANIH PROGRAMOV [)]]]} | I I i H I I i i DELOVNI ČAS OD 8. D012. IN OD 15. D018. URE, SOBOTA OD 8. D012. URE. Marko Okorn je bil "gonilna sila" celotne akcije. podpori KS, občine in TD Kokrica nadaljevali. Sami so zbrali 1,6 milijona tolarjev. Sicer pa znaša njihov prispevek v delu in denarju na cesti, ki jo je v petek asfaltiralo CP Kranj, kar 4 milijone tolarjev. V KS so obnavljali letos tudi cerkev, urejali javno razsvetljavo in naročili idejni projekt za ureditev doma. • A. Žalar Konec meseca Varstva pred požarom Prapor in avto, zmagala Britof in Predoslje Škofja Loka, Kranj • Oktobra je bilo na Gorenjskem v gasilskih društvih več različnih prireditev, na katerih so prikazali usposobljenost in znanje za reševanje in obrambo pred požari. Gasilci na Trati v Škofji Loki so proslavili tudi jubilej, v Kranju pa je bilo v soboto tradicionalno tekmovanje za pionirje in mladince. Člani gasilskega društva Trata Škofja Loka so v soboto proslavili 10-letnico društva. Ob tej priložnosti so jim Kulturni program pripravili šolarji s Trate. Razvili so tudi nov prapor, namenu pa so predali obnovljeno terensko vozilo, ki so ga kupili od gasilcev iz Sel na Koroškem. Pokrovitelj svečanosti je bila tovarna klobukov Šešir iz Škofje Loke, botra pa Branka Derlink in Milan Hafner. Na svečanosti so prikazali tudi vajo iz gašenja in reševanja, podelili so tudi priznanja gasilcem za dolgoletno delo v organizaciji. V Kranju pa je bilo ob zaključku meseca požarne varnost' tekmovanje pionirjev in mladincev v tradicionalne111 gasilskem kvizu, ki ga je organizirala občinska ga*"* zveza. Med pionirji so v teoretičnem preverjanju znanja P pri praktičnem spajanju spojk na trojki, poznavanju orodj in opreme ter v spretnosti vaji med 19 ekipami vsa prva »t mesta osvojile ekipe GD Britof in sicer četrta, tretja 1 druga. Pri mladincih pa so med 36 ekipami zmagali mlad'111, druge ekipe GD Predoslje. Druga ie bila prva ek«P Predoslelj, tretja pa druga ekipa GD Velesovo. • A. *J'^, Zaokrožili smo našo akcijo: MOST MED BOLNIKOM IN ZDRAVNIKOM V klubu najboljših medicinskih sester je zmagal "brat" s sklepnim sprejemom za petnajst medicinskih sester in enega tehnika smo v Vili Bistrica končali našo akcijo Most med bolnikom in zdravnikom. Brezje pri Tržiču, 24. oktobra - Spomladi začeto akcijo Most med bolnikom in zdravnikom, ki smo |oMmeBJBj^ggg Po krivici prezrtim medicinskim sestram m drugim velikoKrat anonimnim delavcem v zdravstvu, smo srečno pnpeljaliido konca. V Vili Bistrica pri Tržiču smo P™**1}}*^™**?^™ ?a vse, ki so sodelovali v naši akciji in F"*^.11"«^!^ ki so jih po presoj naših bralcev in poslušalcev kranjskega radia najbolj zasluzili. Zamisel o akciji, v kateri bi dali priznanje najboljšim Medicinskim sestram, tehnikom, patronažnim sestram, fizioterapevtom in drugim Prizadevnim ljudem iz zdravstva, nam je dala neka radijska poslušalka. Ko je namreč ležala na enem od oddelkov bolnišnice na Gol- niku jo je zelo humano, domala materinsko negovala medicinska sestra Minka Gabron. Sestre Minke, zaradi katere se je naša akcija sploh rodila, nismo uspeli Pripraviti do tega, da bi medijsko nastopila, poiskali Pa smo vrsto drugih, ki tudi predano in človeško opravljajo svoje poklicno poslanstvo. vlnoge smo sicer tudi zgrešili, endar naj vedo, da jim je jub temu namenjeno vse "aše priznanje. Imena, ki so se od letošnjega marca naprej Pojavljala v akciji Most med b°lnikom in zdravnikom, so Predlagali bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia K.ranj, ki so potem na kupo-{nh glasovali in izbrali najboljše. V klubu najboljših so se v akciji znašle medicinske sestre Helena Sitar iz Zdravst-venega doma Kranj, patronažna sestra Ida Podjed, Ruža Rajgelj iz kranjske porodnišnice, Zdenka Kramar iz jeseniške bolnišnice, Cirila Žagar iz Zdravstvenega doma Škofja Loka, od koder je tudi patronažna sestra Ivanka Hart-man, še ena patronažna sestra Melita Lukanc, Vida Raztresen iz tržiškega in Majda Ambrožič iz blejskega zdravstvenega doma, Mira Valant iz Inštituta Golnik, Ivan Megloba, reševalec iz ambulante za nujno medicinsko pomoč Zdravstvenega doma Kranj, fizioterapevtka Marija Bogataj iz kranjskega zdravstvenega doma, od tam sta tudi Ana Jarič in Vukica Lazič, Jožica Tomažič z oddelka za osnovno usposabljanje Vzgojnovarstvenega zavoda Kranj in Meta Tavčar iz Doma upokojencev Kranj. Med blizu tri tisoč glasovnicami jih je največ prišlo za medicinskega tehnika - reševalca Ivana Meglobo, ki mu je celo ženska večina konkurentk priznala nesporno prvenstvo, s čimer si je prislužil enotedenski oddih v enem od Krkinih zdravilišč. Drugouvrščena je kranjska patronažna sestra Melita Lu- Ivan Megloba: "Veliko dobrih medicinskih sester je še na Gorenjskem, ki jih akcija ni zajela. Morda bi jih morali najti m jim dati priznanje v še ni podobni akciji. Rad bi tudi poudaril pogum Gorenjskega glasa in radia, ki sta si upala dokončati akcijo v času, ko ima kranjsko zdravstvo kup medijskih težav, in da sta našla ljudi, ki v zdravstvu delajo prijazno in človeško." Melita Lukanc "Vse konkurentke v akciji Most med bolnikom in zdravnikom, ki poznamo delo našega kolege Ivana Meglobe, mu priznavamo, da je najboljši. Torej je zmagal najboljši! Sama sem med mojimi varovanci na terenu doživela veliko podpore, povedali so mi, da so glasovali zame in to mi veliko pomeni. Tudi sodelavke so bile vesele, da sva bili za akcijo izbrani kar dve iz naše patronažne službe, Ida Podjed in jaz." Ivanka Hartman: "Medicinske sestre, ki smo bile izbrane, v medijski akciji, smo govorile tudi v imenu ostalih iz našega poklica, ki niso imele podobne priložnosti, da povedo kaj o svetlih in senčnih straneh našega dela. Zdi se mi prav, da je akcija od vseh v zdravstvu našla ravno sestre, na katere pogosto gledajo kot na drugim podrejene, čeprav smo pri svojem negovalnem delu povsem samostojne." Dr. Branko Lubej: "Medicinske sestre so naši najbližji sodelavci, pacientom pa pomenijo prvi stik z zdravstvom. Zato je zelo pomembno, kakšen je ta prvi stik. Če je sestra prijazna in človeška, ko sprejeme bolnika, je to nič ne stane. Posebno dobro se spominjam prve sestre, s katero sem kot mlad zdravnik delal v kranjskem Intexu. Moje delo in način, kako obravnavam svoje paciente, je poznala tako dobro, da je velikokrat samostojno presodila, kakšna terapija pripada posameznemu pacientu." ^et o gorenjskih medicinskih sester iz naše akcije kane, tretja pa njena kolegica iz škofjeloške patronažne službe Ivanka Hartman, ki je ta čas tudi na čelu Društva medicinskih sester in tehnikov Gorenjske. Na akcijo ju bosta spominjali lični stenski uri Radia Kranj. Za "tola-žilne " nagrade je poskrbelo podjetje Medisan, od začetka akcije eden od sponzorjev, ki prodaja medicinsko opremo, ortopedske pripomočke in pomožna zdravima sredstva. V Vili Bistrica smo z gosti (povabili smo tudi predsednika Gorenjskega zdravniškega društva dr. Branka Lubej a) Ereživeli prijeten večer. Spre-odili smo se po okolici tn si ob prijaznem vodenju bistriškega župnika ogledali podružnično cerkvico. Vodstvo podjetja Vila Bistrica, nekdaj protokolarnega, zdaj pa vrhunskega turističnega objekta, pa nam je razkazalo dvorec in nas poučilo o njegovi zanimivi preteklosti. • D. Z. Žlebir, foto: L. Jeras na od izkušenj delavke pri zasebniku leto je delala "na črno" Vse 25. oktobra - Leto dni dela na tj °» ko ji ni tekla delovna doba, bi _*.*■»«■ Savić še nekako "požrla", če ne 1 s«> tudi za njen status. Danica Savič je Jjmreč tujka. Ker zadnja leta ni bila v^dno zaposlena, nima delovnega do-hn?1n^a- Ravno zaradi slednjega je "tela urediti svoj delovni položaj pri "jsebnici, vendar ne pod njenimi, tako v av>> izkoriščevalskimi pogoji. diiPred ,etwm dni mi Jc znanka našla Siv p pri 2asebn««> kjer sem delala kot dM i V začetku me ni motilo, da sem J3J5 P° 12 ali 13 ur dnevno, in da je 2 "dajalka pošiljala pome, komaj sem 3% t*? vrnila I dela. "avrpi,, na uro ■ *<» je mesečno nis«m ri i"T dosli denarja. Skoraj nikoli Vso leto manJ kot 250 »r mesečno. BritJ *em P" njej delala na črno in to nam je pripovedovala Danica Plačala mi je po to je e edina/ Savič. "Po letu dni bi me bila pripravljena zaposliti, vendar bi mi plačala po 200 tolarjev na uro, kar pomeni, da bi v bistvu sama plačevala prispevke. Tudi to bi me ne motilo, če ne bi delodajalka kot pogoj postavila tudi dvanajsturnega dela. Pripravljena bi bila sprejeti, če bi mi nadure plačevala po višji ceni. Vendar za to ni hotela niti slišati. Nenehnega nadurnega dela mi jc tudi že dovolj: končno imam rudi družino, dve hčerki v nižjih razredih osnovne šole, ki ju ob takih delovnih pogojih skoraj nikoli ne vidim." Delovno dovoljenje bi Danica lahko dobila le na zahtevo delodajalke. Zdaj ko sta se sprli, ga seveda ne bo. Še več, Danica tudi trdi, da jo hoče zasebnica celo izgnati iz Slovenije. Tudi zahtevanega regresa in denarja za 40 ur dela ji zdaj ne bo izplačala. Danica se je obrnila na delovnega inšpektorja, na sindikat in odvetnika, da bi dobila, kar ji pripada. Toda svojega enoletnega dela na črno ne more dokazati, na sodišču ne bi uspela, tudi sindikat je brez dokazov ni pripravljen zastopati. Ne ostane ji drugega, kot da se preteklim stvarem odreče. Če že ne more uveljaviti svojega, pa želi vsaj, da je pravici zadoščeno in da izkoriščevalsko zasebnico doleti kazen. Bivšo delodajalko je prijavila delovnemu inšpektorju. Božo Ahec, delovni inšpektor za Gorenjsko, nam je potrdil, da je opravil inšpekcijski obisk pri omenjeni zasebnici, zoper katero je poleg Savičeve prišla še ena prijava, vendar prvikrat ni mogel dokazati, da zaposluje na črno. Če bo zbral potrebne dokaze, bo zasebnico prijavil sodniku za prekrške. Savičeva pa s tem (razen nemara moralnega zadoščenja) ničesar ne pridobi. Po svojo pravico bi morala na delovno sodišče, vendar bi tam brez dokumentov in drugih dokazov težko utemeljila, da je leto dni delala na črno. Sicer pa delovni inšpektor, zdaj edini za vso Gorenjsko, dodaja, da je podobnih primerov v odnosih med zasebnimi delodajalci in njihovo (črno) delovno silo veliko, drži pa tudi, da je doslej reagiral na vsako, tudi anonimno prijavo. • D.Z.ŽIebir So v Ibiju res odpuščali nosečnice? Kranj, 21. oktobra - So v kranjskem Ibiju, ki velja za zgledno in urejeno podjetje, tudi kar zadeva odnos do zaposlenih, letos res odpustili nekaj nosečnic? Tako je namreč minuli teden trdila ena od nekdanjih delavk te kranjske tekstilne tovarne. Trditev smo najprej preverili pri obeh sindikalnih centralah, v območni enoti svobodnih sindikatov za Gorenjsko in v Svetu kranjskih sindikatov, kjer pa o zadevi niso vedeli ničesar. Tudi Ludvik Soklič, predsednik sindikata v Ibiju, ni vedel, da bi bile lahko tako grobo kršene pravice zaposlenih v njihovem podjetju. Dejal je tudi, da množičnega odpuščanja pri njih niso doživeli, temveč so v minulem letu zmanjšali zaposlenost le na račun sporazumnih prekinitev delovnega razmerja, rednih upokojitev in prenehanja delovnega razmerja za določen čas. Na tak način je odšlo nekaj zaposlenih, med njimi tudi 21 delavk. Le med petimi delavkami, ki se jim je izteklo delovno razmerje za določen čas (od treh do šestih mesecev), bi bila lahko katera noseča, česar pa v hišnem sindikatu ne vedo, saj bi sicer poskrbeli za njeno pravno varstvo. Če je do tega vendarle prišlo, pravi Ludvik Soklič, naj se priza- deta delavka brez skrbi oglasi v sindikatu podjetja, da bodo uredili njeno delovno razmerje. Če gre za delovno razmerje za določen čas, po preteku tega obdobja preneha tudi noseči delavki. Vendar se sindikat v takih primerih lahko z delodajalcem sporazume, da delavko obdrži. Nekaj takih primerov Soznajo tudi v pravni službi veta kranjskih sindikatov, nam je povedal tamkajšnji pravnik Želj ko Batinič. Delodajalec s tem ne izgublja, saj je v času porodniškega dopusta delavkino nadomestilo refundirano. V pravnem pogledu morda z odpustom noseče delavke, ki je bila zaposlena za določen čas, ni nič narobe, v človeškem pa odpustitev z dela nedvomno čuti kot krivico. Tudi Željko Batinič priporoča, naj se delavka v takem primeru oglasi v pravni službi kranjskih sindikatov, kjer ji lahko nudijo učinkovito pravno pomoč in uredijo z njenim delodajalcem. • D. Ž. Kranj, 21. oktobra - Dvorana kranjskega kina Center je bila skoraj premajhna za vse, ki so prišli v petek zvečer poslušat koncert mednarodno priznane skupine Uhvila iz Geremer-sheima v Nemčiji. Skupina dvanajstih razvojno motenih otrok se je pod vodstvom rektorja Henricha Ulricha, iznajditelja preprostih ulwila inštrumentov, naučila muzicirati na teh glasbilih in z njimi že v mnogih evropksih državah dosegla lepe uspehe. Njihov koncert so v Kranju priredili: podjetje Humanitar iz Celja, Osnovna šola Helene Puh ar in Društvo za pomoč duševno prizadetih Kranj. Poleg priznanih gostov so na ulwila inštrumentih zaigrali tudi otroci iz šole Helene Puhar in glasbenega vrtca Bobenček. Koncert so poslušali tudi ugledni gostje: Štefka Kučan, dr. Alojzij Šuštar, Jelko Kacin, dr. Peter Vencelj, Ivo Bizjak, dr. Drago Čepar, iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, v imenu glavnega pokrovitelja, izvršnega sveta Kranj pa je spregovoril njegov predsednik Peter Orehar. • D.Z., foto: L. Jeras IM I. RA. Inženiring, Podjetje za inženiring, projektiranje in razvoj, p.o., Radovljica, Gorenjska 26 skladno s sklepom zbora delavcev razpisuje delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje: - da ima visokošolsko izobrazbo (Vll/I stopnje) ustrezne tehniške ali ekonomske smeri, - da ima vsaj štiri leta delovnih izkušenj na vodilnih mestih v gospodarstvu, - da vsaj pasivno obvlada enega od svetovnih jezikov, - da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih razposlitev, - da predloži program organizacije podjetja. Kandidati naj svoje pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz razpisa pošljejo v osmih dneh po objavi na gornji naslov, z oznako "za razpisno komisijo". O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v osmih dneh po sklepu zbora delavcev. I. RA. INŽENIRING RADOVLJICA KULTURA UREJA: LE A MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše razstavlja slike slikar Vlado Martek. V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem, v mali renesančni dvorani pa je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja akad. slikar Stojan Razmovski. V kadilnici Prešernovega gledališča razstavlja jedkanice na temo Harlekin in lutka akad. slikar Milan Batista. V galeriji Pungert razstavlja Stane Žerko. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava Ustvarjalnost v občini Jesenice. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je odprta vsak dan med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 10. in 16. uro, v ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan med 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11.30 do 16. ure, zaprto ob sobotah. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in ndedeljah med 10 in 16. uro, ob ponedeljkih je zaprta. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled prvi del črno belih fotografij članov Foto kluba Radovljica. ŠKOFJA LOKA - Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je spet na ogled likovna razstava del partizanskih slikarjev, v okroglem stolpu pa je še vedno na ogled razstava o razvoju žarnice. SEST GRAJSKIH PRIPOVEDK Radovljica - Pretekli teden je v koprodukciji dveh založb, radovljiške Euroshop in kranjske Pan, izšla nova knjiga za najmlajše. Pripovedke grajskega norca Ferdinanda so zbirka zgodb iz pravljičnega kraljestva Ne tu ne tam, ki jih je napisal Damjan Perne, otrokom najbolj znan kot otroški radijski voditelj. In morda ravno zato, ker je avtor norčka Ferdinanda najprej ustvaril kot živo osebo za novoletno pravljično deželo v Kranju, tudi knjiga deluje le kot dopolnilo k priloženi kaseti. Uvodna zgodba je tako le kratko, zelo suhoparno poročilo o nastopajopčih in kraju dogajanja, ne pa resnični uvod v šest prijetnih pravljic (O zmaju Fonzku, Veliki lov, Strahovi, npr.) in zato knjiga že ob prvem branju pušča vtis, da jo je napisal igralec, in da je namenjena dramatizaciji. Zato je kaseta z zgodbami s Pernetovega gradu mnogo bolj prepričljiva kot knjiga. Odlikujejo jo živahni dialogi znanih igralcev, kot so Pavle Rakovec, Kondi Pižorn, Vojko Zidar, Emilija in Lucija Grm, Nataša Mubi in drugi, ter prepričljiva vezna pripoved pravljičarja Iztoka Jereba. Ljubki so tudi songi kantavtorja Adija Smolarja. Zato je projekt Pripovedke grajskega norca Ferdinanda prav gotovo delo, po katerem bodo otroci z veseljem segali. Kaseto bodo vzljubili zaradi ljubkih, veselih in enosavnih zgodb o življenju v pravljični deželi, ki gredo lahko v ušesa. Pa tudi po knjigi - ne glede na format, ki je za najmlajše morda le preveč zapleten - predvsem zaradi privlačnih in izvirnih ilustacij Frenka Kejžarja. • M. A. RAZSTAVA IZBRANIH MUZEALIJ KAMNIŠKEGA MUZEJA NA ZAPRIČAH Postavitev razstave Kulturnega centra Kamnik, v spodnjih renesančnih prostorih Kamniškega muzeja v gradu Zaprice, z naslovom "Od zbirke do muzeja - od predmeta do muzealije", nam nudi na ogled izbor eksponatov iz muzejskega depoja. Glavnina muzejske zbirke obsega umetnine in predmete pridobljene iz Sadnikarjeve kolekcije, iz raznih zapuščin, donatorstev in odkupov, etnološke dediščine in iz rezultatov terenskih arheoloških raziskav. Osrednji eksponat razstave so vsekakor obnovljene orgle iz leta 1743, ki veljajo za najmanjši orgelski inštrument v Sloveniji. Izvirale naj bi iz Grobelj pri Domžalah, odkupljene pa so bile iz Sadnikarjeve muzejske zbirke leta 1964. Orgle imajo tri registre, njihov zvok pa so posneli tudi na lasersko ploščo. Ob otvoritvi razstave je prof. Sašo Frelih pripravil prijetno zvočno doživetje orgelskih miniatur, ki so logične ob velikosti inštrumenta in znanju takratnih graditeljev. Razstavljena slika "Zadnja večerja" naj bi po pričevanjih J. N. Sadnikarja izvirala iz Frančiškanskega samostana v Kamniku in datira v začetek 17. stoletja. Omenjena je v vseh spoštovanja vrednih pregledih starejšega slikarstva na Slovenskem. Drugi muzejski eksponati so razstavljeni v osmih vitrinah. V prvi so na ogled okamnine in živalske kosti odkupljene iz paleontološke Sadnikarjeve zbirke. V drugi lahko vidimo arheološke predmete najdene v kamniški okolici, ki izvirajo v večini iz 1. stoletja. Izstopa železni prstan višjega rimskega častnika s portretno gravuro iz sredine 4. stoletja. V tretji vitrini je, v evropskem merilu eden redkih primerkov, relief z upodobitvijo stigmatizacije sv. Frančiška, ki je bil nekoč del gotske opreme v Mekinjskem samostanu. V četrti vitrini opravljata svojo večno stražo znamenita "Stražarja božjega groba", ki sta eni od najbolj imenitnih plastik iz 16. stoletja na Slovenskem. Kipa se električno navezujeta na kiparstvo velikega Michelangela Buonarottija in izvirata iz Mekiniskega samostana. V peti vitrini, nas zamika v Češnjicah v Tuhinjski dolini, leta 1956 izkopana zakladna najdba 1500 srebrnikov in več kot 100 zlatnikov iz sredine 16. stoletja. V šesti nam merijo čas čudovite stare ure: stenska iz 17. stoletja, dve žepni, "čebularica" iz leta 1710 in druga iz 19. stoletja ter kip kralja Venceslava z uro iz 18. stoletja. Sedma vitrina je posvečena krhkim steklenim predmetom, nosilcem veselja in vinske radosti: kozarcem, vrčem in steklenicam. Zelo lepi primerki izvirajo v večini iz 18. in 19. stoletja. Osma vitrina nas zapelje v kontemplacijo ob čudovitem hišnem oltarčku iz 19. stoletja, rezbarskem delu Lovrenca Erzarja (1835 - 1903), podobarja iz Nasovč pri Komendi. Postavitev razstave, katalog, plakat in dve zloženki: O Kulturnem centru Kamnik in O Tuhinjskih kaščah, je domiselno in kvalitetno oblikoval ing. arh. Marjan Kocjan. Strokovne tekste so prispevali: Mirina Zupančič, Zora Torkar in Marko Lesar, fotografije so delo Dragana Arriglcrja. Skratka, v Kamniškem muzeju je na ogled postavitev, ki naj radosti oko in bogati duha. Želeli bi, da kvalitetna razstava postane stalna postavitev. • Dušan Lipovec Odprta obnovljena Groharjeva hiša ŽIVAHNO V SLIKARJEVEM DOMU Sorica - Obnovljena Groharjeva hiša je bila v nedeljo popoldne premajhna za vse, ki so si prišli ogledat, kako se lahko uresniči dobra ideja. Sorica je dobila z Groharjevo hišo stavbo, ki ji bo zanimiv program vse leto omogočal živahen kulturen utrip. "Vsaki narod se ceni po višini svoje kulture. To je dejstvo in dejstvo je tudi, da v vrsti njenih činiteljev, umetnost ni zadnja, ta se je upoštevala pri vsih narodih. Da pa je umetnosti mogoče se razvijati ter dvigniti na višino, zato morajo biti ugodni predpogoji: potrebna je podpora moralna in materialna..." je v svoji prošnji za podporo naslovljeni na Visoki deželni zbor 29. grudna 1909. leta zapisal akademski slikar Ivan Grohar. Če bi mu bilo dano doživeti prenovo svoje rojstne hiše v Sorici, bi se prav gotovo čudil, koliko sponzorjev je pritegnil projekt obnove. Naj se je pred petimi leti še tako čudno zdelo, ko je tamkajšnji učitelj, slikar in glasbenik Miro Kačar prišel na dan z zamislijo, da bi hišo, ki so "Iz Groharjeve hiše nismo jo lastniki prodajali, občina naredili mrtvega muzeja. V namenila Sorici - v kulturne njej bo kultura Uvela, ljudje namene. V hiši je bila sicer že jo bodo odnašali s seboj na spominska Groharjeva soba, pa domove. Odprta bo vsako so-poštni urad, vendar pa je bila boto in nedeljo med 9. in 12. stavba v dokaj slabem stanju, uro in med 15. in 18. uro," je da je kar klicala po obnovi, ves zadovoljen povedal Miro Škofjeloška občina je sicer Kačar". pritrdila, vendar pa bi brez ————- Sorica - Spominska soba z Groharjevimi zgodnjimi slikami donacije Petrola Ljubljana, ki je odkupil stavbo, zamisel ostala neuresničena. Predvsem si je bilo kar težko zamisliti, da bo mogoče zbrati v nekaj letih kar okoli 450.000 nemških mark, kolikor je predvideval načrt obnove. Gradbeni odbor pri Prosvetnem društvu Ivan Grohar, vodil ga je Jože Albreht, je na slovesni otvoritvi zbranim v Zadružnem domu Sorica sporočil, da je delo odbora končano, in da je za obnovo hiše bilo porabljeno 320.000 nemških mark. Seznam vseh donatorjev, ki so darovali denar za obnovo, je velik, vsem se na slovesnosti niti niso mogli zahvaliti s sliko Sejalca, prav gotovo pa bodo našli način, da se nobena donacija niti največja niti tista komaj simbolična ne bo pozabila. Med pomembnejšimi sofinancerji obnove so Glasbena pripravljalnica ABECEDA ZA GLASBO Pri Centru kulturnih dejavnosti pri ZKO Kranj že drugo leto predšolski in šolski otroci pod vodstvom mentorja Marka Kavčiča ob pomoči Orffovih inštrumentov odkrivajo osnove glasbene abecede. Kakšen je namen te glasbene pripravljalnice? Najkrajše rečeno - uvajati otroke v glasbo, vendar pa brez za otroke težje in gotovo manj zanimive teorije. Vendar pa teoretične pojme otrok lahko spoznava tudi igraje, ko se ukvarja me-talofoni, zvončki, zvenečimi ploščicami in drugim iz skupine Orffovih inštrumentov. Te vrste glasbena vzgoja se zadnje čase vse bolj širi, saj zanjo ni potrebno poznavanje glasbenih pravil, niti ni starost kakšna omejitev. Res je, na podoben način se ukvarjajo s spoznavanjem glasbe v kranjskem glasbenem vrtcu Bobenček, pa tudi sam imam na OŠ France Prešeren, kjer sicer poučujem glasbo, majhen Orffov orkester v okviru šolskih interesnih dejavnosti. V glasbeno delavnico pripeljejo otroke starši, ki žele, da bi otrok razvijal svoje glasbene sposobnosti, gre za razvijanje posluha, ritma. Trenutno je skupina otrok v delavnici Centra kulturnih dejavnosti bolj majhna, zato zdaj razmišljamo, če bi povabili zraven še starše otrok. V tujini so namreč že zdavnaj razvili metode, po katerih skupno uživajo v glasbi, ki pomirja, starši in otroci. Pa tudi druge oblike, ki jih pri nas še ne poznamo, drugje že dolgo gojijo - na primer glasbo v terapevtske namene, glasbo za starejše in podobno. Ali glasbo, ki jo izvabljate iz Orffovih inštrumentov, lahko kombinirate z drugimi inštrumenti? Seveda. Imenitno je slišati kombinacijo teh inštrumentov s kljunasto flavto, kitaro, violončelo. O tem je sicer že tekla beseda tudi s kranjsko Glasbeno šolo, ki jc tem oblikam naklonjena, celo več - v svojem programu tudi ima glasbeni pouk na Orffovih inštrumentih. Boste s tem nadaljevali? Seveda. Težava je le v tem, daf.ZKO Kranj nima teh inštrumentov, tako da sem jih z dovoljenjem šole vsakič pripeljal na Sejmišče. Zdaj se bomo potovanju inštrumentov, ki niso ravno poceni, izognili na ta način, da bomo delavnico iz stavbe ZKO preselili na šolo Franceta Prešerna. Lansko druženje otrok enkrat na teden se je izkazalo kot neustrezno, zdaj bo delavnica odprta vsak torek in Četrtek ob 17. uri za vse, ki jih spoznavanje glasbe skozi igro zanima. • Besedilo in slika: Lea Mencinger poleg Petrola še škofjeloška občina, ministrstvo za kulturo, ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, občinska obrtna zbornica, škofjeloška in številna druga slovenska podjetja in drugi. Lista pa je še vedno odprta, saj vsi računi še niso plačani, vsak tolar bo še kako dobrodošel tudi za spomladans- "Za zdaj kaie, da bova ob sobotah in nedeljah kar midva z možem izmenjaje vodila po Groharjevi hiši skupine in organizirala glasbeno in likovno dejavnost. Sčasoma pa bi vendarle kazalo razmisliti o kakšni pomoči, morda bi bilo tako delo zanimivo za kakšnega študenta. Tudi sponzorja seveda iščemo, saj potrebujemo papir, barve in drugo za šolske skupine in za odrasle skupine," je povedala predsednica Prosvetnega društva Ivan Grohar Jožica Kačar. ko ureditev okolja Groharjeve hiše in tudi za kakšen kos notranje opreme bo treba poskrbeti. Že zdaj pa stavba s centralnim gretjem (gorivo je prav tako prispeval Petrol Ljubljana), kaže nadvse imenitno zunanjo in notranjo podobo. V pritličju je spominska soba Ivana Groharja s fotografijami, dokumenti in pohištvom, na ogled pa je tudi 18 zgodnjega shkarjevega obdobja slik nabožne vsebine last Loškega muzeja in župnijske cerkve v Sorici. V prvem nadstropju je poleg delne etnografske zbirke, ki se nadaljuje tudi v kleti, večji prostor za glasbeno dejavnost. Iz sredstev za opremo Groharjeve hiše so namreč že pred časom kupili glasbene instrumente, med njimi tudi Orffove. Sredi letošnjega poletja, ko se je v Sorici odvijal že sedmi Groharjev teden, so ustanovili glasbeno skupino, ki se za slovesnost ob otvoritvi pripravila dopadljiv glasbeni program, med njimi tudi glasbo, ki jo je napisal vodja glasbene skupine Miro Kačar. Podstrešni del je namenjen slikarski dejavnosti. Poleg ateljeja ima tudi apartma, ki ga bodo po potrebi oddajali slikarjem, sicer pa bo slikarska delavnica na voljo za šolske skupine. Največkrat jo bodo uporabljali kar domaČi šolarji, saj likovni in glasbeni pouk potekata kar v teh prostorih. Konec tedna pa bo vse odprto tudi šolarjem iz drugih krajev, pa tudi drugim obisko-valcem Sorice, ki se bodo hoteli za krajši čas ustaviti v hiši znamenitega slikarja in si morda v likovni delavnici sami narisati spominek iz Sorice. Groharjeva hiša bo sicer odprta vse dni v tednu, saj jo bodo krajani uporabljali za razne krožke, za glasbeno in likovno vzgojo, načrtujejo tečaj vezenja in klekljanja, pripravljajo predavanja, kulturne večere in drugo. Nasploh drži, da bi brez zakoncev Mira in Jožice Kačar vse skupaj potekalo dosti drugače, tako pa sta ob pomoči krajevne skupnosti in večine krajanov vztrajala pri zamisli ne glede na težave, ki jih v vseh teh štirih letih obnove nikakor ni manjkalo. Tudi znaj jih najbrž ne bo, saj bo dejavnost, ki se je že začela v hiši. tudi zahtevala nekaj denarja. Vsak prispevek je dobrodošel-Cenijo tudi sredstva, ki so jih dobili od prodaje slik iz letošnje likovne kolonije v Sorici, ko so slikarji Sorici podarili po dve sliki, tri pa je odkupila škofjeloška občina. Najbrž bodo vsebino, ki naj bi napolnjevala Groharjevo rojstno hišo, W dopolnjevali, saj je bilo med obiskovalci, ki so na otvoritvi prigriznili šarkelj in srkali vroči terjak, kar nekaj slikarjev, muzealcev in sploh ljudi, ki jim j6 Sorica pri srcu; nanje se kaže obrniti, saj bo verjetno vsebino kulturnih dejavnosti v hiši treba nenehno dopolnjevati. • L** Mencinger, foto: Gorazd Šinik JESENSKI PAKET "XX. STOLETJA" Domala pol stoletja (jubilej bo 1995. leta) v Cankarjevi založbi skrbijo za knjižne zbirke, ki na slovenski knjižni trg prinašajo izbor iz svetovnega, predvsem sodobnega roman"' pisja. Taka je tudi zbirka XX. stoletje, pri kateri je izšel jesenski del petih romanov drugega letnika. Z zahodnimi očmi je roman angleškega pisatelja poljskega rodu Josepha Conrada, ki ga sicer poznamo tudi po drugih delih - n primer Lord Jim. Conrad, ki ga uvrščajo med začetnik modernega romana, se v tem delu ukvarja z vprašanje!« izdajstva. Prevod Miha Avanzo, spremna beseda Mirko Jurak. Le bolj redko zaide k nam kaj iz avstralske književnosti. Vrze zdaj zapolnjuje Voss enega najkvalitetnejših avstralskih pisatelje Patricka VVhitea. Pretresljiva psihološka študija o popotovanj preko Avstralije sicer temelji na resničnem dogodku, vendar pa * pred bralcem kaže manj pustolovska Klabus, spremna beseda Igor Maver. Vita' kot S problemom potešenosti se v romanu Slovo od jeseni "kvari poljski pisatelj Stanislav VVitkievricz. Njegova dela, napisal ) trideset dram in štiri romane, si v zadnjem času ponovno titirtL f>ot med bralce. V romanu Slovo od jeseni, prvikrat je izSel 'c 927, pisatelj raziskuje temeljno vprašanje, ki ga je mučilo - ta ^ it junaka v njegovem romenu - nepotešenost. Prevod Niko J*S Poljub ženske pajka argentinskega avtorja Manuela Piug* Lj uspešnica, ki si je prislužila tudi ekranizacijo. Pisatelj je upora tehniko dialoga za predstavitev zgodbe dveh zapornikov, ki 'f stisko bivanja za zidovi rešujeta kot novodobni Šeherezadi * pripovedovanjem zgodb. Roman je prevedel Ferdinand Mikla spremna beseda Maja TUrnher. :c Vlak v Pakistan sikhovskega pisatelja Khushwanta Singhajjj realističen roman o obdobju, ko so britanski kolonisti zapn* Indijo ter ji prepustili, da v zmedenem času rešuje notraj^ nasprotja, ki so se nadvse tragično odrazila v verskem boj u ni ^ sikhi in muslimani. Delo je prevedla Alenka Klabus ve spremno besedo je napisal Nikolai Jeffs. • Lea Mencinger GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLĆJAK Gorenjska banka kot prva v Sloveniji prejela zlati znak SQ Dodatne delnice bodo kupih' gorenjski delničarji Sporazum je dosežen in v kratkem naj bi podpisali pogodbo o prodaji delnic, ki jih ima v Gorenjski banki Nova Ljubljanska banka kot njena nekdanja mati {kanj, 24. oktobra - Letošnje leto je uspešno, ne bo sicer Širitev brezgotovinskega Gorenjski Sklad briljantno, zanesljivo pa bo leto realne rasti, je na tradicionali „osl0yania hitrPiP r »skovrn konferenci pred dnevom varčevanja letošnje J***0" " J v . *onierenci prea anevom fc2J-» 1?nJske banke na kratko označil direktor Zlatko xf„ .. . . Gorenjska banka je 24. maja letos stopila na Število bankomatov so v ^ostojno pot, dokončno pa se bo seveda osamosvojila, ko f ^njem letu s sedem povene?0 gorenjski delničarji odkupili prednostne delnice njene f3*1 na,15'kar 12000 imetn' «*aanje matere, sedanje Nove Ljubljanske banke. Spor- kov teko&h računov ima že IS?/* te«n je dosežen, pogodbo naj bi v kratkem podpisali, Pačimo kartico Activa, z njo k°py P" s« gorenjski delničarji odločeni, da te delnice Gorenjska banka tudi letos uspešno posluje, zaradi razkoraka med gibanjem tečaja In inflacije je izgubila približio 10 milijonov mark, vendar pri vseh pomembnih kategor-»jah beleži realno rast. Bilančna vsota se je v letošnjih prvih cvetih mesecih povečala za Približno 6,5 milijarde tolarjev oziroma realno za 5 odstotkov in ob koncu septembra znašala približno 50 m»lijard tolarjev. Odraz trde naložbene police je preseganje zahtevanega jamstvenega kapitala san Sredstva prebivalstva imajo največji delež v bilančni vsoti banke, v letošnjih devetih mesecih so se s 37-odstotnega deleža povečala na 41-odstotnega, kar kale, da se zaupanje vrača. Sicer pa so se tolarska sredstva prebivalstva realno povečala za 29 odstotkov, devizna pa z* 13 odstotkov. Slovenije za podalj- kar za 32 odstotkov. V letošnjih prvih devetih mesecih so v L U1UVCII1 C £d UUUOII j— i-----_~ .... 1 ^nje polnega pooblastila do dosegli 810 milijonov mark *onca prihodnjega septembra prometa in pričakujejo, da ?ahteva 60 milijonov mark bodo ob koncu leta presegli 1 milijardo mark, kar jih uvršča med največje slovenske banke. —— t m \jv iiiiiijuiiuv man Jamstvenega kapitala, Gor-enjska banka pa ima že zdaj *V? milijarde tolarjev oziroma 146 milijonov mark jamst-Ve°ega kapitala. Počasna sodišča P° tržnem deležu, merjenim z višino bilančne Kote, je Gorenjska banka na Petem mestu med 33 Poslovnimi bankami v »loveniji, po moči kapita-_a P* je na tretjem mestu. Še vedno teče tožba banke proti državi zaradi tečajnih razlik pri izplačanih deviznih hranilnih vlogah in tožba zaradi izplačanih deviznih hranilnih vlog, ki jih država ne prizna. V postopku je zakon, ki naj bi to priznal, vendar selekcionira banke, s čimer pa se v Gorenjski banki nikakor ne strinjajo. Zelo resen problem postaja prepočasnost sodišč, nekatere tožbe v zvezi s stečajnimi postopki se vlečejo že štiri leta in se niso zaključile niti na prvi stopnji, kar je nesprejemljivo. Predpisi o stečajih niso ustrezni, v stečajnih post- na tretjino večji Mednarodni Plačilni promet Gorenjska banka je v med-narodni plačilni promet v*ljučena že dve desetletji, °d letošnjega marca naprej £a pod samostojnim imenom. fnčakovali so, da bo na ----- - izgubijamo ogromne geUtu nosel nekoliko pa- opkA «8 j direktor zlat. Qel, vendar se to m zgodilo, vsote, jc j ^rotno, povečal se je in I lahko plačujejo na 1.200 pro dajnih mestih na Gorenjskem in 7.600 prodajnih mestih po Sloveniji. Imetniki Aktive imajo posebno ugodnost, saj so pri Gorenjski banki nezgodno zavarovani pri Adria-ticu. Za najboljše varčevalce so uvedli zlato plačilno kartico Activa, zdaj jih je 70, ob 31. oktobru - dnevu varčevanja pa bodo podelili 48 novih zlatih plačilnih kartic Activa. Z njo so možni nakupu do milijona tolarjev, izredni limit pa do višine desetih prilivov, vendar največ do 25 tisoč mark. Kartica je torej namenjena tistim, ki imajo precej denarja. Novost je 2-odstotna provizija oziroma najmanj 200 tolarjev, ki ji morajo plačati pri dvigu gotovine s čekom ali s hranilno knjižico v drugi banki. Tega v nekdanjem sistemu Ljubljanske banke ni bilo, provizijo je naprej uvedla domžalska banka, nato ljubljanska, koprska, celjska in vse druge. Za varčevalce to seveda ni dobro, čakali smo, dokler se je dalo in med zadnjimi, če ne zadnja banka, ki je to uvedla, je dejal Zlatko Kavčič. Skoraj vsem, ki imajo tekoči račun, so dali kartico za bankomat, s katero lahko gotovino dvigujejo kjerkoli v Sloveniji. se zdaj hitreje polni Gorenjska banka je soustanoviteljica Nacionalne finančne družbe, ki je ustanovila tudi Gorenjski investicijski sklad. Certifikate je začel zbirati 19. julija letos, trajalo bo šest mesecev in zdaj so torej na koncu prvega polčasa. Direktor sklada Matjaž Maček je povedal, da jim je doslej certifikate zaupalo približno 6.000 ljudi v skupni vrednosti 1,6 milijarde tolarjev, kar znaša 45 odstotkov razpisanega kapitala sklada. Vpisovaje je bilo prvi in drugi mesec slabše, zdaj pa narašča, zato z gotovostjo pričakujejo, da bodo dosegli potrebno vsoto. Gorenjska banka je prvih devetih mesecih ustvarila 213 milijonov tolarjev dobička, kar je v okviru načrta. Število zaposlenih so v zadnjih letih z 721 zmanjšali na 510 in produktivnost narašča. Postopoma uvajajo deljen delovni čas, vendar pri tem ne hitijo preveč, saj zaposleni tega seveda niso veseli. Gorenjska banka je kot prva banka v Sloveniji pred kratkim prejela zlati znak kakovosti SQ. Prejmejo ga Izdelki in storitve slovenskega porekla z mednarodnim certifikatom oziroma preizkusom kakovosti. Izkazalo se je torej, da so Gorenjci previdnejši in pre-udarnejši, k večjemu vpisu pa je pripomoglo tudi obiskovanje podjetij, šol in drugih ustanov, več pa k temu zdaj prispevajo tudi bančni uslužbenci za okenci. • M. Volčjak GLAS ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM ^ škofjeloškem EGP skrbe za varstvo okolja V EGP pognali novo čistilno napravo ^stilne naprave priteče bistra voda, brez barve in vonja ^°fja It' oktobra - V Embalažno grafičnem podjetju °dprad a 50 ,nmu'° sredo pognali novo čistilno napravo za so jo v Italija, saj je bila firma DPA PfoiioA. u8°den ponudnik, čistilna naprava pa je skupaj s JCkt| veljala 100 tisoč mark. PribiSnof^lo§kem EGP imajo lih vo^° J fsoč litrov odpadke na dncvno, zmogljivost *irane P.°P0,noma avtomatika DiJ2?lčne naprave pa je Padnih torninska metra od" 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Telefonske centrale za Rusijo Iskratel v Moskvi Kranj, 24. oktobra - Kranjsko podjetje Iskratel in rusko podjetje Elektrosvjaz sta v petek, 21. oktobra, v Krasno- Sorsku pri Moskvi podpisali dolgoročno pogodbo o igitalizaciji telefonskega omrežja v Moskovskem okraju. Iskratel bo v štirih letih dobavil telefonske centrale sistema EWSD za 180 tisoč naročniških priključkov, od tega bodo že prihodnje leto dobavili tri centrala, vsaka bo imela 11 tisoč naročniških priključkov. Moskovski okraj ima že več kot 7,5 milijona prebivalcev in 1,5 milijona analognih telefonskih priključkov. Podjetje Elektrosvjaz je ena izmed novih organizacij, ki podobno kot PTT podjetja, zagotavlja telefonske storitve v Rusiji. Z vključevanjem digitalnih central, ki omogočajo tudi storitve ISDN v obstoječe analogno okolje, podjetje Iskratel s sodobnimi izdelki licenčne in lastne tehnologije, uspešno tekmuje s svetovnimi izdelovalci na ruskem trgu, ki je danes eden najhitreje rastočih telekomunikacijskih trgov. Podjetje Iskratel je s svojim programom telefonskih central prisotno na ruskem trgu oziroma na trgu Skupnosti neodvisnih držav že od leta 1978. Takrat je bila uspešno zaključena montaža mednarodne "olimpijske" centrale v Moskvi, tej pa so sledile še številne centrale sistema Metaconta. Leta 1989 je bila postavljena prva digitalna centrala sistema SI2000 in leto kasneje prva digitalna centrala sistema EWSD. Na trgu SND je Iskratel doslej prodal že 80 tisoč telefonskih priključkov sistema EWSD in 200 tisoč telefonskih priključkov sistema SI2000. Slednji je rezultat Iskratelovega razvoja, proizvajajo pa ga že v ruskem podjetju Iskrauraltel v Ekaterinburgu in bo v prihodnjem letu predstavljal polovico dobav Rusiji. V celoti bodo obsegale 170 tisoč telefonskih priključkov. Tudi Merkur in Sava v Makedoniji Ljubljana, 25. oktobra - Pred kratkim je bila v Makedoniji številna gospodarska delegacija pod vodstvom predsednika slovenske Gospodarske zbornice Dagmarjem Šusterom. Tudi kranjska Sava in Merkur sta bila med dvajsetimi večjimi slovenskimi izvozno-uvoznimi podjetji, pogovarjali pa so se o konkretnem sodelovanju z Makedonci Ta obisk je pravzaprav potekal v obliki redne seje mešane gospodarske zbornice - slovenske in makedonske. Kot je dejal Dagmar Šuster, je sodelovanje z Makedonijo oziroma menjava začela v zadnjih dveh mesecih upadati. Zato je že čas, da se začne ukrepati in tako so predstavniki slovenski podjetij obiskali makedonske. V preteklosti je sicer Slovenija z Makedonijo realizirala pomemben del gospodarske aktivnosti. Leta 1991 in leto kasneje se je menjava začela očitno zmanjševati, lani pa se je zopet nekoliko dvignila. Majhna je bila predvsem zaradi nekaterih carinskih ukrepov Makedonije proti Sloveniji, na kar Slovenija ni ukrepala v enaki men. Izražena je bila predvsem želja po odprtem tržišču. V memorandumu makedonsko-slovenske zbornice so poudarili skupni interes za ponovno vzpostavitev svobodne trgovine, kot je določeno s sporazumom o gospodarskem sodelovanju med republikama. Zato je pomembno, da so v teh dneh v Makedoniji slovenski predstavniki imeli tudi pogovore z vlado. Začrtane so bile naloge države, predsednik vlade Janez Drnovšek naj bi kmalu obiskal Makedonijo, gospodarski zbornici pa bosta poskušali organizirati sistem posredovanja pri premoženjskopravnih in dolžniško upniških razmerjih, kajti precej je starih terjatev bodisi ene ali druge države. Makedonija je na nekatere proizvode iz Slovenije vpeljala neugodne takse, kar sicer še ni zmanjšalo slovenskega izvoza. Sklenili so, da se da iniciativo pristojnim organom obeh držav, da se pripravi aneks k sporazumu, kjer bi se določili kritični proizvodi, za katere bi veljal poseben režim menjave (takse, carine in podobno). • S. Vidic naprave pa je yoda na uro, kar V**"*? Pomeni, da zmore c- kot Seved; nik, za razliko od drugih je brezplačno opravila tudi vse potrebne analize odpadnih voda in na tej osnovi svetovala ustrezno čistilno napravo. Na domačem trgu je ta italijaska firma dokaj znana, to pa je prva čistilna naprava, ki jo je izvozila v Slovenijo. ima dela v tej ^nhi"1' Zato tudi ob Pove" Civilna naprava je povsem s Čtf? proizvodnje problemov avtomatizirana, potrebnih je L '»Ceniem______i__~ l„ „..L-.,; minut tu nrro\cc\ in koščeniV"'¥"unJe promcmov aviuniaiu.ii mm, t do irn"? odpadnih voda ne le nekaj minut za pregled in ne,hara uui.prik,Juč'.,i Pa bi kontrolo. Uporabili so stari zbiralnik, ko se v njem nabere dovolj opadnih voda, se čistilna naprava sama vključi in ^ani«. ..odločlli> ker bi bila čisti do konca. Čistilno napravo sestavljajo trije segmenti, v dveh se ob stalnem jr°izvod"M'VJ trzcn' vonja mešanju s pomočjo čistila ?*ja. tehničnega po- odpadne vode čistijo, tretji pa ima vlogo usedalnika. Že iz čistilne naprave priteče bistra voda, ostanek odpadnih voda, ki še ni povsem *dnK* ahko šc kakšen so-tako mdustr»jski obrat. "Za Sm0 Ve"ko čistilno napravo ^ani? odločili. ker bi bila toka i laradi nestalnega pre-t>r». • ,anko problematična " Pravi Vili'°iČ,stično napravo so bf?'v Italiji, saj je bila firma najbolj ugoden ponud- problematična, Andrej Eržen, vodja prečiščen, pa se dodatno očisti v tako imenovanih kolonalih, s pomočjo peska in oglja. Blato, ki ostane, gre s pomočjo črpalke v prešo, kjer dobe trdno pogačo, ki je uporabna v opekarnah. Iz čistilne naprave torej na eni strani v okolje odteka čista voda, na drugi ostane pogača, ki jo bodo dostavljali opekarnam. V primerjavi s staro čistilno napravo je delo povsem drugačno, saj je vse avtomatizirano, je dejal Vladimir Fabič, ki bo kontroliral njeno delovanje. Ponudil nam je kozarec vode, kakršna priteče iz čistilne naprave, res je bila povsem bistra, brez barve in vonja. • M.V. EGP Embalažno grafično podjetje, d.d., Škofja Loka, Kidričeva c. 82, Začasna uprava - direktor, skladno s 37. členom statuta delniške družbe sklicuje 1. zasedanje skupščine delniške družbe, ki bo v torek, dne 29. 11. 1994, ob 12. uri v poslovnih prostorih družbe. Skupščina veljavno odloča, če so navzoči delničarji z glasovalno pravico, ki predstavljajo vsaj 25 % zastopanega osnovnega kapitala. Pooblaščenec se mora izkazati z notarsko overjenim pisnim pooblastilom. Dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti in izvolitev predsednika 2. Izvolitev članov nadzornega sveta 3. Imenovanje revizorja 4. Razno Začasni nadzorni svet predlaga predlog sklepov: k 2. točki: Skupščina izvoli na predlog delničarjev 3 člane nadzornega sveta izmed predstavnikov skladov Republike Slovenije, ki imajo delnice družbe, in predstavnikov strokovne javnosti, od člana pa kot predstavnika notranjih lastnikov, k 3. točki: Za revizijo poslovanja družbe v letu 1994 se imenuje COOPERS & LVBRAND - Podjetje za revizijo in druge finančno računovodske storitve, d.d., Ljubljana. Začasni nadzorni svet Predsednik Božidar Toplak, I. r. Začasna uprava -Direktor mag. Jure Žakelj, dipl. oec, I. r. POSOJILNICA-BANK BOROVLJE VAŠA BANKA S TRADICIJO Posojilnica-Bank Borovlje ima več kot stoletno tradicijo, saj gredo njeni začetki v leto 1889. Dolgo življenje te kreditne ustanove pa pomeni v prvi vrsti trdno, dolgo in trajno zaupanje članov in strank v Posojilnico, pomeni pa tudi dobro, angažirano, strokovno in pošteno delo vseh sodelavcev, poslovodij in odbornikov. Sedaj je Posojilnica - Bank pomembna gospodarska ustanova, ki se je s preselitvijo v nove poslovne prostore v samem centru Borovelj še približala svojim strankam. Ker deluje Posojilnica-Bank Borovlje v obmejni občini, je njena naloga tudi pospeševanje in financiranje gospodarskih odnosov s sosednjo Slovenijo, kar je Posojilnica že do sedaj uspešno opravljala. "Iz letnih bilanc razvidimo, da šteje danes Posojilnica-Bank Borovlje med največje izmed slovenskih Posojilnic na Koroškem in za eno največjih bank v občini Borovlje, Gospodarski pomen naše Posojilnice za občino Borovlje vidimo tudi v tem, da nudi neposredno delovno mesto trenutno 12 nameščencem. Kot bančna ustanova je bila in je danes v bistveno gospodarsko oporo številnim obratom in zasebnikom v občini Borovlje in širši okolici in to ne glede na narodno pripadnost. Kot edina dvojezična banka na tem območju deluje tudi kot močni povezovalni faktor med obema narodoma. Kot močan steber služi tudi našemu slovenskemu ljudstvu za narodno identifikacijo in pomaga tako krepiti narodno zavest." Dr. Franz VVutti zdravnik predsednik upravnega odbora Poslovodstvo Gertrude Kraxner, Franz Kelih "Naš cilj je bil in je, da kot univerzalna banka za Vas ustvarimo idealne pogoje za poslovanje in Vam posredujemo občutek varnosti in tajnosti pri vsakodnevnem odvijanju poslov. Strokovno šolano in prijazno osebje ter poslovodstvo Vam rade volje svetuje in pomaga pri vseh denarnih zadevah in bančnih poslih. Doseženi rezultati ter porastki v bilanci so nam dokaz, da Vi zaupate v našo banko. Zato tudi z optimizmom gledamo v prihodnost in nadaljnji razvoj banke. Tudi po pristopu Avstrije k Evropski uniji bomo kot regionalna banka, ki se s takojšnjimi in samostojnimi odločitvami hitro prilagaja trgu, skušali še povečati število klientov in razširiti poslovanje. Ostali bomo Vaš zanesljivi partner v denarnih zadevah, Vaša domača banka, kjer se posli odvijajo tajno in strokovno." Franz Kelih Poslovodja Pri blagajnah opravljamo ves vplačilni in izplačilni promet na hranilne knjižice, žiro račune ter mezdne in pokojninske konte. Pri blagajnah lahko kupite tudi valute, devize in potovalne čeke. Visoko vrednost polagamo na to, da gotovinske posle lahko uredite diskretno. Vsaka stranka ima možnost, da vse bančne posle opravi pri svojem oskrbovalcu. V svetovalnem centru Vam svetujejo strokovno šolani sodelavci o možnosti nalaganja denarja, nalaganja v vrednostne papirje, možnosti financiranja, vodenje kont itd. Kot moderna univerzalna banka nudimo široko ponudbo dodatnih storitev: • pri našem bankomatu dobite gotovino z Euro-čekovno kartico ter s kreditnimi karticami Visa, Eurocard, Zyruss, Mastercard • na voljo so vam depozitne omare za varno shranjevanje hranilnih knjižic ter šefi v velikem trezorju, kjer lahko shranite druge vrednosti različnih velikosti • lastna parkirišča za naše stranke so neposredno pred vhodom • devizne naložbe v valutah DEM, LIT, USD, ATS • zelo ugodna menjava Prijazni in strokovno šolani nameščenci so vam vedno na voljo Poslovalnica BRODI - Loibltal ob Ljubeljski cesti - v stari gostilni Malle Tam vam nudimo široko ponudbo bančnih storitev • vplačilni in izplačilni promet • nakup in prodaja valut in deviz • nakup vrednostnih papirjev • prenakazila širom po Avstriji in v tujinopreko SVVIFTA • krediti in posojila • depozitne omare za varno shrambo hranilnih knjižic • naši strokovno šolani in prijazni sodelavci Vam radi svetujejo Poslovni čas: med tednom od 8. do 12., od 13. do 16.30 ob sredah popoldne ZAPRTO! sobota od 7. do 10.30 Telefon/Fax 0043-4227-6227 Posojilnica-Bank se trudi nuditi strankam kompleten servis, to se pravi, individualno financiranje, usklajeno na vsako posamezno stranko. Kondicije, višina kredita, obrestna mera, rok trajanja ipd. so odvisni od bonitete kreditojemalca, od podlag, od razvoja na kapitalnem trgu in od načina zavarovanja kredita. Inozemska prenakazila - preko SVVIFTA lahko v najkrajšem času izvedete prenakazila po vsem svetu. Naložbe denarja v Avstriji Zakaj naložiti denar v Avstriji? • Stabilna valuta v nevtralni državi • Dobro obrestovanje • Most k mednarodnemu finančnemu tržišču za kapital • Prosto razpolaganje Prenos kapitala vsak čas možen (tudi v inozemstvo) • Individualno svetovanje in osebni servis Novi poslovni prostori POSOJILNICE-BANK BOROVLJE ob osrednjem križišču v Borovljah POSOJILNICA-BANK BOROVLJE Hauptplatz 16, 9170 Ferlach/Borovlje Poslovni čas od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in od 13.45 do 16.00 četrtek do17.00 Pokličite nas med poslovnim časom po TEL. 0043-4227-32 35, FAX 0043-4227-3338 SVETOVNI TEDEN VARČEVANJA od 27. do 31. oktobra Obiščite nas, vsakega varčevalca čaka darilo! Torek, 25. oktobra 1994 VREME vremenoslovci nam za danes napovedujejo postopno prenehanje padavin, Mri pa naj bi ponovno deževalo. LUNINE SPREMEMBE Ker bo zadnj kroječ nastopil v četrtek, 27. oktobru, ob 17.44 naj oi bilo čez praznike Po Herschlovem vremenskem ključu vreme lepo. Upamo, da bo držalo. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Naklo je že tako znan gorenjski kraj, da vam ni bilo težko ugotoviti, kateri kraj je bil na stari razglednici. Verjetno je za kar j^jeten kup vaših, večinoma pravilnih, odgovorov kriva gostilna ^annšek, ki je bila na sliki v ospredju, in je za Naklo tako turi-' Poleg nJe so za Nakl° znači,na tudi Živila, ki podpirajo Jp« naklanski nogomet, pa trgovski center Merkurja in še rrjfi stvari. Naš žreb je tokrat nagrade namenil naslednjim ^sevalcem: 1. Jože Dolenc, Oprešnikova 68, Kranj; 2. Tine gjpjlj, Kurirska pot 34, Kranj; 3. Majda Rakovec, Dolenja vas v* ^ c2: 4- Milka Perat. Q- revolucije 8, Jesenice; 5. Anica vetrnik, Strahinj 91, Naklo. Čestitamo! ki Su ^ na vrsti razglednica z datumom 13. februarja 1938, L«ftWw ?pet neki 9°renJski kraj. Za kateri kraj gre morate gotoviti vi in zraven opisati tudi nekaj njegovih značilnosti. ogovore pošljite do petka, 28. oktobra, na naš naslov £°ren|ski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, pet izžrebanih govorov pa bo prejelo nagrade v vrednosti 1.000 tolarjev. Miro Draksler - Aligator Jaz bi pri Rollingih... Aligatorje sicer ena od krokodiljih vrst, a tudi nadim ek Mira Drakslerja, človeka za katerega bi lahko rekli, da ga pozna ves Kranj, vsaj tisti, ki da kaj na glasbo, pravzaprav na vse, kar je v zvezi z njo. Brkati lastnik glasbene prodajalne Aligator Music Shop je namreč pravi naslov za vsa vprašanja s tega področja. In, ko sem se v nedeljo zvečer oglasil pri njem, da bi podebatirala o glasbi, mi je dejal: "Pojdi, greva najprej na jazz koncert v Ljubljano." In... Precej hodiš na koncerte? "Koncerti so del življenja vsakega ljubitelja glasbe. Odkar vem zase sem jih videl kakih sto dvajset, med njimi najmanj dvajset velikih svetovnih imen (The Rolling Stones, Michael Jackson, Oueen, El-ton John...)." Pred časom si z organizacijo koncertov v dvorani na Prims-kovem poskušal tudi sam. Vendar zadeva nekako ni stekla. "Kranjska ročk publika ni mrtva, vendar je za oživitev koncertne scene v domačem kraju potrebno najti nekoga, skupino ljudi, ki bo pri organizaciji, kot sem jo delal sam, vztrajala dalj časa." Sam si odnehal po nekaj koncertih? "Pred letom, ko sem z zadevo začel, je bil načrt dober, tudi medijsko podprt, a sem bil sam prešibak za vzdrževanje finančne konstrukcije celotnega projekta, ki se je odvijal na Primsko-vem." Kakšna glasba se pravzaprav Eosluša v Kranju, na Gorenjs-em, če se navežem na tvoje izkušnje iz prodajalne? "Dejstvo je, da se na Gorenjskem proda najmanj kaset in plošč, če primerjamo z ostalimi deli Slovenije. Kar pa še ni dokaz, da Gorenjci ne znamo izbirati med slabo in dobro glasbo." Ampak, ko gre za koncerte v tujini je scena čisto drugačna? "Precejšnje je zanimanje za koncerte velikih pop ročk skupin v tujini, v največji meri poleti, ko le-te nastopajo za večji avditoriji, na stadionih, športnih letališčih... Ponavadi gre na koncert z menoj od sto do stopetdeset ljudi." Nekaj posebnega je tvoj pristop do strank, pravzaprav prisluhneš vsaki glasbeni želji, naj bo ta še tako zahtevna. "Osnovno geslo, ki sem si ga izbral že na začetku je "pri nas prodajamo glasbo drugače" in skozi vsa ta leta se trudim, da bi to ne bila le fraza. Če neke stvari ne delaš z ljubeznijo, kar je pri glasbi še posebej pomembno, potem ti pač ne more uspeti." Sicer pa se z glasbo ukvarjaš tudi cisto konkretno. Baje igraš na bobne? "No ja. Že kakih petnajst let bo od tega, odkar sem prvič na odru sedel za bobni. To je najljubši hobi v mojem življenju, vendar sem se že zdavnaj sprijaznil z dejstvom, da pri Rolling Stonesin ne bom nikoli več mogel igrati."Ampak, od glasbe se najbrž ne boš ločil nikoli? "Razen če me ona zapusti." • Igor K. Kadarkoli začujem, da se je kje nekomu pokvaril računalnik, me globoko v srcu pre-Sl*ni. Kajti računalništvo je nujno naskočilo tudi naše kraje, in če se vam pokvari računalnik in ste pozabljivi Slede kakšnega sprotnega zavarovanja podatkov, je šlo v franie vse vaše delo. Kar lZgine v nepovrat - če vam s*edi dela vzamejo elektriko in čeprav vam lahko takoj štrom nazaj spet pošljejo, ni rešitve. Računalniki zares in računalniki zaradi lepšega so nujna oprema sleherne kan-«W So, recimo, kot fikus v ^rektorjevi pisarni ali pa nanje narod zares dela. Obdajajo firme, ki so jih kupile Zaradi mode in lepšega vide-Za in tiste, kjer so delavce računalniško zares opisme-nili - logistično podprli, se temu reče. Imamo velike firme, ki so jd°l te ustanovile svoje ve-}ke računalniške centre. yav pompozne. Namesto, a° bi zadevo razvile naprej ln postavile en majhen raču-nalnik tudi v skladišče in bi J Jako šli zares kakšno dednjo materiala, so se cen-rr' zaprli vase. Velike mašine v računalniškem centru, po-7*«ve na dol pa nič! Zgle-la'o je nekako takole: °°gnedaj, da bi ta računalniški center kot kakšen bacil °hkl*iil vso fabrko! In v nermetično zaprtem centru O tem, kako si poenostavljamo računalniško opismenjevanje in jih kupujemo od vsakogar, ki z njimi kšefta, obstaja tudi prekrasna teorija iskrivega radovljiškega pisatelja Miha Mazzinija, ki je enkrat približno takole zapisal, kako se v naših firmah kupujejo računalniki: nekaj le je in so se okorajiili in vprašali tiste Nemce: Ja, kaj pa se zgodi, če zmanjka elektrike? Oni, prodajalci, so zazijali: "Zakaj pa mislite, da bi sploh lahko zmanjkalo elektrike?" Tako je oni dan za eno uro crknila tudi vsedriavna računalniška mreža, v katero Tema tedna Ko mrkne računalnik Prihaja računalniška era in z njo tudi križi in težave ob najbolj pomembnih trenutkih za narod in državo. Tako je za eno uro zacviknil tudi računalnik, v katerega so vnašali podatke o vpisu za dodatne certifikate. d°eln P°man)kanju drugega nal 1l po šestkrat rosnat izračunali plače, ra*° pa so si kvarili oči z ucunalniškimi igricami. Direktorju gre strašno na iivce, ker v firmi še nimajo računalnikov. Saj jih imajo ja ie vsi! In dobavnico za nakup računalnikov odda prvemu podrejenemu, ki ga sreča na hodniku in ki ima v modri halji zataknjenih pet kulijev. Da ne govorimo o tem, kako so nekoč naši manage-rji kupovali računalnike v Nemčiji. Prodajalci so jim razkazali najsodobnejšo opremo in sklenili so, da jo bodo kupili. Mučilo ji pa so vnašali podatke o vpisani podpori za dodatne certifikate. Ni zmanjkalo elektrike - nekaj jim je ven vrglo ali kaj in reklo je škljoc škljoc pa z vnašanjem v računalnike ni bilo nič. Za eno celo uro! Pred vrati so menda čakali jezni državljani, ki so z vsem tenkočutjem prisluhnili strankarskemu pozivu, da smo Slovenci upravičeni do še enega certifikata. Vladni strokovnjaki so sicer nekaj govoričili, da bodo ob tolikš- ni količini certifikati še manj vredni, ker bo na trgu ponudba večja, povpraševanje pa manjše, ampak... Prosim vas, ali nismo vsi skupaj več vredni kot en sam samcat certifikat? Ali nismo vredni vsaj dveh certifikatov? Ko hočeš pokimati, ti gre pa računalnik v sabotažo! Tista stranka, pobudnica, ima kar prav, da bo napravila temeljito raziskavo, zakaj je crknil računalnik! Kajti v tistem hipu, ko je crknil, smo tudi mi stali v dolgi dolgi certifikatorski vrsti. Smo namreč med tistimi, ki vsakogar podpremo -da ni fovšarije. Tako. Zdaj vidite, kaj prinaša računalniška era. Računalnik namreč nikogar kaj posebno ne respektira, tudi kakšne take stvari, kot je driavna računalniška povezava ne. Crkne, če si šlampast ali če štromarji odklopijo tok, da bi kaj popravili. Dobro pa bi bilo, ko bi tista stranka, ki trdi, da zaradi enournega računalniškega štrajka ni mogla zbrati dovolj glasov, prijela bika za roge in ne za rep. Naj napravi raziskavo, kako so bili kupljeni tisti računalniki, ki zacviknejo ob najbolj pomembnih trenutkih za državo in narod! Znabiti, da odkrije, da so jih kupili na dobavnico, ki jo je šef porinil v roke prvemu, ki ga je srečal na hodniku in ki je imel pet kulijev v reverju plave halje. • D. Sedej 9. STRAN • GORENJSKI GLAS "Kolovrat domačih viž" na radiu Tržič, vsako nedeljo ob 14.25. Pokrovitelj nedeljske oddaje: gostilna Lakner - Aleksander Pernuš, Kokrica, Cesta na Brdo 33, Kranj, tel. 064/212-890. Nagradno vprašanje: naštejte vsaj 3 (tri) speciali-tete, kijih ponuja gostilna Lakner na Kokrici. Odgovor: _ Pošiljatelj:_ Pravilne odgovore pošljite do petka, 28. oktobra 1994, na naslov: Radio Tržič - Ba-los 4, Tržič 64290 s pripisom: za kolovrat domačih viž. Nagrada: presenečenje. GCSTUNft iftKNen Kranj, 25. oktobra - Kdor si je v soboto zvečer zaželel dobre narodnozabavne glasbe in veliko zabave, ta seveda nikakor ni zamudil prireditve Naj viža. Da pa je razvedrila potrebnih veliko Gorenjcev, seje izkazalo v soboto zvečer na Gorenjskem sejmu, saj seje prireditev zavlekla do jutranjih ur. Polni dvorani navdušenih gledalcev, ki so s svojimi glasovi odločili o zmagovalcu, se je predstavilo 12 ansamblov. Prireditev je povezoval Boris Kopitar. Pri Glasebni agenciji Knific, ki je bila organizator, pa nam zatrjujejo, da bo prireditev, ki je odlično uspela, vsekakor ostala tradicionalna. Torej se vidimo drugo leto! - L. Čolnar, foto: L. Jeras industrija plastičnih izdelkov, p.o. Na podlagi sklepa Upravnega odbora in zbora delavcev, družbeno podjetje IPI Jesenice, Spodnji Plavž 6/d, objavlja JAVNI RAZPIS za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: - dva stroja za brizganje plastike - orodje za brizganje - razni manjši strojčki za predelavo in dodelavo plastičnih izdelkov - industrijski šivalni stroji Singer in Bagat Vsi stroji in oprema so na ogled vsak dan od 7. do 14. ure, v prostorih podjetja IPI Jesenice, Spodnji Plavž 6/d. Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE JESENICE Občinska volilna komisija občine JESENICE Na podlagi 117. in v skladu z 41. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list Republike Slovenije, štev. 72/93, 7/94 in 33/ 94) je Občinska volilna komisija občine JESENICE na svoji 1. seji dne 14. 10. 1994, sprejela ODLOK O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT V OBČINI JESENICE Splošne določbe 1. člen Ta odlok določa volilne enote za lokalne volitve v občinski svet občine Jesenice ter število članov, ki se volijo v posamezni volilni enoti. 2. člen VOLILNE ENOTE ZA OBČINSKI SVET OBČINE JESENICE Občinski svet občine Jesenice šteje 30 članov. Za volitve se določijo 4 volilne enote, in sicer: 1. Volilna enota štev. 1 - zajema območje celotne krajevne skupnosti HRUŠICA, PLANINA POD GOLICO in STANETA BOKALA, v kateri se voli 7 članov občinskega sveta. 2. Volilna enota štev. 2 - zajema območje celotne krajevne skupnosti CIRILA TAVČARJA, MIRKA ROGUA PETKA, SAVA in PODMEŽAKLJA, v kateri se voli 11 članov občinskega sveta. 3. Volilna enota štev. 3 - zajema območje celotne krajevne skupnosti JAVORNIK - KOROŠKA BELA in BLEJSKA DOBRAVA, v kateri se voli 7 članov občinskega sveta. 4. Volilna enota štev. 4 - zajema območje celotne krajevne skupnosti ŽIROVNICA, v kateri se voli 5 članov občinskega sveta. KONČNA DOLOČBA 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v zbore Skupščine občine Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske štev. 15/89). Predsednica Občinske volilne komisije JESENICE Maja KOSTANJŠEK, dipl. iur., I. r. Številka: 008-01/94 Datum: 14. 10. 1994 Zaradi delno Izpadlega besedila odloka (objavlenega v Gorenjskem glasu 2 I. l U.), odlok objavljamo ponovno v celotnem besedilu. Za napako pri prvi objavi se občinski volilni komisiji opravičujemo. Uredništvo Ta mesec na vrtu Ta mesec pospravljamo zelenjavo in jo vzimujemo. Nekaj zelenjave pustimo še zunaj in jo pospravimo tik pred koncem oktobra, če bo kazalo, da bo sneg zgodaj zapadel. Vse je odvisno od vremena, vendar prvi sneg in prva slana nista odločilna. Za njima pride ponavadi lepo vreme. Spravljamo v lepem, zelenjava mora biti suha! Solato lahko presadimo v zaprte grede in jo prekrijemo z okni; vmesni prostor izkoristimo z mesečno redkvico. Ker se v pozno jesenskem času pod steklom ali plastiko kaj rada pojavi plesen, skrbimo za redno pezračevanje. Zalivamo le malo, zračimo pa, kolikor nam le vreme dovoljuje. Tunelom podvojimo krovino, vmesna zračna blazina varuje pred mrazom; pod tunelom imamo solato, endivijo, peteršilj, kolerabico, rani ohrovt, zelje, cvetačo, špinačo, (glavati) radič, man-gold in del motovilca, celo paradižnik je še lahko pod folijo, če to dovoljuje vreme. Drobnjak presajamo v lončke; zaenkrat ga imamo pod folijo, postopoma ga prenašamo v kuhinjo na okno, da je na voljo vso zimo. Na vrtu zemljo prelopatimo za pomlad in gnojimo s hlevskim gnojem, z na pol predelanim kompostom, zdravimi ostanki rastlin, pa tudi rastlin, ki smo jh namenili za podor. Ne smemo pa tega materiala razstlati po dnu jarka in ga pohoditi, pač pa ga na rahlo raztrosimo po poševni strani jarka, ko delamo naslednjo brazdo, pa ga pokrijemo. Zdaj lahko vdelamo tudi mešano šotno gnojilo; lahko pa počakamo tudi do spomladi, ker se sicer, zlasti v zelo rahlih in zračnih tleh veliko hranilnih snovi izgubi. Poskusimo še mi Špinačna juha s korenjem 2 korena, 4 dkg prekajene slanine, 2 žlici zdroba, 11/4 l vode, sol, 1/4 kg špinače, ščepec popra, 2 žlici smetane, žlička sesekljanega peteršilja. Očiščeno korenje naribamo, ga na prekajeni slanini, zrezani na majhne kocke, z zdrobom vred prepražimo, zalijemo z vodo, osolimo in pokritega kuhamo. Očiščeno, oprano špinačo zrežemo na mesoreznici ali jo sesekljamo in takoj prida-mo juhi, nakar jo samo prevremo, začinimo in slednjič obogatimo s' smetano in peteršiljem. Zabeljena stebla blitve Olupljena, v slani vodi kuhana, odcejena stebla blitve naložimo na topel krožnik, jih zabelimo s surovim maslom in potresemo z naribanim sirom. Paprike s skuto in kajmakom 1/2 kg podolgovatih paprik, 20 dag kajmaka, 20 dag skute, 2 jajci, 5 strokov česna, sol, poper, peteršilj. Iz beljakov napravimo sneg, česen stremo in vse navedene sestavine zmešamo. Z nadevom napolnimo očiščene paprike, jih položimo na pomaščen pekač in pečemo 30 minut pri 220 stopinjah C. K paprikam pripravimo krompirjev pire in solato. Jabolčne rezine s skutinim prelivom Testo: 20 dkg moke, 10 dkg surovega masla ali margarine, 2 žlici smetane, 2 dkg sladkorja (sladkorne moke), 1/2 žličke limoninega soka. Nadev: 1/2 kg jabolk, 5 dkg sladkorja, cimet, žlica olja, 2 dkg drobtin. Preliv: 20 dkg skute, 1 dl smetane (ali pol smetane pol mleka), 1 jajce, 4 dkg sladkorja, malo vanilina, nastrgana limonina lupinica. Na deski napravimo krhko testo in ga postavimo na hladno. Medtem jabolka olupimo, narežemo na liste in prepražimo drobtine. Za preliv pretlačimo skuto, jo zmešamo s smetano, jajcem, sladkorjem, vanilinom in limonino lupinico. Razvaljano testo damo na pomaščen pekač, povrh potresemo drobtine, jabolka in sladkor s cimetom, nakar sladico 1/4 ure pečemo v topli pečici (pri 150 stopinjah C); nato jo polijemo s skutinim prelivom in jo dokončno zapečemo pri srednji vročini ( cca 180 stopinjah C). Napravimo sami Že zdaj mislimo na praznike Bi radi dali iz rok kakšno posebno, nekonfekcijsko darilo? Takšno, ki bi ga sami naredili, sešili? Predlagamo blazine. Iz koncev blaga, naj bo črtastega, karirastega ali zanimivo potiskanega, lahko sešijemo okrasne blazinice za na stole, kavče, okrasimo jih z volanci, pentljami. Šivamo tudi s "flikcarni", tako imenovani patchwork. Če hočemo dati iz rok še posebno lepo darilo, z blagom oblepimo tudi škatle. Takšne bodo ostale pri hiši za šivanje ali kaj podobnega. Barve pa naj bodo živahne. Rdeča je za božični čas najbolj primerna, pa tudi modra, lepa rumena. Naj bo to mala zimska romantika v blagu. STUDIO \r\f^ w Trg . Prešernove a brigade 6/4 m rs s V STUDIU VAM NUDIMO: • NEGO OBRAZA •ZDRAVLJENJE IN ODPRAVLJANJE AKEN • ODPRAVO CELUU71SA • DEPILACUO Z IGLO INPINCETO • UMFNO DRENAŽO • ŠOLAR! J BREZPLA INZA ČNI SOLARIJ (OB NEGI) Pet minut za lepši videz Za čistejšo polt Zvečer pred spanjem si umijemo obraz z nevtralnim milom ali kamiličnim čajem in natremo s svežim paradižnikovim sokom, ki ga pustimo na obrazu čez noč. Zjutraj si umijemo obraz z mlačno vodo. Ta postopek občasno ponovimo, ponavljamo pa ga vse dotlej, dokler lahko naredimo sok iz svežega paradižnika. Še droben nasvet Če imamo nizek krvni tlak Za zvišanje krvnega tlaka pomagajo lešniki in črno grozdje. Uro pred zajtrkom, kosilom in večerjo pojemo po 2 žlički zmletih lešnikov; dobro jih moramo prežvečiti. Pol ure pred temi glavnimi obroki pa pojemo po 350 g zrelega črnega grozdja. Proti nizkemu krvnemu tlaku pomaga rdeča pesa. Vsak dan pijemo pesni sok ali jemo solato. Peso, ki jo nameravamo uporabljati čez zimo, lahko shranimo tako, da gomolje tolikšne velikosti, kot so pomaranče, olupimo, narežemo na kolobarje, zložimo v kozarce in prelijemo z jabolčnim ali vinskim kisom, dodamo pa tudi malo mlete kumine. (Nasveti so iz knjige Zdravljenje s sadjem in zelenjavo, ki je izšla pri Kmečkem glasu) SREDA, 26. OKTOBRA TVS 1 12.10 Tedenski izbor 13.00 Poročila 15.55 Tri ljubezni, švedska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.50 Risanka 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 Slovenske novele: Josip Jurčič - Andrej Stojan: Hči mestnega sodnika 21.35 Glasbeni utrinek: P. I. Čajkovski: Italijanski Capriccio 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.26 Šport 22.35 Sova; Grace na udaru, ameriška nanizanka Sever in jug, ameriška nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronevvs 15.30 Zgodbe iz školjke 16.00 Stradivari, itali-jansko-frameoska nadaljevanka 16.35 Videošpon 17.20 Sova, ponovitev 18.45 človeški rod, serija 19.15 V vrtincu 20.05 športna sreda 21.45 Omizje HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Živeti kot vsi drugi 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Cesarica, nadaljevanka 13.00 Monoton 13.15 Avstralija, prikloni se, dokumentarna serija 14.10 Lovejov, angleška nanizanka 15.05 Loganov beg, ameriški zf film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Loto 19.30 TV dnevnik 20.10 Loto 20.15 Potepam se in snemam 21.00 V iskanju 21.45 Poročila 21.55 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja HTV 2 17.25 TV koledar 17.35 Ashen-den, ponovitev 18.25 Clive James: Slava v dvajsetem stoletju, angleška dokumentarna serija 19.30 Dnevnik 20.15 Zakonca Fields v Franciji, angleška nanaizanka 20.45 Ashenden, nadaljevanka 21.35 Bojno polje, francoski barvni film KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Rodeo 13.45 Spot tedna 16.05 Na velikem platnu 16.20 Državnik novega kova, ponovitev humoristične nanizanke 16.55 Kanna, ponovitev 17.40 Upravljanje, ponovitev dokumentarne serije 18.15 Male živali, ponovitev filma 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 20.00 Call seleetion 20.30 Aktivno! 20.50 Benny Hill, 7. del 21.20 Dannvjeve zvezde 22.00 Dance session, oddaja o plesu 22.40 Poročila 23.30 Poročila 22.50 Album show, glasbena oddaja 23.35 Spot tedna 23.40 Na velikem platnu 23.35 CMT AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Prva policijska postaja 9.30 Cesar Jožef in hčerka železniškega Čuvaja, avstrijski film 11.00 Dr. Hans Mock 12.15 Zadnji gozd, Ostanki pragozda v srcu Evrope 13.00 čas v sliki 13.10 Indijanci iz Clevelanda, ameriška komedija 14.45 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Willow, ameriški pravljični film 19.22 Znanost 19.30 čas v slikiA/reme 20.00 šport 20.15 Zveneča av-strija 21.20 Majhno okrepčilo, avstrijski film 22.15 Nedolžni človek, ameriški film 0.05 Smrtonosno obrekovanje, ameriški film 1.35 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Konfeti na potovanju 9.40 Knjiga o džungli, angleški film 11.25 Oče se ne vda, ameriško-ka-nadska melodrama 13.00 Zeml- 23.00 TVS 1 SEVER IN JUG 21/24 del ameriške nadaljevanke; Božič 1964. Charles obišče Orryja v Richmondu. Kakšna sreča, da mu Je uspel beg iz bolnišnice, meni Charfes. Toda George ni imel take sreče kot Orry, ki mu je uspelo pobegniti iz vojnega ujetništva. Orry zasledi njegovo ime na seznamu vojnih umetnikov. Sprašuje se, kje bi lahko bit njegov prijatelj. Zgrožen je, ko izve, da je zaprt v ječi Libby. Toda ne more mu pomagati, saj izmenjava vojnih ujetnikov ni več mogoča. Nagovori Chariesa, naj mu pomaga rešiti Georgea. Rafe Beaudine bedi nad Madeline. Pomaga ji tudi s podkupovanjem oficirjev, čeprav se njej to početje zdi nečastno. Madeline, Id potrebuje denar, proda Nšo pokojnega moža Justina LaMotta. ja na vidiku 14.15 Sožitje 15.00 Hiša treh deklet, avstrijski film 16.40 Nove poti 17.10 Kovati denar 18.00 Bližnji posnetek 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.15 FX - smrtonosne iluzije, ameriški triler 21.55 čas v sliki/Šport 22.35 Ne smemo pozabiti 0.05 The more I see you, avstrijski film 1.30 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Iz novinarskih krožkov 20.55 EPP, Danes za videostraneh 21.00 Gost v studiu: Zmago Jelinčič -Nacionalna stranka Slovenije (v živo) 22.00 Video boom 40 (prva slovenska video lestvica), 9. oddaja 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFON: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00,18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 šolsko prvenstvo v krosu -2. del (pripravila P. Megušar in J. Gamter 20.00 Moda in mi - T. Prezelj 20.50 Brez komentarja R KRANjIHH 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure, iz Kovorja na UKV 95 MHz ter SV 1584 KHz in iz Tržiča n UKV 88.9 MHz. Napovedi sporeda sledijo ob 16.10 obvestila, ob 16.30 bomo spemljali in komentirali, ob 17.00 nadaljevali z informacijami iz filmskega sveta, ob 17.30 pa govorili o knjigah. Sledili bosta oddaji Glasba brez meja, nato pa še Glasbena scena. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasveti za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Kulturni utrinki 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Mali oglasi - čestitke 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Zakajčkovi starši 16.50 Športni utrinki 17.00 Zabavno glasbena lestvica in klepet ob glasbi 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Tanja Fajon 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne Z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vodeni program z Edito Zugelj - Trček 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Na^ gradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Radosti življenja 1.00 New age glasba i Uroš Novak 2.00 Satelit 15 let radia žiri radia obCine Škofja Loka SREDA TVS 2 19.15 V VRTINCU Posvetovalnica in telefon za mlade Hotel Grajski dvor, Radovljica Pokličite na številko 064/715-755 vsak ponedeljek, torek in četrtek od 18. do 20^jj^ KINO CENTER amer. ljub. drama KO MOŠKI LJUBI ŽENSKO ob 1jh 18. in 20. uri STORŽIC Zaradi obnovitvenih del zapri" ŽELEZAR amer. akcij, film HITROST ob 18. in 20. uri V SOTOČJU Priloga Gorenjskega glasa o tržiški občini (9) _ Dvajset let dela v vrtcu Deteljica Otroška igra kroji navade odraslih dejavnostih v vrtcu. Prav zato bi želele delati z otroki v man ^žič, oktobra - Po izgradnji stanovanjskega naselja v ^trici pri Tržiču, kjer so se naselile povečini mlade 'fužine, se je pokazala potreba po otroškem vrtcu, zgradili so ga iz samoprispevka krajanov, ki so svoje otroke prvič peljali v varstvo jeseni 1974. leta. Po dvajsetih letih je stavba dovolj prostorna za varstvo otrok, vendar imajo v vsakem od osmih oddelkov le P° eno vzgojiteljico. Če bi hoteli vzgojo še bolj posodobiti, 01 morali zmanjšati skupine otrok. Vseeno tudi v sedanjih razmerah ne manjka ustvarjalnosti, kar je Potrdila tudi prireditev ob 20-letnici vrtca. Vrtec Deteljica je ena od Petih enot v Vzgojnovarstve-nem zavodu Tržič. Njegovi začetki segajo dve desetletji v preteklost. Potem ko so se v sedemdesetih letih otroci pozimi še lahko drsali na neob-delanem, močvirnem zemljišču v Bistrici, je tam skoraj čez noč zrasla sodobna stavba vrtca s šestimi oddelki. Njena vrata so prvič odprli 5. oktobra 1974. leta. Delavstvo iz Tržiča je pobudo nekdanje ravnateljice Tilke Jan za izgradnjo vrtca vzelo za svojo, saj so stavbo Postavili z denarjem iz samoprispevka prebivalcev. Na e°ak način je zaradi širjenja naselja in večanja števila prebivalstva zrasel tudi prizidek k vrtcu, ki so ga začeli Uporabljati leta 1979, v med- Irena Štrukelj med svojimi varovanci narodnem letu otroka. Vrtec ni služil samo za varstvo in vzgojo otrok, ampak je ob organiziranju raznih interesnih delavnic in družabnih prireditev postal središče povezave z vso okolico. Z igro do znanja in spretnosti "Naš vrtec sedaj obiskuje 148 otrok v starosti od dveh do sedmih let, ki so razporejeni v 8 oddelkov. Poleg tega za 10 dojenčkov skrbi varstvena družina v Bistrici, 13 otrok pa varujejo v oddelku v Podljubelju. Število otrok se že več let ne spreminja kaj dosti in zadošča za polno zasedenost oddelkov. Od štirih varuhinjah imamo pri nas še vedno po eno vzgojiteljico na oddelek, medtem ko ponekod drugod - tudi na Gorenjskem - že uvajajo po dve vzgojiteljici na oddelek. Seveda bi si tega želeli tudi pri nas, saj so pogoji za delo v manjših skupinah boljši, a zaenkrat še ne vidimo možnosti za to. Vseeno skušamo otrokov dan popestriti z raznimi dejavnostmi. Letos začenjamo enkrat mesečno s športnimi igrami, ki jim bodo pozneje sledile še druge," opisuje sedanje delo Irena Štrukelj, ki je drugo leto vodja vrtca Deteljica. "Naši otroci se tudi najbolj množično udeležujejo popoldanskih dejavnosti, ki jih skupno organizira VVZ Tržič. Navdušeni so za planinski krožek, privabljata pa jih tudi športna in plesna delavnica. Kaj znajo, radi pokažejo na tradicionalni prireditvi vrtca Deteljica "Ciciban, dober dan". Le-ta ni namenjena samo otrokom, ampak predvsem njihovim staršem. Prek raznih delavnic jih skušamo seznaniti, kako lahko pomagajo narediti svojemu otroku neki izdelek. S kulturnimi prireditvami - mednje sodi tudi letošnje praznovanje 20-Ietnice vrtca -skušamo predvsem še bolj utrditi povezanost z ljudmi iz okolice," razmišlja o pomenu vzgoje otrok in vplivu vrtca na odrasle pedagoška svetovalka Irena Puhar. Polepšana stavba za praznik Čeprav približevanje vrtca sodobnim zgledom na tujem ostaja ena glavnih želja za uresničitev v prihodnosti, pa v vrtcu Deteljica ne tarnajo nad današnjo urejenostjo vrtca. Prav nasprotno, pohvalijo skrb občine za prenovo stavbe, na kateri so letos obnovili fasado in preuredili notranjost. Napeljali so tudi telefon do prostorov male šole in si s pomočjo sponzorja zagotovili nakup fotokopirnega stroja. Otroci so najbolj veseli novega igralnega kotička na hodniku, ki bo pomenil prijetno spremembo za vse oddelke. Nov igralni kotiček spodbuja domišljijo. Misli malčkov KAJ JE VRTEC...Dejan, 5 let: "Vrtec je grad, v katerem se igramo." Ana, 6 lefc"Vrtec je varstvo." Nejc, 6 let:"Vrtec spoznaš po velikih oknih." ZAKAJ RAD HODIM V VRTEC... Anka, 6 let: "Da imajo mamice mir." Katja, 5 lefc"Da ne bi Irena bila sama." Ana, 6 let: "Zato ker je fajn." KAJ ŽELIM POSTATI... Denis, 5 let: "Policaj, če bi bila nesreča, da bi pomagal." Amanda, S let: "Zdravnica, ker mi je všeč, če otrokom dam sirup in zavijem nogo." Maša, 6 let: "Delala bora v laboratoriju kot moja mami." Svojo hvaležnost za skrb pri razvoju vrtca so vzgojiteljice in otroci izrazili ob 20-letnem jubileju ustanove. Hodnike vrtca so okrasili z izborom likovnih del pod geslom "Družina, vrtec in mi". Na dan svečane prireditve so izdali brošuro v 250 izvodih, s katero so staršem in drugim obiskovalcem predstavili razvoj vrtca pa resne in vesele misli svojih varovancev. Seveda je bilo posebno doživetje nastopanje malčkov na odru pred vrtcem, kjer so skupaj s svojimi vzgojiteljicami prikazali svojo glasbeno in plesno nadarjenost. Prav življenje v vrtcu in ustvarjanje v skupini je pozneje dobra popotnica za prve korake otrok v šolo in vključevanje v delo ob zaposlitvi odraslih oseb, je v svečanem nagovoru na proslavi med drugim ugotovil tržiški župan Peter Smuk, ki je obljubil tudi nadaljnjo pomoč občine pri vzdrževanju vrtcev. Priložnost za preverjanje, ali se bo to res zgodilo, bo morda že na naslednji okrogli obletnici vrtca. Tokrat so se otroci raje posvetili rajanju s pevko Romano Krajnčan, odrasli pa so poklepetali o vsakdanjih stvareh ob nevsakdanjih dobrotah, ki so jih napekle številne mamice. • Stojan Saje ^širitev osnovne šole v Lomu Nova učilnica namesto podstrešja ***vosolčki in drugošolčki so se ze H**dno pa ga bodo odprli ta petek. i^J1- oktobra - Da je moč nekoristno ts*istrešje predelati v sodobno učilnico, y Je moč prepričati v osnovni šoli v Lomu. ~ r°-zširitev jih je prisililo povečanje ^uila otrok v letošnjem šolskem letu, je godala vodja šole Mira Kramarič. Ker v ' l£ 4. razredu ni več kombiniranega ^ukq. imajo od jeseni še tretjega učitelja. Zari^ kot pul sU)lclJa stara šolska stavba je v QnJih dveh desetletjih doživela vrsto prenov, ZncK-i5c,e prctl 15 lcti tlobi,a dvc učilnici in se tak 1 Pouka v dvch izmenah- Otroci so od niprat obiskovali štiri razrede v dveh kombi-saVjn!" oddelkih, skupno za 1. in 2. razred ter 35 i 'n 4 razrcd. V Šoli so imeli vsako leto od Hov ° ^ °,rok Za letošnje šolsko leto so jih z p)JJ0 vPisanimi našteli kar 47. Ker zaradi v ecanja ni bil več možen kombiniran pouk -s. in 4 -----j -----1------n _......~~ "Začetek avgusta so začeli izdelovati na podstrešju razred, ki nima klasične oblike učilnice, ampak je ves prostor namenjen Erojektnemu delu na nižji stopnji po VVam-achovi metodi. Ta projekt letos že končuje prva generacija učencev v 4. razredu. V 1. razredu se ukvarjamo tudi z globalno metodo opismenjevanja. Prvi dan pouka v novi učilnici smo imeli 18. oktobra. Razen s to pridobitvijo, za katero je poskrbela tržiška občina, se lahko pohvalimo z novo opremo za spodnjo učilnico ter z novim strojem za razmnoževanje. Ker prihajajo k nam na hospitacijske nastope študentje in gostje iz mariborske pedagoške fakultete, bi si želeli bolje urejeno pisarno, potrebovali pa bi tudi vsaj en računalnik," ugotavlja Mira Kramarič. Novo učilnico bodo uradno odprli v petek. Bf I« 4. razredu, so potrebovali novega 28. oktobra 1994, ob 12. uri. Takrat pripravl-rml lja- za prvošolčke in drugošolčkc pa tudi jajo kulturni nastop učencev in pogostitev za °v° Učilnico. obiskovalec. • S. Saje POD GORAMI Srečanje igralcev Tržič - Igralci KUD Lom zastopajo Gorenjce na 7. Linhartovem srečanju podeželskih gledališč od 22. do 29. oktobra v občini Slovenj Gradec. Na slo-venjegraškem odru se bodo predstavili zadnji dan prireditve z veseloigro Jožeta Kranjca "Detektiv Megla". Igro v režiji Ludvika Sokliča so na domaČi oder postavili že v prejšnji sezoni. Lepši prostori T>žič - Pihalni orkester Tržič je od nedavnega bogatejši za novo pridobitev. Vadbeni prostori ob tržiški tržnici so namreč v celoti prenovljeni, slovesno pa so jih izročili namenu 14. oktobra 1994. V stavbo so vgradili nova okna, prenovili vse napeljave, preuredili strop in stene obdali z novo zvočno izolacijo ter jih na novo prepleskali. Tako so po dolgih letih obnovili enega od prostorov za kulturo. Inventura 1994 Tržič - V osnovni šoli Bistrica bo 11. novembra ob 18. uri nastop najuspešnejših kulturnih skupin iz tržiške občine. Na prireditvi pod naslovom "Inventura '94" bo tudi slovesnost, med katero bodo izročili eno Kurniko-vo plaketo in pet Kurniko-vih značk za najboljše letošnje kulturne dosežke. • S. Saje Tržiški umetnik Veno Dolenc Prepletanje likovne, glasbene in pesniške ustvarjalnosti S portretom dr. Toneta Pretnarja je izrazil spomine na dobrega prijatelja. Ponosen je, da visi knjižnici z imenom pokojnega pesnika."" Tržič, oktobra - Pred nedavnim so donatorji poklonili tržiški knjižnici portret dr. Toneta Pretnarja, ki ga je upodobil domači slikar Veno Dolenc. Ta dogodek sta avtor in njegova družica Klarisa Jovanovič obogatila z glasbenim nastopom. Prav zato smo tržiškega umetnika povabili k pogovoru, v katerem predstavlja svoje dosežke na likovnem, glasbenem in pesniškem področju. Obenem s Klariso opisujeta njuno skupno glasbeno ustvarjanje. Pred izidom je kaseta dueta z naslovom "Sijaj sončece", s skupino Duma pa sta že posnela skladbe za kompaktno ploščo s skupnim imenom "Onkraj reke". Pred tremi leti, za svojo štiridesetletnico, je Tržičan Veno Dolenc stopil na pot samostojnega umetnika. To ni pomenilo le, da ni odhajal več na delo v Pekovo tiskarno, ampak se je še več časa lahko posvečal umetnosti. Z likovno dejavnostjo se ie srečal že leta 1968 v kranjskem centru za estetsko vzgojo. Komaj leto zatem se je prvič predstavil na skupinski razstavi v ljubljanskih Križankah z dvema slikama, nazadnje pa letošnjo pomlad v Mozirju s ciklusom grafik in olj. Vmes se je zvrstilo več kot 20 samostojnih razstav v raznih krajih po Sloveniji in izven nje. "Zelo odmevna je bila razstava 1987. leta v Vodnikovi domačiji, kjer sem predstavil ciklus perorisb pod naslovom "Strasti in odpuščanje". Velik obisk je doživela 1990. leta moja poslednja razstava v tržiškem paviljonu, kjer je bilo prvič na ogled tudi največje platno z imenom "Rojstvo idola". Vedno mi je ležala risba s svinčnikom in tušem, tudi grafika, posebej v zadnjem času pa največ slikam v olju. Človekova figura in portret sta moji konstantni temi, čeprav so mi v slikars- kih kolonijah uspevale tudi krajine. Ženska dominira med mojimi figurami, a ne vedno kot portret; isti obrazi se lahko pojavijo večkrat tudi v neki kompoziciji. Kako je nastal portret dr. Toneta Pretnarja? S Tonetom sva bila dobra prijatelja. Bila sva zmenjena za poziranje, a fa je smrt prehitela na Poljs-em. Vseeno sem izpolnil dogovor in ga naslikal po spominu in Fotografijah. Iz skice je nastal najprej prvi portret z bolj intimno vsebino, saj pesnik drži knjige kot ljubico v naročju. Drugi, bolj reprezentativen portret, ki je nastajal približno leto dni, sedaj visi v tržiški knjižnici. Vesel sem, da ga hranijo v domu z njegovim imenom; tudi za to poimenovanje sva dala pobudo midva s Klariso. Prav bi bilo, da bi namestili še spominsko ploščo na Pretnarjevo rojstno hišo, saj je vsako mesto ponosno na svoje velike može," razmišlja poetov someščan Veno Dolenc v imenu Tržičanov. Česar ne pove čopič, izraža glasba Namesto napovedi prihodnjih razstav umetnik opisuje, da nadaljuje ciklus dialogov iz prejšnjih let. V njem se namesto dveh pojavlja več figur, bolj izraženi pa so tudi svetli, topli toni barv. Kot nekakšno dopolnilo lastne izpovedi so zadnji dve leti ilustracije pravljic in stripi o malih kuharjih ter ritmičnih glasbilih v reviji Galeb za tržaške Slovence. "Česar ne morem izreči s čopičem in besedo, prelijem v zvoke. Umetnost pri meni ni ločena po predalčkih, ampak se dejavnosti prepletajo. Tako pesniška zbirka 'Strasti in odpuščanje' - z njo sem si leta 1976 prislužil gorenjsko Prešernovo nagrado - dopolnjuje perorisbe iz tega ciklusa, izbor pesmi, ki jih je igrala Sedmina, pa je izšel leta 1982 v Pesniškem almanahu mladih. Moja poezija je bila objavljena v raznih literarnih revijah. Največkrat gre za pisanje besedil za lastne skladbe, ki sem jih najprej ob kitari pel sam, od leta 1976 v skupini Sedmina, nato v duetu s Klariso in od leta 1990 tudi v skupini Duma. S prvo skupino sem izdal dve plošči, z drugo pa pred poldrugim letom kaseto Rojstvo idola. Poleti smo z Dumo posneli 14 skladb z delovnim naslovom 'Onkraj reke', ki naj bi izšle na kompaktni plošči prihodnjo pomlad. Ko je bila najina hči Jelena v mali šoli, sva s Klariso začela nastopati za otroke v vrtcih; tako je nastalo gradivo za kaseto 'Sijaj sončece' s slovenskimi ljudskimi pesmimi za otroke, katere promocija je predvidena za 30. november v tržiški knjižnici," napoveduje Veno glasbene novosti. "Od otroštva rada pojem, vendar sem se že v srednji šoli odločila le za glasbo, ki me zanima. Zelo mi je pri srcu ljudska glasba, zlasti pesmi Mediterana in Južne Evrope. V Atenah sem namreč obiskovala šolo za grško ljudsko glasbo in cerkveno petje. Tako me privlači tudi sakralna pa srednjeveška in renesančna glasba. Venova avtorska glasba ima veliko prvin ljudske glasbe. Kadar nastaja skladba za moj glas, skušam pri tem ustvarjalno sodelovati. Z Venom se lotevam tudi večjih skupnih projektov. Kot Duma Levantina pripravljava koncert jutrovs-kih pesmi; gre za prirejene ljudske pesmi sarajevskih Židov ter pesmi iz Bosne, Makedonije in Grčije, ki jih bova predstavila na samostojnem nastopu 16. decembra letos v Cankarjevem domu v Ljubljani. V načrtu imava uglasbitev nekaj pesmi Škofjeloškega pasijona, ki bodo Eripravljene do koncerta pri-odnje leto," razkriva Klarisa Jovanovič navdihe svoje glasbene muze in skupne načrte z Venom. • Stojan Saje Mercator Preskrba, Tržič trgovinsko podjetje, d.d. Salon pohištva in talnih oblog, Balos 1 (tel 50-898) - največja izbira talnih oblog na Gorenjskem - pohištvo za popolno opremo vašega stanovanja priznanih proizvajalcev Poleg rednih popustov vam pri nakupu nad 200.000,00 SIT priznajo še 6 % popusta za takojšne plačilo. Nudijo: storitve arhitekta, strokovni nasveti, konkurenčne cene, ugodni plačilni pogoji, brezplačna dostava Blagovnica Tržič • oddelek opreme in železnine (tel 53180) in salon TEGO na Deteljici (tel 53017) bela tehnika CANDY, bogata izbira akustike, sesalcev, gospodinjski aparati, skratka TEHNIČNO BLAGO IN GOSPODINJSKA OPREMA NA ENEM MESTU ZA VSE VAŠE ŽELJE. Ugodni plačilni pogoji, možnost nakupa na 4 čeke brez obresti, brezplačna dostava. V tekstilnih prodajalnah: - otroška prodajalna GALA, Trg svobode 22, Tržič - prodajalna Lady & Man, Trg svobode 12, Tržič (50-093) - blagovnica TEKSTIL, Cankarjeva 1, Tržič (53-202) vam nudijo modno kolekcijo oblačil za jesen in zimo, po konkurenčnih cenah. Možnost nakupa na 4 čeke brez obresti, potrošniški krediti, gotovinski popusti. MERCATOR PRESKRBA TRŽIČ VAŠ NAJBOLJŠI SOSED Republika Slovenija OBČINA TRŽIČ Oddelek za prostor in okolje Na podlagi 8. člena zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94) objavljamo POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST za zagotovitev enakopravnosti pri lepljenju in nameščanju plakatov z vabilno propagandnimi sporočili je Občina Tržič v skladu s 3. odst. 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. I. RS, št. 62/94) določila plakatna mesta. Organizatorji volilnih kampanij morajo do 3. 11. 1994 do 9.00 ure na Oddelku za prostor in okolje oddati vloge z naslednjimi podatki: 1. podatki o organizatorju volilne kampanje 2. predviden obseg površine za lepljenje plakatov z volilno propagandnimi sporočili O vlogah, ki bodo oddane kasneje, bo oddelek za prostor in okolje odločil v roku iz 9. člena zakona o volilni kampanji. Plakatiranje bo izvajalo Komunalno podjetje Tržič. Stroški se bodo obračunavali skladno z 2. čl. Odloka o komunlanih taksah v občini Tržič (Uradni list RS, št. 18/91). Načelnica: Jo pooblastilu IS: asna Kavčič, dipl. ing. gr., L r. BREZJE PRI TRŽIČU AVTOKLEPARSTVOx< DRNOVŠEK 64294 KRIŽE. Sebenje 5a. Tel.: 064/58 174 ■ VLEČNA SLUŽBA ■ ZAŠČITA ■ DOBAVA DELOV PO NAROČILU KVALITETA IN ROKI ZAGOTOVUENI IZDELOVANJE OTROŠKE OBUTVE TRGOVINAtC DETELJICA v Bistri pri Tržiču OTROŠKA OBUTEV IZ NARAVNIH MATERIALOV IN Z ORIGINALNIMI ORTOPEDSKIMI VLOŽKI IZ LASTNE PROIZVODNJE ZA ZAHODNOEVROPSKI TRG STALNA PONUDBA IZDELKOV Z MALENKOSTNIMI LEPOTNIMI NAPAKAMI PO ZELO UGODNIH CENAH NI Delovni cas: ponedeljek od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure torek - petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure ^53-388 Tandaru: 1 ■ 1 jjL-i4M 110f m m tffl umi prožnost 90 LET VODOVODNEGA SISTEMA TRŽIČ . -M mju Pristavškacesta31.Trž»č ** ** Tel.: 57-415; Fax:57-791 Avtomobilska jesen Letošnja zima bo, kot kaže, zelo zgodnja in po napovedih naj bi po dolgih letih vendarle prinesla prave zimske temperature in tudi našemu pod-hebju primerne količine Snega. Pri pripravljanju jesenske avtomobilske priloge Na štirih kolesih has je skoraj prehitela, toda ne glede na to smo v njej nekaj prostora namenili pripravi avtomobilov za zimo, nadaljujejo s testom atraktivnega audija 52 avant in novicami iz avtomobilskega sveta, zaokrožujemo pa s ponudbo blaga in storitev s področja avtomobilizma ter nagradno križanko. Upamo, da bo vsebina priloge koristen Pripomoček za vse avto-hiobiliste in hkrati zanimivo branje za vse ljubitelje štirikolesnikov. Pripravimo sebe in avtomobil Zima na štirih kolesih Tako kot vsako leto pred prometno najbolj neugodnim letnim časom, tudi letos ne bo odveč, če bomo nekoliko pripravili naše jeklene konjičke na mrzle dni in tudi sami upoštevali drugačne vremenske pogoje in prilagodili vožnjo zimskim razmeram. KAKO PRIPRAVIMO AVTOMOBIL * Z malce spretnosti se lahko sami lotimo preverjanja brezhibnega delovanja našega avtomobila in tudi odpravimo manjše okvare in pomanjkljivosti, večje posege pa je bolje prepustiti mojstrom v mehaničnih delavnicah. * Naš avtomobil pozimi ne bo vžigal, če ne bo imel dobrega akumulatorja. Če je vžiganje v hladnejših dneh obotavljivo, ga bo treba zamenjati, če pa akumulator deluje brezhibno, ni odveč, če nam v delavnici izmerijo gostoto elektrolita in po potrebi dolijejo kislino. * Še preden nas presenetijo temperature pod ničlo, je tre- ba preveriti hladilno tekočino v motorju. Novejši avtomobili imajo zaprt sistem hlajenja, tekočina pa se menja po navodilih proizvajalca. Pri starejših avtomobilih, še posebej če smo preko leta dolivali destilirano vodo, je potrebno preveriti učinkovitost tekočine, jo po potrebi doliti ali pa celo zamenjati. * Nastavitev vžiga prepustimo mehanični delavnici, še posebej pri novejših avtomobilih, ki imajo elektronski vžig, ki ga je mogoče nastaviti samo s pomočjo posebnih naprav. * Poskrbimo, da bomo pozimi dobro videli in bomo dobro vidni. Preverimo izrabljenost metlic brisalnikov in delovanje naprav za pranje vetrobrans-kega in zadnjega stekla, v posodo za vodo pa vlijemo ustrezno količino protizmrzo-valnega sredstva. * Svetlobna telesa so v zimskih pogojih slabše vidljivosti izjemnega pomena. Preverimo delovanje vseh luči, snopa žarometov in po potrebi zamenjaj mo pregorele žarnice in odpravimo druge napake. * Še pomembnejši je izbor zimskih pnevmatik. Zimske pnevmatike morajo imeti najmanj štiri milimetre globok Erofil, najboljše pa so takšne, i imajo profil s širokimi Erečnimi kanali, ki omogočajo itrejše odtekanje vode, in s tem boljši oprijem. * Ne pozabimo, da pozimi v avtomobilski prtljažnik poleg obvezne opreme sodi tudi manjša lopatka, po potrebi snežne verige in tudi zaščitno odsevno oblačilo. ZIMSKA VOŽNJA * Na zimsko vožnjo se odpravimo spočiti in umirjeni, jezo in stres pa pustimo doma, saj je nevarnosti na cesti v tem letnem času veliko več kot v običajnih voznih razmerah. * Preden se odpravimo na pot, očistimo zaledenela stekla in odstranimo sneg iz avtomobila, da med vožnjo ne bi padal na za nami vozeče avtomobile. * Čeprav še ni uzakonjeno, prižgimo luči tudi podnevi, vsekakor pa ob povečani oblačnosti, megli ali padavinah. * Če so ceste poledenele ali zasnežene, bodimo previdni pri pospeševanju in še bolj pri zaviranju. Če začne avtomobil drseti, ga skušajmo obvladati s pretikanjem v nižjo prestavo, previdnim popuščanjem sto-palke za sklopko in previdnim pritiskanjem na zavoro, ki ga večkrat ponovimo. * Ko naš avtomobil obstane v snegu, ga poskušajmo izvleči z izmeničnim speljevanjem naprej in nazaj, brez koristi pa je nespametno pritiskanje na plin, saj se kolesa vrtijo v prazno. * Upoštevajmo prometne predpise in vozimo umirjeno, saj bomo le tako lahko preprečili prometne nezgode. iftmiEmokEiMSPom z miu IVECO S PODZASTOPNIKOM AALPO *TURBODAILY m EUROCARGO ■ EUROTECH *£UR0STARmEUROTRAKKER Vozila so na ogled v ljubljani, Celovška 228. Skupiho:Ci avtotehna d.d.pooblaščeni zastopnik za IVECO telefon: 061/572-516 in 574-054, lax: 061/15 91 343 Odstavitev 29. oktobra na obrtnem sejmu bled i ywn flVTOS€RVIS c> RIBNIKRR ro o popravilo poškodovanih vozil Matevž RIBNIKRR Jezersko c. 86 b KRANJ tel.:064/242 682 Urednik priloge: Matjaž Gregorič, fotografija: Lea Jeras in arhiv Gorenjskega glasa, lektoriranje: Marjetka Vozlič, oblikovanje in tehnično urejanje: Media Art. m trn prodaja in servisi vozil GOGO Bogat izbor vozil - ugodne cene staro za novo - kredit - leasing Ugoden nakup GOLFA CL 1.4 23.600 DEM. VOLKSWAGEN - ko veš, kaj imaš. tel. 861-175 ali 81-881 oooo AVTOSALON VOIKSWAGEN-AUDI KRANJSKA C. 2 (stavba Hotela Grajski dvor) telefon: 064-715-015 fax: 064-715-015 DELOVNI ČAS: vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure PRODAJA VOZIL VOLKSHAGEN-Al DI /■8S* POOBLAŠČENI SERVIS VOLKSWAGEN-AUDI ~f£f ORIGINALNI NADOMESTKI DEM IN DODATNA OPREMA fttS TOVARNIŠKE CENE ~f£L' UGODNI KREDITNI POGOJI IN LEASING /0tt ZA VSE KUPCE VOZIL VOLKSWAGEN-AUDI V MESECU OKTOBRU POSEBNO DARILO VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA! TEST: AUDI S2 AVANT DRUŽINSKI DIRKALNIK Pri ingolstadtskem Audiju imajo s snovanjem športnih različic svojih avtomobilov precej bogate izkušnje, ki jih dobro vnovčujejo tudi v avtomobilskem športu. Audi S2 avant, na površen pogled povsem običajen družinski avtomobil, se lahko iz ubogljivega karavana spremeni rudi v izjemno hiter športni avtomobil, njegove zmogljivosti pa so že blizu dirkaških. Sorazmerno diskretni oznaki na maski hladilnika in na prtljažnih vratih sta dovolj le za poznavalce, ki vedo, da pri Audiju črka S napeljuje na športnost številka 2 pa, da je ta audi iz serije 80. Zato je tudi oblika modela S2 na moč podobna. Dobre štiri metre in pol dolg kombi je, kljub temu da ga ob koncu leta čaka temeljita prenova, oblikovno še vedno dovolj svež in v izvedbi S2 tudi dovolj atraktiven. Naj začnem spredaj. Dokaj klasičen in sorazmerno dolg nos zaključujejo značilna audijeva sprednja maska z razkošnimi hišnimi štirimi krogi, oglata žarometa s posebej oblikovanimi parabolami in masiven odbijač, v katerega so vdelali ozke luči za meglo in smerokaza. Pokrov motorja je nekoliko bolj napihnjen kot pri običajnih modeli in napihnjen se ta avtomobil zdi v celem. Takšen občutek povzročijo tudi lahka platišča skoraj natanko takšna, kot so jih namenili prototipnemu modelu avus, njinovo širino poudarjajo športne 16 palične gume širine 205, vse skupaj pa se zato zaključi s karavanskim, a zelo športnim zadkom, ali pa šele začne s športno notranjostjo. Prvo, kar pade v oči, so merilniki z belo podlago in rdečimi kazalci, ki so audijev zaščitni znak pri športnih avtomobilih. Armaturna plošča je založena z vsem, kar voznik potrebuje, in v dodatno pomoč so še merilniki za temperaturo in pritisk olja ter napetost akumulatorja, ki pa so nameščeni nekoliko prenizko na sredinski konzoli. Avant pri audiju pomeni pet vrat, dovolj udobja za pet oseb in skoraj nič pretresljivo kombijevsko velik prostor: vsega skupaj 370 litrov pri postavljeni in uporabnih 650 ali celo 1200 litrov pri podrti na dve in eno tretjino deljivi zadnji klopi. Toda skoraj ne gre, da bi ta avtomobil kupoval zaradi družinskih prevozov. Bržkone bi pri mojem načinu vožnje potnikom na zadnji klopi postalo slabo, so-voznik pa bi morda raje gledal skozi stransko steklo in strahotna čakal, kdaj mu bo v naročju pristala varnostna vreča. 230 motornih konj, ki se splašijo s pomočjo turbinskega polnilnika. Samo še obrat s ključem in petvaljnik se z veseljem zavrti z vsem svojim značilnim zvokom. Motor je naravnost izjemen: tih in kultiviran vse do nekaj manj Agresivnost na sprednjem delu. Tisto, kar je pri tem avtomobilu glavno, je namreč skrito pod motornim pokrovom. Ta se odpira skupaj z masko hladilnika, razodeva pa pogled, ki ga je vesel vsak ljubitelj hitre vožnje. Petvaljni vrstni motor postavljen vzdolžno, v njem pa privezanih Notranjost: za sladokusce. kot 3.000 vrtljajev, ko svojo vlogo prevzame turbina. Audi S2 avant postane dirkalnik. Pospešek od 0 do 100 kilometrov na uro v 6,1 sekunde, tovarniško obljubljena (a na preizkušnji presežena) hitrost 242 kilometrov na uro, uživaško delo s šeststopenjskim rahlo pretrdim menjalnikom in vozniško znanje s stalnim štirikolesnim pogonom s priključljivo diferencialno zaporo za zadnji kolesi. Vožnja s tem audijem je en sam užitek. Priznam, da kaj podobno hitrega še nisem imel priložnosti preizkusiti in zato sem se ognjeno rdečega testnega audija lotil nekoliko z rezervo. A še preden sem ga iz Ingolstadta pripeljal do slovenskih cest, sva že postala prijatelja. Tako sem se počasi navadil na to, da me sunek pri pospeševanju trdo pritisne ob sedež, da sem ob tem zaman iskal merilnik pritiska turbinskega polnilnika, in da bi usnje na sedežih raje zamenjal za klimatsko napravo. Trgovina in servis d.o.o., Ljubljana Tržaška 135, Kranj, Bleiweisova 10, Jesenice, Cesta Maršala Tita 28 ^\[avtoline *j'r trgovina in servis d.o.o. URADNI PRODAJALEC VOZIL BOHO LANCIA<§> (ft) ■ AKCIJA S POPUSTI ALFA 33, TIP0 1.4 ■ PRODAJA RABLJENIH VOZIL ■ PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV (TUDI KAROSERIJSKIH IN DODATNE OPREME) ■ VSE ZA ZIMO (HLADILNE TEKOČINE, AKUMULATORJI, GUME, VERIGE...) ■ SERVISIRANJE V SODELOVANJU S SERVISOM P0DB0RŠEK. SIRUŽEV0 1 TEL: 224 - 244 (TUDI KLEPARSKE IN LICARSKE STORITVE). © 064/221 - 533, 216 - 563 = SUBARU © \\ HYUHDRI \\ ROVER Prodaja po sistemu staro sta novo Nakup vozil na kredit ali leasing Odkupujemo in grodajamo I jena vozila JANEZ KADIVEC Pipanova 46, Šan£ur Tel.: 1-673 Audi S2 avant: dirkalnik v družinskem avtu. Sedenje v tem audiju utegne biti namreč hudo vroče. Ne samo zaradi tistega, kar se skriva pod motornim pokrovom, pač pa zato, ker je prava športna vožnja naporno opravilo, in ker je v potniški kabini toplo tudi zaradi toplote kardanske gredi in zadnjega diferenciala. Do hitrosti nekje okoli 190 kilometrovna uro je ta avtomobil sorazmerno krotek. Od tam naprej postaja hiter in tudi prehiter. Vozniki z nekaj več adrenalina v krvi bodo začutili, da je vseeno, če v šesto prestavo pretaknejo šele pri 210 kilometrov na uro, bolj miroljubni bodo uživali že pri 1/0 kilometrov na uro in izkoristili udobje, ki jo nudi dobra serijska oprema. Vanjo spadajo osrednja ključavnica z daljinskim odpiranjem, elektrika za stranska stekla in ogledala, ogrevana sprednja se- deža, električno pomična streha, volan s servoojačevalnikom, radiokasetofon s šestimi zvočniki in potovalni računalnik. Pogled nanj pove, da se podatki o porabi goriva, ki jih navaja tovarna (7,7/ 9,2/ 14,0 litra neosvinčenega goriva na 100 kilometrov) kar precej razlikujejo od tistih, ki jih dotični izračuna med vožnjo. Toda tisti, ki se bodo odloČili za tak nakup, si s stroški za gorivo bržkone ne bodo belili glave. Audi S2 avant namreč ni avtomobil za vsakogar. Zanj je poleg veliko denarja (natanko 101.038 mark pri slovenskem Audijevem zastopniku Porsche Inter Auto) potrebno imeti kar nekaj vozniških izkušenj in moč ne samo v desni nogi pač pa tudi v glavi. M. Gregorič, slike Lea Jeras .40. KERZ0N AVTOSERV ) intervjuji: ^humacher Sdiw5ntz Ludvvig —■->) Auriol ---=i-- VN F1: Jerez FRANC KERŽAN Preddvor 3. 64205 Preddvor tel.: 064/45-043 tel/fax: 064/45-359 S I Pariz 94 KlE PARSTVO • UĆARSTVO ♦ M EH ANIKA ♦ VLE KA^ stavite na prvaka formule 1 Denarne nagrade! Ml foto bobnar SERVIS DEBEVC pooblaščeni prodajalec gmm*. in serviser vozil Q D VOLKSVVAGEN in AUDI Hi $e radi prepričali, Kaj moreta VOLKSWA op*®*™** im^U LANCIA • PRODAJA IN SERVIS VOZIL PANCUR BLEJSKA DOBRAVA 1 64270 JESENICE TEL/FAX.: 064/874-100 prodaja kompletnegaaaaa, i ■ je zuaje vozil Renault, s sodelovanjem kranjskega Alpetour pa s°nta s<) bila na ogled vozila iz programa Renault, obiskovalci ivt0" z.nJimi lahko opravili testne vožnje. Milan Eržen ima Htnal^vis /v 25 let, v zadnjih desetih letih se je specializiral za stry- """va vozila, od lanskega leta pa je pooblaščen Renaultov ii) . '-daj je ponudbo obogatil z originalnimi rezervnimi deli kr«n' i ,,u> oprema za Renaultova vozila, s sodelovanjem pr(j„ . Ku Alpetour Remonta pa s prodajo vozil iz celotnega • IV{ y,l,a Renault, z možnostjo prodaje in odkupa rabljenih vozil. Letn o srečanje slovenskih ekonomistov ""ve i okt°bra - V Festivalni dvorani na Bledu bo 11. in 12. *<»v :l,,,)ra potekalo tradicionalno srečanje slovenskih ekonomis-,n Poslovnežev. Pt){Ukhijeni predavatelji bodo podali informacije o tekočih in po,jr "vanih ukrepih slovenske ekonomske politike na vseh nted.«|. nJenega delovanja ter opozorili na ključne probleme, bfajk 1 bodo: dr. Maks Tajnikar, dr. Dušan Mramor, mag. jjftr0 S Veselinovič. mag. Mitja Gaspari, Janko Deželak, mag. •Ha« ,, s> nii»K Vojka Ravbar, dr. Marko Simoneti, Mira Puc in * Uro* Korte. bra. Predvideni so tudi plakati, oglasi v časopih, radijske izobraževalne oddaje, informacije bodo po pošti poslali v več kot 600 tisoč slovenskih gospodinjstev, pripraviti pa nameravajo več srečanj v večjih mestih, kjer bodo ljudje lahko zastavljali vprašanja. Akcijo spremlja geslo "moje" v različnih povezavah, kot so "moja pravica", "moj certifikat" ali "moja izbira". Izdelali so tudi priponke, ki ponazarjajo akcijo. Grafično rešitev je zasnovala agencija Eurodesign iz Ljubljane, ki koordinira oglaševalne aktivnosti. Vse izvajalce akcije so izbrali na osnovi razpisov, izjemo so napravili le pri televiziji. Akcijo financira program Phare, ki je nastala na pobudo Evropske unije, za slovensko izobraževalno akcijo je namenil 400 tisoč ekujev. • M. V. Konec prometnih zastojev? Ljubljana, 24. oktobra - Vsi tisti, ki se dnevno vozijo v Ljubljano, se predvsem ob jutranjih in popoldanskih urah srečujejo s prometnimi zastoji na vpadnicah v naše glavno mesto. Kako so to rešili v nemškem mestu Karlsruheju, ki je po številu prebivalcev in dnevne migracije podoben Ljubljani? Če izvzamemo redne finančne in podobne probleme, bi vsaj teoretično lahko rešili vsak problem, tako tudi tega - veliko gnečo in hkrati tudi onesnaževanje okolja. Dieter Ludwig, nemški prometni strokovnjak in glavni direktor primestnega prometa Karlsruheja je na pobudo Slovenskih železnic prišel v Ljubljano in predstavil uspešen projekt organizacije mestnega in primestnega prometa. Gre za povezavo mestne in zvezne železnice in problem prometa so rešili tako ugodno, da si številne delegacije iz evropskih mest z zanimanjem ogledujejo, kako deluje v praksi ta enkratni sistem, v katerem isti vlaki vozijo v medmestnem prometu vse do mestnega središča, ki je sicer rezerviran samo za pešce. Z dvosistemskimi železniškimi vozili, v katerih je prostora za dvesto potnikov v eni enoti, s prilagojeno železniško infrastrukturo, ustreznim voznim redom in ugodnimi cenami za mesečne in druge vozovnice (družinske, vozovnice za konec tedna in druge) se jim je posrečilo pritegniti kar štirikrat večje število potnikov. Vozni red so samo v enem letu kar dvakrat izboljšali oziroma prilagodili željam potnikov. Ponujajo kratke vožnje, udobne in hitre, s čim manj prestopanja. Hkrati so ob postajališčih uredili parkirišča, tudi za kolesa. Ker se danes svet vse bolj usmerja v ekologijo, je ta sistem železnic, ki razbremeni promet in zmanjša število osebnih vozil, ki so veliki onesnaževalci okolja, zelo učinkovit tudi v tem pogledu. Pomembno je, da se da, tako kot so to storili v Karlsruheju, ohraniti vse tračnice, treba pa je povečati število postajališč. Kar pa je najvažnejše - to prevozno sredstvo je tako atraktivno, da so se potniki sami od sebe odločili zanj. • ». Vidic V Nacionalni finančni družbi beležijo večji vpis delnic Zbranih že za dva sklada certifikatov Kranj, 24. oktobra - Nacionalna finančna družba polni vseh svojih pet skladov hkrati in ne enega za drugim, kakor druge družbe za upravljanje. Na začetku so imeli slabši vpis, zdaj pa se je zelo precej povečal, 17.oktobra so kar v treh skladih imeli rekordni dnevni vpis. Medtem ko pri večini družb za upravljanje vpis zdaj pada, se v Naciolani finančni družbi povečuje. Direktor Stane Valant ocenjuje, da so se za NFD očitno začeli odločati tudi preudarnejši in previdnejši imetniki certifikatov, prav takšnih pa so najbolj veseli. NFD je razpisala delnice v vrednosti 24,5 milijarde tolarjev, s tem je po vrednosti razpisanega kapitala na prvem mestu med investicijskimi družbami. Seštevek vpisa v njihove sklade (Prvi investicijski sklad, Štajerski sklad, Gorenjski sklad, Dolenjski sklad in Adriatic sklad) kaže, da so doslej praktično v celoti že napolnili dva sklada. Primerjava z vsemi investicijskimi družbami v Sloveniji pa pove, da je v skladih NFD zbranih več kot 10 odstotkov vseh certifikatov, naloženih v investicijske družbe. Prvi investicijski sklad Zbrali dobro tretjino certifikatov Kranj, 24. oktobra - Prvi investicijski sklad pri Nacionalni finančni družbi je razpisal za 6 milijard tolarjev kapitala, kar je največ med njimi petimi skladi. Doslej so zbrali za 2,2 milijarde tolarjev certifikatov, dobro tretjino torej. Podobno kot v drugih skladih Slovenske nacionalne družbi vpis certifikatov na začetku ni bil najboljši, povečal pa se je v zadnjem času, pravi Roman Ambrož, direktor Prvega investicijskega sklada. Kakor je znano, so Slovensko nacionalno družbo ustanovile štiri banke in zavarovalnica Adriatic, vsaka "stoji" za enim skladom, za Prvim investicijskim skladom Abanka iz Ljubljane. Prvi investicijski sklad seveda ni po naključju razpisal najvišjega kapitala, saj Abanka poleg SKB banke deluje na celotnem območju Slovenije, vse druge so bolj ali manj regionalnega značaja, po razpadu sistema Ljubljanske banke je regionalna postala namreč tudi Nova Ljubljanska banka. Abanka ima po Sloveniji 40 poslovnih enot, na Gorenjskem ima tri in sicer v Kranju, Tržiču in na Jesenicah, prisotna torej še ni v škofjeloški in radovljiški občini. Vpis certifikatov se je v zadnjem času povečal, ker so bančni uslužbenci začeli ljudem pojasnjevati, kaj pomeni vpis certifikata, kaj je Prvi investicijski sklad, kdo stoji za njim itd. Izkazalo se je, da so informacije, ki jih ljudje dobe v osebnem stiku, učinkovale, saj se jc vpis v zadnjem času precej povečal. Nasploh so se stvari pri vpisovanju certifikatov investicijske sklade umirile, ni več tako agresivnega reklamiranja, razen redkih izjem. Kaže pa se že, da bodo najbolj uspešni skladi oziroma družbe za upravljanje, za katerimi stojijo banke in zavarovalnice, Slovenska nacionalna družba je zbrala že desetino vseh vpisanih certifikatov v sklade, pravi Roman Ambrož. • M. V. KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKCTNI/HKfflMNI NAKUFNflPRODAJNI NAKUPNVFRODAJM MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kranj, Tržič) 78,30 80,20 10,97 11,37 7,61 7,97 AVAL Bled, Kranjska gora 79,30 79,50 11,25 11,30 7,75 7,95 CORA Kranj 79,20 79,90 11,18 11,34 7,80 7,95 CREDTTANSTALT N.banka Lj. 79,00 80,00 11,25 11,40 7,60 8,00 EROS (Stari Mayr), Kranj 79,30 79,50 11,20 11,30 7.75 7.95 GEOSS Medvode 79,30 79,60 11,22 11,30 7,75 7,90 GORENJSKA BANKA (vse enote) 78,10 80,00 10,88 11,37 7.55 7.97 HRANILNICA L0N, d.d.Kranj 78,95 79,79 11,10 11.30 7,50 7,90 HIDA-tržnlca Ljubljana 79,35 79,70 11,25 11,30 7.75 7,90 ILIRIKA Jesenice 79,00 79,85 11,12 11,30 7,70 7,95 INVEST Škofja Loka 79,35 79.70 11,24 11.32 7,70 7,88 LEMA Kranj 79,30 79,90 11,20 11,35 7,75 7,95 MIKEL Stražišce 79,30 79,80 11,22 11.31 7,68 7,90 PBS d.d. (na vseh poštah) 77,20 79,60 10,30 11,23 7,22 7,82 SHP-Slov. hran. bi po«. Kranj 79,10 79,40 11,20 11,33 7,80 7,95 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 78,60 80,00 10,70 11,45 7,58 7,95 SLOGA Kranj 78,90 79,90 11,00 11,30 7,50 7.90 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 78,10 10,88 - 7,55 - SLO VENUATURIST Jesenice 79,10 79,90 11.12 11,30 7,73 7,93 ŠUM Kranj 79,30 79,60 11,22 11.30 7.75 7,90 TAL0N Žel. postaja Trata, Šk. Loka 79,50 79,80 11,26 11,32 7,80 7,89 TALON Zg. Bitnje 79,50 79,80 11,26 11.32 7,80 7,89 TENT0URS Domžaie 79,30 80,00 11,18 11,38 7,70 8,00 UBK d.d. Škofja Loka 79,00 80,20 11.15 11,40 7,70 8,00 VHLFAN Kranj 79,25 79,60 11,22 11,30 7,75 7.90 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 79,20 79,60 11,21 11,29 7,75 7,90 ZOR! Kamnik 79,00 80,00 11,17 11,35 7,60 8,00 POVPREČNI TEČAJ 79,00 79,81 11.11 11.33 7,68 7,94 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,30 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. »(Milili 064/223-111 WEBG1AS foto bobnar Ko je (ni) kupec kralj Zanimiv način propagiranja storitev Kraj in čas dogajanja: avtopralnica podjetja AVTO MEHANIKA, d.o.o., Škofja Loka, 19. 10. 1994 popoldne. Do sedaj sem verjela, da je namen avtopralnice, da strankam opere avtomobile, ampak sem živela v zmoti. Mladi gospod, ki je pral moj avto, je sodelavcu in gospodu, ki ie prišel zraven, komentiral svoje delo takole (citiram): "Babe so najslabše! Vama povem, najhujše so babe. Osemdeset procentov avtomobilov, ki jih operemo tukaj, pripeljejo babe. Tako so lene, da se jim doma ne ljubi oprati avtomobila, potem jih pa vozijo sem, da mene "matrajo"." Ni mi jasno, ali ni vedel, da sem, kljub temu da sem sedela v zaprtem avtomobilu, vse slišala, ali pa mi je hotel dopovedati, naj ga ne hodim več "matrat". Ne bom več, obljubim in upam, da bo tole prebrala še kakšna "lena baba" in bo svoj avto peljala oprat tja, kjer s tem ne bo povzročila toliko "matranja". Morda pa je težava v tem, da omenjeni mladenič ne ve, da dobiva plačo tudi iz tistega denarja, ki ga za pranje avtomobila plačajo "lene babe". Mislim, da bi bil za ceno 450 tolarjev, kolikor stane pranje, lahko vsaj tiho, če ie kakšen dober dan ali nasvidenje nista všteta v ceno. • Meta Tepina ZAŠČITA POTROŠNIKOV ZDRAVILA Ko smo pred časom pisali o problemih s slovenskimi navodili in deklaracijo pri posameznih zdravilih, se je na nas obrnilo več bralcev prispevka in nas opozorilo na nadaljnje nepravilnosti. Vse pripombe smo posredovali Republiški sanitarni inšpekciji in po več mesečnem čakanju in številnih urgencah smo prejeli odgovor. Inšpekcija odgovarja, da imajo vsa zdravila sedaj priložena navodila in deklaracijo v slovenščini in so tako primerna za prodajo na slovenskem trgu. Po navedbah inšpekcije je pri predlogu za promet zdravil, na podlagi Zakona o dajanju zdarvil v promet, tuji proizvajalec gotovih zdravil dolžan po pooblaščenem zastopništvu predložiti komisiji poleg ostale dokumentacije tudi besedilo navodila za uporabo zdravila. Uvoznik - distributer pa je dolžan, da opravlja promet zdravil v skladu z veljavnim zakonom, kar inšpekcija preverja ob sistemskem nadzoru. Ob odgovoru inšpekcije so bila priložena tudi navodila za zdravila, glede katerih smo se pritožili. Veseli nas, da zdravilo dobi dovoljenje za prodajo na slovenskem trgu šele, ko predloži tudi slovensko navodilo. 42. člen Zakona o dajanju zdravil v promet vsebuje določila, kaj vse mora vsebovati deklaracija, ki je priložena zdravilu. Tako nas je presenetilo, da inšpekcija kot zadovoljujoče prilaga tudi navodilo za zdravilo Procu-lin. To zdravilo podjetja Alkaloid iz Skopja ima v makedonščini in srbohrvaščini navedeno sestavo, delovanje, indikacije, doziranje in način uporabe, način izdajanja in rok trajanja zdravila. Slovenski del vsebuje le doziranje in način uporabe ter rok trajanja. To se nam zdi kljub vsemu očitno premalo in tudi ne zadošča glede na zahteve, ki jih postavlja zgoraj navedeni člen Zakona o dajanju zdravil v promet. Že dolgo se zavzemamo, da bi bile vse informacije, ki jih vsebuje izdelek v tujem jeziku, dostopne domačemu potrošniku v celoti v slovenskem jeziku. Pravna pisarna ZPS Jure Markič 5. novembra v Cerkljah Naj pridelki Slovenije Cerklje, 24. oktobra - Tradicionalna prireditev Naj pridelki Slovenije, ki jo bo že šestič zaporedoma organiziralo Turistično društvo Cerklje, bo v soboto, 5. novembra, ob 19. uri v kinodvorani v Cerkljah. Pridelovalce najtežjih pridelkov bo prireditelj nagradil. Vse, ki nameravajo sodelovati na prireditvi s pridelki, prireditelj prosi, da le-te stehtajo že doma. Vse dodatne informacije pa kmetovalci oziroma pridelovalci dobijo v pisarni Turističnega društva v Cerkljah ali po telefonu na številki 064/422-506 od 7. do 15. ure. • A. Ž. ČREVARSTVO MAJER MESARJI, GOSTINCI, TRGOVCI... Črevarstvo Majer vam nudi po ugodnih cenah: - vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev - umetne ovitke - mrežice - aditive iz programa TKI Hrastnik - nože Dick, Tukan (Solingen) - za trgovine vse vrste vakuumsko pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) Čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Goričica 1C, Ihan, Domžale, fax in tel.: 061/722-263 in v času od 4. 11. 1994 do 15. 2. 1995 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1. 11. 1994 naprej dobite tudi vse, kar potrebujete za koline. Se priporočamo! GOZDARSKO KMETIJSKA ZADRUGA SREDNJA VAS V BOHINJU, z.o.o. razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO: 1. poslovne stanovanjske zgradbe v Bohinjski Bistrici, Mencingerjeva ul. 7 - površina 500 m2, izklicna cena 8.800.000,00 SIT 2. avtohladilnika TAM 80, letnik 1982, nosilnost 2 t, generalno obnovljenega in registriranega, izklicna cena 800.000,00 SIT 3. IMV kombija, neregistriranega, izklican cena 100.000,00 SIT 4. hladilne vitrine - 145 cm, izklicna cena 100.000,00 SIT Javna dražba bo v sredo, 2.11.1994, ob 12. uri na upravi GKZ Srednja vas v Bohinju, z. o. o., Srednja vas št. 73. V izklicni ceni ni vključen prometni davek. Prometni davek, stroške sklenitve kupoprodajne pogodbe in druge dajatve plača kupec. Pogoj za sodelovanje na javni dražbi je potrdilo o plačani varščini v višini 10 % od izklicne cene, ki jo mora interesent plačati najpozneje do dneva javne dražbe na žiro račun GKZ Srednja vas v Bohinju, z. o. o., Srednja vas v Bohinju št. 51540 - 601 - 11919 ali pri blagajni zadruge. Interesenti za nakup lahko dobijo vse informacije in se dogovorijo za ogled vsak dan na upravi GKZ Srednja vsa Bohinju št. 73 oziroma po telefonu 064/723-400. Občina Škofja Loka o vzdrževanju gozdnih cest Brez občinskega tolarja bodo gozdne ceste propadle Škofja Loka, 24. oktobra - Do uveljavitve novega sistema, ko naj bi lastniki gozdov za vzdrževanje gozdnih cest plačevali 6,9 odstotka od polovične vrednosti katastrskega dohodka gozdnih zemljišč v prihodnjem letu, je velika nevarnost, da gozdne ceste propadejo. To je osnovno opozorilo območne enote Kranj Zavoda za gozdove Slovenije, ki jo je prek sekretariata za družbeni razvoj naslovila na škofjeloško občinsko vlado. Država je v prvem polletju letos sicer namenila iz proračuna slab milijon in pol, za drugo polletje pa le dobrih 300 tisoč tolarjev, kar je občutno premalo, da bi se gozdne ceste v tej jeseni in prihajajoči zimi obvarovali hujših poškodb. Zato je potrebno, da k vzdrževanju gozdnih cest prispeva v tem prehodnem obdobju tudi občina, ki naj bi sredstva zagotovila z rebalansom občinskega proračuna. Razprava na seji škofjeloškega izvršnega sveta je pokazala, da imajo člani tega organa razumevanje za to problematiko, čeprav jih je pri tem zanimala nejasna razlika v definiciji gozdne ceste in vlake. Ker so odgo- vorni za območje celotne občine, pa jih je tudi zanimalo, kaj se dogaja na območjih, ki jih pokriva območna enota Zavoda za gozdove Slovenije Ljubljana (območje Žirov). Obe enoti naj pripravita pregled gozdnih cest po določilih novega zakona o gozdovih, so sklenili, sekretariat za družbeni razvoj pa mora preveriti, kako je z nakazili sredstev iz državnega proračuna. Ker je vzdrževanje nujno, bodo ob rebalansu občinskega proračuna zagotovili predlaganih skoraj dva milijona tolarjev za najnujnejša dela. • S. Kmetijski nasvet Pomen pridelave kakovostnega sadja in organiziranosti pri prodaji (L del) Jesen je čas spravila kmetijskih pridelkov in skrbi za čim boljše vnovčenje rezultatov celoletnega dela. Tako je tudi pri obiranju najpogosteje zastopanih sadežev v naši prehrani - jabolk. Jablana je obenem tudi najbolj razširjena sadna vrsa v Sloveniji, na Gorenjskem pa še posebej primerna za pridelovanje, ker so tu klimatski pogoji preostri za pridelovanje toplotno zahtevnejših sadnih vrst. Zgodnje sorte jabolk obiramo že v drugi polovici avgusa, pozne - zimske sorte pa vse do konca oktobra. V tem času se zaključuje obiranje še zadnjih poznih sort na Gorenjskem, zato je prav, če v tem trenutku nekaj rečemo tudi o prodaji. Proces pridelave sadja se ne konča z obiranjem oziroma oddajo v hladilnico ali veletrgovino, pač pa šele z uspešno prodajo potrošniku. Uspešna prodaja temelji na eni strani na kvaliteti pridelanega sadja in na drugi strani na uspešni organizaciji prodaje. Pri kvaliteti moramo slediti evropskim trendom, ki se vse bolj usmerjajo v integrirano pridelovanje; pri organizaciji prodaje pa bo potrebno Še veliko narediti. Pomen kakovosti sadja V Sloveniji so zaradi pre- Eletanja predalpskega, celins-ega in mediteranskega vpliva dane zelo ugodne razmere za pridelovanje kakovostnega sadja. Zato ni naključje, da je bilo slovensko sadje cenjeno v pomembnih središčih Evrope že v Erejšnjem stoletju. Gorenjs-o sadje je še posebej cenjeno zaradi intenzivnejše obarvanosti plodov, ki je posledica večjih temperaturnih nihanj v času dozorevanja, kot v ostalih pridelovalnih območjih v Sloveniji. Zato je velika škoda, da bi skrb za prodajo svojega kvalitetnega sadja prepustili drugim in tako slabo vnovčili svoj trud. In kaj pod izrazom kvalitetnega sadja pojmujejo v Evropi. Kakovost v današnjem času, ko je Evropo okupiral pojem varstva rastlin, ne pomeni več zgolj estetski videz, pač pa zdravo in kakovostno sadje v pravme pomenu besede. Takšnega pa je mogoče pridelati le na integrirani način, zato se vse aktivnosti v Evropski uniji na tem področju usmerjajo tako, da bo postala vsa sadjarska proizvodnja vodena po teh načelih. Ker je ta način pridelovanja javnosti manj poznan, bi ga v grobem predstavila. Integrirani način pridelovanja Integirano pridelovanje sadja pomeni pridelovanje na naravi čim bolj prijazen način, obenem pa zagotavlja pridelovalcu zadovoljiv dohodek. Pri tem je nujno razlikovati ta način pridelave od biološkega. V integrirani pridelavi se uporabljajo mineralna gnojila po predhodni analizi tal - torej ne gnojimo na pamet in ne pretiravamo s količino, kar s pogosto dogaja; za varstvo nasada pred boleznimi, škodljivci in pleveli se uporabljajo točno predpisana, okolju prijaznejša sredstva, prepovedana so tudi vsa sredstva, ki uničujejo naravne sovražnike škodljivcev; poleg tega pridelovalec tekom proizvodnje spremlja razvoj škodljivcev in pogoje odločujoče za nastop bolezni in škropi šele tedja, ko je doseženo kritično število. Iz tega sledi, da je uporaba mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin pri tej pridelavi zmanjšana na minimum, ob tem pa se dosegajo zadovoljivi pridelki. V pravilih integrirane pridelave so določeni še ostali agrotehnični ukrepi, naprava nasada, strojnotehnični pogoji, obiranje, skladiščenje, priprava sadja za trg, organiziranost obrata in kontrola. Pridelke oz. jabolka, pridelana na integrirani način spoznamo v prodaji po "zelenem traku", s katcnm je opremljena embalaža in stilizirano siničko, ki predstavlja simbol za "SIPS", kar pomeni slovensko integrirano pridelovanje sadja. Da je sadje res pridelano pod to znamko, skrbi strokovna komisija, ki spremlja pridelavo in kasneje prodajo tako pridelanega sadja. Za vodenje in kontrolo je izdelana posebna dokumentacija, osnovni dokument "SIPS" so pravila integrirane pridelave v sadjarstvu. Biološko pridelovanje Biološki način pridelovanja sadja izključuje vsakršno uporabo sredstev za varstvo rastlin in mineralnih gnojil. V sosednji Avstriji, kjer je ta pridelava bolj razširjena, veljajo zelo stroga pravila za biološko pridelovanje sadja. Pri nas le-ta še niso izdelana, niti nima ta način pridelave še nobene kontrole niti zaščitne znamke. Zato je potrebno biti pri nakupu t. i. "biološko pridelanega sadja" zelo previden, saj pri nakupu nimamo nobenega uradnega potrdila, da je bilo sadje res pridelano biološko. Pogosto med njimi najdemo pridelovalce, ki izrabljajo to ime in želijo na nepošten način ali več zaslužiti lai pa dobro vnovčiti svoje napake pridelovanja. Biološki način pridelave je sorazmerno drag - izpad pridelka je zaradi neuporabe mineralnih gnojil in se zlasti fitofar-macevtskih sredstev, lahko zelo velik. Praviloma ima tako pridelano sadje, da je pridelava še ekonomočna, višjo ceno od tistega, ki je pridelano integrirano ali kla-sično - torej z uporabo vseh razpoložljivih sredstev za varstvo rastlin in fitofarma-cevtskih sredstev. Prava pt0. je zagotovo v integrirani pridelavi, saj je bližja evropskim trendom in ekonomsko najbolj zanimiva za pridelavo. Pripravila: Olga Oblak, dipl. inž. kmet, Kmetijska svetovalna služba Kranj POSEBNO PRIPOROČILO ZA ■ VARČEVALNE NALOŽBE PO VISOKO KONKURENČNIH OBRESTNIH MERAH, VLOGE V ŠILINGIH SO VES ČAS NA RAZPOLAGO (VEZANE VLOGE) ■ DEVIZNE NALOŽBE ■ ZELO UGODNA MENJAVA ■ HITRO UREJANJE BANČNIH POSLOV ... IN SEVEDA SLOVENSKA POSTREŽBA TEDEN VARČEVANJA od 27. do 31. OKTOBRA SVETOVNI DAN VARČEVANJA - 31. OKTOBER VSAK VLAGATELJ DOBI DARILCE! PARKIRNI PROSTOR OB KAPUCINSKI CERKVI 9 Alter Platz Nrtktringer Ring Banhofstr. 1 Iz smeri Ljubelj POSOJILNICA - BANK CELOVEC CELOVEC ■ CENTERJ3 AHNHOFSTRASSE1, TEL 0043-463-57356, FAX+8 Odprto: od ponedeljka do petka od 8. do 12.15 ure in od 13.15 ure do 16.00 ure. NOVA ŠTEVILKA REVIJE HOKEJ Na prodajnih mestih časopisov po Sloveniji in b|agajnah hokejskih klubov je že mogoče dobiti oktobrsko številko revije HOKEJ, ki med drugim na 36 straneh (4 straneh več kot septembra) Pnnaša: " Postave vseh naših klubov in njihova pričakovanja v državnem prvenstvu - koledarje vseh slovenskih državnih prvenstev - zapleti v NHL in drugi del zgodbe o Waynu Gretzkvju - dosedanji potek tekmovanj v Evropski ligi m Evropskih pokalih UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje S Y S T E M S * podjetje za razvoj In proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, školja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 ^Jejski veslači zadovoljni s sezono SE BODO KOLAJNE J^hunski veslači, udeleženci svetovnega prvenstva v MP anko v Ljubljani. Tragična smrt Saša Mirjaniča je e«ka izguba za blejsko veslanje. Denis Žvegelj seje P° poškodbi že vrnil v Združene države Amerike, leJc> pa nanj resno računajo. anopolisu, so obiskali svojega pokrovitelja, SKB Ljubljana, 24. okto-w.a." Šampion Sašo j;,rJanič, dobitnik ko- Jn s svetovnih prven-• ev m olimpijskih iger, ble\e ko naredil za ,eJsKo in slovensko ve- vr5e- NJeg°va smrt je fei. za naše veslanje, vJUe bil Sašo med acanjem s svetovnega Prvenstva v Združenih inVah Amerike be-■ cn> ker je četvercu ušel 225.ln je bil skuPais da uOValci Prepričan, As0**" kolaJn še Dri* i a R.uidjii si gisel.Pokrovitelj vesla £v * Bleda, SKB banka, --------------------- d i?°^a Iztoku Čopu, Božena Mirjanič prevzema posmrtno žitniku bronaste ko- priznanje Sašu Mirjaniču Trener blejskih veslačev Miloš Janša (levo stoji) je optimist pred novo sezono. lajne v enojcu, ter članom četverca, ki je bil četrti, Milanu Janši, Sadiku Mujkiču, Janiju Klemenčiču ter posmrtno Sašu Mirjaniču zlate ploščice banke. Potem ko je Iztok Čop med posnetkom finala enojca komentiral svoj nastop in so tudi člani četverca povedali svoje ocene uvrstitve, je trener Miloš Janša izrazil upanje, da bo ekipa delala naprej, in da se preizkušenim starejšim veslačem že priključujejo mlajši. Doslej je vsaka blejska gener- acija veslačev osvajala kolajne in temu cilju bo podrejeno tudi prihodnje delo. Sploh ga ne skrbi, kako bo z nadaljnjo usodo blejskega veslanja. Predsednik Veslaškega kluba Bled Franci Čop pa se je zahvalil za dosedanje delo tekmovalcem in trenerjem, kolektivom, kjer so veslači zaposleni, pokrovitelju SKB banki, blejskim kolektivom, posebej hotelu Toplice, ter radovljiški občini, ki ima razumevanje za veslače. • J. Košnjek, slike G. Šinik Sai^ka udarna četverica (od leve) Milan Janša, Jani Klemenčič, Mujkič in Iztok Čop. Veslači so povedali: Iztok Čop je v ocenjevanju finalnega nastopa dejal, da je vrstni red realen. Vsak od nastopajočih je bil sposoben osvojiti kolajno, zato noben od tekmecev ni bil vnaprej odpisan. V predtckmovanjih je šlo brez večjih problemov, v finalu pa je bilo drugače, saj je bilo treba tekmo odpeljati pametno, posebno zato, ker ima določen strah pred finišem, s katerim običajno tekem ni dobival. Danec je startal hitro kot običajno, nato je Iztok prevzel vodstvo. Nato sta Švicar in Nemec potegnila. Iztok jima ni hotel slediti, ampak je predvsem pospeševal tempo in večal razliko pred zasledovalci in tako ubranil bronasto kolajno. Jani Klemenčič je pričakoval več, vendar tudi 4. mesto ni neuspeh. Četverec se je dobro ujel in je bil v Luzemu drugi. Milan Janša je s 4. mestom zadovoljen. Kolajna ni bila realna, sa| je bila razlika do prvih treh čolnov prevelika. Sadik Mujkicje zadovoljen. Računa, da bo trojica ostala skupaj, kdo pa bo zraven, pa bo odločil Janša. Merkur bo pomagal kranjskim smučarskim tekačem NA SMUČEH Z MERKURJEM V« smučarski klub Kranj, poslej Merkur, ima 47 tekačev v vseh kategorijah in dva vrhunska biatlonca. 1 med klubom in novim sponzorjem je tudi drugačna: starši osmih tekačev so zaposleni v Merkurju. 50^1> 23. oktobra - Enolet-p0i!o*>odbo o sponzorstvu sta kuria • a 8'avni direktor Mcr-«1 s iVakob p'skcrnik in pre-sninjc V'" Tekaškega Ua 2 .8" k,uba KranJ lre" sPon ar-k'c* Pomoč novega klUbZorJa. kranjski tekaški kerku ■ poslcJ imenoval po ^alnn rlU', bo zag«tovila nor- <*olža klubu' ta Pa bo Vodji"- Zadržati mesto med držav lmi tekaškimi klubi v nar, - ter odnimj nadaljevati z med- teri iT"""1 UsPehi, ki jih neka klubi, "Jski tekači ?-e imajo. V VrhUnsjle 47 tekačev in dva !Ha biatlonca Andreja Tomaž Clobočnik, rkUvpaJ 1 4 V.ašn... Pisu lbcrt »rise lo Grašičem in prisostvovala podi- te p?0nzorske pogodbe. Na Klavnega trenerja v klubu ^elVdh.°du Jana Z le Na8a!uJp°rdcŽ'kimubosta kka, ^ranc» Až»>c in Mi-kae v Merkurju in to ^A^-J-i-1—i vezi med tekači in podjetjem še utrjuje. V programu kluba ni v ospredju le strogi trening, ampak tudi sodelovanje s strokovnjaki s področja prehrane, medicine in psihologije. Kranjski tekaški klub ima trenutno šest državnih repre-zentantov in pet članov v perspektivnih selekcijah. Andreja Grašič je povedala, da v tej sezoni želi v biatlonu ponoviti najmanj rezultate lanske sezone, ko je bila na olimpijskih igrah 18. Pogoji za delo so dobri. Med biatlonce je šla, ker je bila od tekačev "izgnana", povsem prostovoljno in ni bila "ugrabljena", kot je bilo slišati. Biatlon bo imel prednost, v prostih terminih pa bo tekmovala tudi v solo tekih. Tomaž Globočnik je med biatlona novinec, vendar so njegove prve izkušnje dobre in si obeta dobrih rezultatov. • J. Košnjek, foto G. Šinik Športniki iz Železne Kaple v Kranju PREDVSEM PRIJETNO DRUŽENJE Gostje so na Koroško odnesli dve zmagi, vse druge pa so ostale v Kranju. Šenčur, 22. oktobra - S skupno pogostitvijo v Domu Krajanov v Šenčurju se je v soboto zvečer končalo tradicionalno srečanje športnikov iz Kranja in pobratene koroške občine Železna Kapla. S športniki sta bili občinski delegaciji na najvišji ravni, saj sta jih vodila župan Železne Kaple - Bele dr. Peter Haderlapp in kranjski župan inž. Vitomir Gros. Kapelski župan je povedal, da njihova občina z dobrimi 3500 prebivalci ne more premagati veliko večjega Kranja, vendar taka srečanja utrjujejo prijateljstvo, ki bo, kot upa, trajalo tudi v prihodnje tisočletje. Prinesel je pozdrave svojih predhodnikov, Albina Juvana, ki je začel s pobratenjem, in dr. Dietra Hallerja, ki je sedaj deželni svetnik v Celovcu. Tudi kranjski župan je izrekel željo po nadaljnjem sodelovanju, čeprav bomo v Sloveniji dobili nove občine, vendar to ne bi smela biti ovira. Večina športnih tekmovanj je bila v Šenčurju. Nogometna tekma je bila najprej izenačena, nato pa so se Šenčurjani zbrali in zmagali. V strelskih tekmovanjih z zračno in malokalibrsko puško ter v streljanju na glinaste golobe so zmagali Kranjčani, ki so bili boljši od gostov tudi v namiznem tenisu. Dve zmagi pa sta odšli v Železno Kaplo. Zmagali so njihovi tenisači in kegljači, ki so porazili kranjsko občinsko upravo. Športnikom in delegacijama obeh občin je v imenu Senčurjanov izrekel dobrodošlico šenčurski delegat v kranjski skupščini Vinko Vidmar. • J. Košnjek, slika G. Šinik 5#ttOMET Rokometni pokal Slovenije ŠEŠIR JUTRI S PRVOLIGAŠEM S PTUJA Škofja Loka - Pospešeni tempo v rokometnih tekmovanjih za moške zaradi nastopa na majskem svetovnem prvenstvu na Islandiji se nadaljuje. Tako bodo jutri v sredo, 26. oktobra, na osmih slovenskih igriščih na sporedu prva srečanja osmine finala Pokala Slovenije za rokometaše. Med šestnajstrico najboljših ekip se je uvrstila tudi ta čas najboljša gorenjska ekipa, škofjeloški drugoligaš Šešir. Pri žrebu pa Ločani niso imeli ravno najbolj srečne roke, saj se bodo pomerili s prvoligašem Dravo s Ptuja. Za nameček pa bodo prvo tekmo morali odigrati v svoji dvorani, jutri zvečer ob 20. uri, povratno in najbrž odločilno srečanje pa bo 9. novembra na Ptuju. Ločani, ki so v soboto doživeli poraz v prvenstvenem srečanju z Delmarjem v Izoli, bodo jutri poskušali prikazati najboljšo predstavo v letošnjem prvenstvu. Le-to pa jim jamči vsaj nekaj možnosti za zmago v prvem srečanju. Res je, da so Ptujčani na čelu z reprezentantom Vugrincem slabo začeli prvoligaški ples, Ločanom pa bi le zmaga vsaj s šestimi, sedmimi goli razlike omogočila mirno potovanje na Ptuj. Pomoč s tribun bo vsekakor dobrodošla, zato ste vsi vabljeni, da si ogledate to tekmo. • Dare Rupar (K10KEJ TRIGLAV VSE BOLJŠI Hokejisti so odigrali tretji in četrti krog prvega dela prvenstva. Prijetno so tokrat presenetili Triglavani, ki so se dobro upirali najprej Olimpiji, potem pa še prvakom. Res škoda, da v Kranju še ni ledu, kajti kranjski ljubitelji hokeja so tako prikrajšani za dober hokej. Dejstvo je, da tako dobre ekipe Triglav še ni imel. Tudi v Mariboru imajo vse boljšo ekipo, dokaz za to so porazi Mariborčanov podobni kranjskim. Počasi in vztrajno se manjša kvalitetna razlika med velikimi štirimi in malimi tremi. Kot kaže bo letos edini autsider samo Slavija Jata. Rezultati: 3. krog: Olimpija Hertz : Triglav 4:1. Acroniks Jesenice : Maribor 5:1, Sportina : Slavija Jata 14:1. 4. krog: Triglav : Acroniks Jesenice 2:6, Maribor : Sportina 1:7, srečanje med Inntal Celjem in Slavijo Jato bo danes. • Martin Dolanc VABILO NA OGLED HOKEJSKE TEKME Klub navijačev Red Steelers Tržič vabi ljubitelje hokeja danes, 25. 10. 1994, na ogled hokejske tekme evropske lige med Acroniksom Jesenicami in KAC-em z začetkom ob 19. uri. Poseben avtobus bo odpeljal ob 17. uri izpred Gostilne Pf Primožk v Pristavi, prek Tržiča do Škofje Loke (Okrepčevalnica Na zdravje na Trati), nato pa nazaj v Kranj (ob 18. uri pri črpalki na Zlatem polju) in na Jesenice. OMET Prva državna nogometna liga VISOK PORAZ V VELENJU RUDAR VELENJE : ŽIVILA NAKLO 3 : 0 (2 : 0), strelci za Rudarja Komar v 9., Pavlevič v 40. in Džafič v 66. minuti. V nedeljski športni oddaji sta direktor naših alpskih smučarskih reprezentanc Tone Vogrinec in najboljši smučar Jure Košir napovedala tudi izid prvenstvenih tekem državne nogometne lige in pri tekmi Rudar Velenje in Živila Naklo stavila različno: Vogrinec je stavil na Rudarja, ki po njegovem igra vedno boljše, Jure pa na Naklance, prepričan, da so Gorenjci trmasti in igrajo vedno bolje. Zal je imel prav Vogrinec, saj so Živila zgubila gladko s 3 : 0 brez večjih priložnosti, da bi bil izid ugodnejši. Še najlepšo je imel v 69. minuti Marko Gruškovnjak, ko je bil sam pred velenjskim vratarjem, vendar ni uspel zatresti mreže. Rudar je igral taktično zrelo, nevarno in hitro, Naklanci pa taki igri niso bili kos. Tradicija, da so z Velenjčani doslej večinoma igrali dobro, tokrat ni držala. Domači so povedli že v 9. minuti, ko sta Spasojevič in Komar preigrala naklansko obrambo. Slednji je zabil gol. Na 2 : 0 je z močnim strelom z okrog 20 metrov povišal Pavlovič, na 3 : 0 pa v 66. minuti Džafič. Velenjčani so zadeli tudi prečko. Od potihoma pričakovane točke v Velenju ni bilo nič. Živila ne morejo ubežati z dna lestvice med tista moštva z možnostmi za uvrstitev med deseterico. Bo več sreče v nedeljo, ko prihaja v Kranj Olimpija, ki je v zadnjih dveh kolih zgubila. Takšna igra, kot je bila priti Mariboru bi lahko kaj obetala... • J. Košnjek Tretja nogometna liga TRIGLAV CREINA NEODLOČENO Kranj - V tretji nogometni ligi je moštvo Triglava Creine gostilo Tabor iz Sežane in igralo neodločeno 1:1. Gostujoče moštvo je stari znanec kranjskih privržencev in vedno neugoden nasprotnik Triglavu Creini. Z disciplinirano igro, obrambno po italijanskem vzoru so znali Primorci vedno kljubovati naporom Kranjčanov. Podobno je bilo tudi v nedeljo, ko so le malokat res nevarneje prestopili polovico igrišča, pa vseeno povedli. Zadetku je botrovala tudi sreča, saj se je v zmedi pred Markunovimi vrati žoga res bolj nepričakovano, kot pa namenoma znašla v domači mreži. Triglav Creina je od uvodnega sodnikovega žvižga igral napadalno in predvsem po desnem boku poskušal prebiti gostujočo obrambo. Spolzka, mokra trava je res omogočala hitro igro, ki bolj ustreza urnejšim Kranjčanom, vendar pa so bili v zaključkih napadov varovanci trenerja Stenovca premalo zbrani, da bi potisnili žogo v mrežo. Tudi v drugem delu je bilo razmerje moči na igrišču povsem na strani Triglavanov, ki so nanizali nekaj lepih priložnosti, dosegli pa le en zadetek. Strelec je bil najboljši igralec na igrišču Karapetrovič in tako Kranjčanom zagotovil točko, lahko pa bi v zadnji minuti osvojili obe točki, vendar pa je najlepšo priložnost na srečanju nasploh zapravil Hamzič. Igrali so: Markun, Atlija, Krupič, Božič, Ceferin, Bajrovič, Karapetrovič, Egart, Golob, Hamzič, Markelj. • Iztok Golob ROKOMET )9B0)Kfl CRNA ROKOMETNA SOBOTA TRETJI USPEH LOČANK mmrnmimizn PRVI PORAZ TERMO LUBNIKA V prvih državnih ligah še naprej rešuje čast gorenjske odbojke ženska ekipa Avtohit Bled. Čeprav na začetku ni prav kazalo na gladko zmago, so se po izgubljenem prvem setu domače igralke zbrale pri sprejemu servisa, popravile blok in odločno servirale, tako da je bilo odpora gostij kmalu konec. Rezultati 1A. DOL ženske: Avtohit Bled : TPV Novo mesto 3:1 (-9, 12, 7, 1), HIT Casino : LIK Tilia 3:1, Krim : Zg. Savinjska 0:3. Vrstni red: Avtohit Bled 8, Zg. Savinjska, TPV Novo mesto, HIT Casino in Krim 4, LIK Tilia 0 točk. Obe moški ekipi ostajata še naprej brez zmage. Kot pove že sam rezultat, so odbojkarji Fl PROMa nudili resnejši odpor domačim le v 2. setu. Rezultat 1A. DOL moški: Kamnik : Fl PROM 3:0 (3,14, 5), Ljutomer : Pionir 3:1, Olimpija : Vigros Pomurje 2:3. Vrstni red: Vigros Pomurje, Olimpija in Kamnik 6, Ljutomer in Pionir 2 in Fl PROM 0 točk. Tudi oba predstavnika v 1B DOL sta izgubila - Minolta Bled po 123 minutah boja doma, ŠOU Triglav pa že v petek v Ljubljani. Rezultati 1B. DOL moški: Minolta Bled : Topolšica 1:3 (-7, -13, 10, -91 Olimpija 2 Brezovica : Fužinar 3:1, Granit Preskrba : SIP Šempeter 0:3. Vrstni red: Fužinar, Granit Preskrba, Olimpija 2, Brezovica in Topolšica 6, Minolta Bled in SIP Šempeter 0 točk. Rezultati 1B. DOL ženske: ŠOU : ŠOU Triglav 3:0 (9, 8, 6), ŠD Tabor : Prevalje 3:1, Mislima : Cimos 0:3. Vrstni red: Cimos 8, ŠOU, Mislinja, ŠD Tabor, Prevalje 4, ŠOU Triglav 0 točk. Tudi v 2. DOL sta oba gorenjska predstavnika izgubila -Termo Lubnik je proti vodeči ekipi doživel svoj prvi poraz, Jeseničanke pa očitno bolje igrajo v gosteh. Rezultati 2. DOL moški: B. I. K. Turbina : Termo Lubnik 3:0 (13, 5,11), Salonit II : Mežica 3:0, Črnuče : Braslovče Maher 3:0, Maribor Intes : CIaudia Shop Beltinci 1:3 Mislinja : Pionir 2 Žužemberk 0:3, Pan Kovinar : Simonov zaliv : Izola 3:1. Vrstni red: B. I. K. Turbina 8, Simonov zaliv Izola, Termo Lubnik, Črnuče, Salonit II, Pionri 2 Žužemberk in Pan Kovinar 6, Braslovče Maher in CIaudia Shop Beltinci 2, Maribor Intes, Mislinja in Mežica 0 točk. Rezultati 2. DOL ženske: Fl PROM : Šentvid 1:3, Ruše : Sobota 3:2, Solkan : Mežica 3:0, Črna : Rogoza 0:3, Žibrat Ljutomer : Kajuh Šoštanj 3:1, Paloma Branik Hobby : Ptuj 2:3. Vrstni red: Žibrat Ljutomer 8, Rogoza, Šentvid in Sobota 6, Kajuh Šoštanj, Fl Prom in Ruše 4, Paloma Branik Hobby, Ptuj, olkan, Črna in Mežica 2 točki. Rezultati 3. DOL zahod-moški: Prvačina : Triglav 3:2, Kamnik II : Bled II 3:0, Bohinj : Branik Sedex 0:3, Pan Kovinar II : Plamen 0:3, Bovec : Portorož 0:3, Fl Prom II : Mokronog 3:0. Vrstni red: Portorož, Plamen in Prvačina 8, Kamnik II 6, Branik Sedex, Triglav in Pan Kovinar II 4, Mokronog, Fl Prom II in Bohinj 2, Bovec in Bled II 0 točk. Rezultati 3. DOL zahod - ženske: Bohinj : Bled II 3:0, Novo mesto II : HIT Casino II 0:3, LIK Tilia II : ŠD Tabor II 0:3, Lango Šenčur : Piran 2:3, Julči Vital II : Šentvid II 2:3, Cimos II : Mehanizmi Kropa 3:0. Vrstni red: Cimos II in Piran 8, HIT Casino II in Bohinj 6, Julči Vital II, Lango Šenčur in Bled II 4, Šentvid II, ŠD Tabor II, Mehanizmi Kropa in LIK Tilia II 2, Novo mesto II 0 točk. • Branko Maček Minuli konec tedna je bil za gorenjske rokometne ligaše črn kot že dolgo ne. Vsi predstavniki v prvi ženski in drugi moški ligi z Gorenjskega so izgubili. Rokometašice Kranja v prvi ženski ligi, po zmagi Bakovcev še edine niso osvojile točke. Zato se varovankam trenerja Srečnika obeta ogorčen boj za obstanek v prvi ligi. • Rokometašice Burje so bile tokrat pretrd oreh za mlado ekipo Kranja. V prvem delu je še nekako šlo, potem pa so gostje, Id so pred tednom premagale tudi Krimovke, visoko slavile. Do pravega presenečenja je tokrat prišlo v M. Soboti, kjer so domaČe Đakovčanke premagale Kočevje, ki to jesne uspešno nastopa tudi v Evropi. To je še dokaz več, da dekleta igrajo zelo nepredvidljivo. • Derbi druge lige pri moških je bil v Izoli, kjer sta se pomerila vodilni Šešir in Delmar, oba pa računata na vrnitev med prvoligaše. Tekma je bila v znamenju rdečih kartonov, saj sta jih sodnika pokazala trem igralcem in domačemu trenerju. Ločani pa so s porazom izgubili prvo mesto. Še slabše se Je godilo Preddvorčanom, ki so doma presenetljivo visoko izgubili z gradbinci iz Grosupljega. Tudi Besnita je izgubila v Črnomlju, oboji tako Preddvor kot Besnica sta s porazom zasedla dno lestvice. • V ženski drugi ligi je derbi druge ekipe Kranja in Lokastara dobila loška ekipa. Srečanje je bilo odločeno minuto in pol pred koncem pri rezultatu 18:19 za Ločanek, ko so Kanjčanke zastreljale sedemmetrovke, potem v protinapadu dobile dvajseti gol, za kaj več jim je potem zmanjkalo časa. S prvo točko, to sezono, se iz Zagorja vračajo tudi rokometašice Planine. Upati je, da so na Planini ugotovili, da prinaša točke samo vsa pozornost igri in ne sodnikom, kajti po pravilu ekipa potegne krajši konec. Na ostalih igriščih pa so slavili favoriti. • V tretji moški ligi Gorjanc še naprej zmaguje. Po zmagi med tednom, v ponovljeni tekmi s Savo, so tokrat zmaglai še na Igu. Zanimivo je bilo tudi v Škofji loki. Gostje so še nekaj min tu pred koncem vodili za dva gola, preobrat pa je prinesla menjava vratarja v domači ekipi in dve napaki Savčanov v zadnjih dveh minutah srečanja Kot kaže pa so krizo preboleli tudi v Žabnici. O jesenskem prvaku bo odločalo zadnje kolo, ko se bosta pomerila Gorjanc in Dom Žabnica. • Kadeti so jesenski del prvenstva končali. Jesenski prvaki so mladi Ločani, ki so v odločilnem srečanju premagali vrstnike iz Radovljice. Tokrat je bilo tesno tudi v Besnici in Žabnici. • Tudi srečanje st. deklic Kranja in Lokastara so tako kot tekmo članskih moštev dobile Ločanke z zadetkom prednosti. Visoki zmagi pa sta dosegli Olimpija in Polje. 1. liga ženske, 5. krog: Kranj - Marcus Burja 16:30, Bakovci : Kočevje 23:20, Velenje : Olimpija 18:20, Žalec : Mlinotest 28:28, Krim Elekta : Izola 25:17, Branik : M. Degro Piran - preloženo. 2. liga moški - 5. krog: TAB Inženiring : GPG Grosuplje 19:25, Črnomelj : Besnica 17:13, Delmar : Šešir 13:11, Akripol Trebnje : Škofljica 22:17, Nova Gorica : Titanic Sežana 18:21, Prule : Kamnik Žurbi Team 26:18. 2. liga ženske - 5. krog: Sava : Polje 15:24, Zagorje : Planina (KR) 19:19, Kranj "B" : Lokastar 19:20, Krim Elekta "B" : Olimpija "B" 21:27. 3. liga moški - 6. krog: Mokerc "B" : Gorjanc 18:28, DOM Žabnica : Radovljica Špecerija Bled 25:16, Jezersko : Kodeljevo "B" 24:27, Šešir "B" : Sava 13:12. Kadeti - zadnje kolo: DOM Žabnica : Sava 15:17, Besnica : Preddvor Infotrade 16:17, šešir : Radovljica Špecarija Bled 17:15. Vrstni red: 1. Šešir 10,2. Radovljica Špecerija BLed 8,3. Preddvor, 4. Besncia in 5. Sava imajo po štiri točke, zadnja je DOM Žabnica, brez točk. St. deklice - 5. krog: Sava : Polje 4:29, Ribnica : Planina (KR) 25:17, Kranj : Lokastar 10:11, Krim Elekta : Olimpija 4:16. še rezultat ponovljene tkme tretjega kroga v tretji moški rokometni ligi: Sava : Gorjanc 20:23. • Martin Dolanc IIRPOLO Odeja Marmor : Celje 65:55 (34:29) Škofja Loka, Športna dvorana Poden, gledalcev 100, sodnika: Plut in Zaletelj (oba Ljubljana) Odeja Marmor: Kržišnik 22 (2:4), Čankovič 1 (1:4), Garnter 8 (3:8), Primožič 2 (0:2), Malcko 18 (6:7), Frakelj 4, Pejič 10 (2:2). Celjanke so ob bučni podpori kopice svojih navijačev tokrat na Podnu najbrž pričakovale več. Prikazale so se kot izredno urejena ekipa, ki v vsakem trenutku ve, kaj hoče. Vendar so Ločanke že v uvodnih minutah pokazale, kdo je glavni na Gorenjskem, ter da še naprej računajo na mesto tik pod vrhom. Uvodnih 7:0 je bilo tudi plod izredno slabega izvajanja prostih metov Celjank (1:8), ki so imele pobudo pod obema košema. V šesti minuti so gostje prvič in edinkrat povedle 10:9. Premoč pod obema košema je še naprej ostajala na strani gostij, Ločanke pa so si že v 11. minuti priigrale bonus osebnih napak. Frakljeva pa je hitro nabrala tri osebne napake. Toda v 12. minuti je zaradi poškodbe morala igrišče zapustiti visoka Celjanka Barbara Germ in pot h košu se je nekoliko bolj odprla. Tako so Ločanke že prvi del igre odločile v svojo korist, v nadaljevanju pa so si že v 27. minuti priigrale deset točk prednosti 47:3/. Okrog te razlike pa se je gibal izid vse do konca tekme, kljub temu da so gostje še nekajkrat poskusile ogroziti tretjo zmago Ločank in prvo na svojem igrišču v tem prvenstvu. Mateja Kržišnik je s štirimi trojkami, vedno v pravem trenutku znala zadržati Celjanke na primerni oddaljenosti. Kljub vsemu pa velja pohvaliti ekipo Celja za izredno organizianost, ki jo v slovenski ženski košarki vidimo le malokje. V četrtek, 27. oktobra 1994, bodo Ločanke v Škofji Loki odigrale zaostalo srečanje tretjega kroga s Cometom iz Slovenskih Konjic ob 20.30 uri. • Dare Rupar LOKA KAVA PORAŽENA Litija - Škofjeloški košarkarji Loka Kave, ki so s petimi zmagami na začetku prvenstva lepo opozorili nase, so kot kaže "padli" nazaj v realnost. V soboto zvečer so doživeli še četrti zaporedni poraz, saj so v Litiji izgubili s favorizirano Iskro Litusom 69:95 (39:31). Ločani so tudi tokrat nastopili brez kapetana Dušana Mitiča (službeno v Nemčiji za tri mesece) in brez obolelega trenerja Igorja Dolenca. Kljub temu so Ločani vodili ves prvi polčas. Domačini so izenačili le na 10:10, v l4-minuti je bilo 28:19 za Ločane, ki so imeli prednost tudi ob polčasu. V drugem delu pa so škofjeloški "trgovci" povsem popustili in domačini so prišli še do devete zaporedne zmage-Koše za Loka Kavo so dosegli: Iris Dumenčič 13, Tomaž Dolenc 15, Matjaž Kalinger 23, Darko Vuksanič 11, Sašo Jeseničnik 2 in Sašo Pečan 3 ter Elvir Malovčič 2. Škofejloški košarkarji se bodo pred novembrskim odmorom v soboto še enkrat predstavili Škofjeloški publiki, saj se bodo v 10. krogu pomerili s Cometom iz Slovenskih Konjic. Tekma bo ob 18. uri. Dare Rupar DIDAKTA RADOVLJICA: BREŽICE 71:55 (36:25) Radovljica, telovadnica OS, gledalcev 200, sodnika Rom (Vrhnika), Petek (Kočevje) Radovljiški košarkarji nadaljujejo z uspešnimi igrami v B moški SKL. Po sedmih kolih so skupaj z ekipo Novega mesta 92 na vrhu tabele z velikimi možnostmi za napredovanje. Tekma proti Brežicam ni bila lahka. Gostje, okrepljeni z več prvoligaškimi igralci INTERIERD iz Krškega, bodo trd tekmec prav vsem ekipam. Domači košarkarji DIDAKTE so z borbeno in agresivno igro prevzeli pobudo v svoje roke 8e po nekaj minutah in si prek odličnega Mihe Kovača priigrali 10 točk prednosti. V drugem polčasu se je razigral Je Valentar (1? točk), kot vedno borbeni veteran Darko Omahen pa je prispeval še svoj del k zanesljivi zmagi. V naslednjem kol« DIDAKTA gostuje v Borovnici. V tekmi 6. kola I. SKL za kadete so mladi upi radovljiške košarke dosegli prvo zmago proti Medvodam DIDAKTA RADOVLJICA : MEDVODE 81:61. • M. Zupan JESENSKI VATERPOLSKI TABOR USPEŠEN JKranj, 23. oktobra - V nedeljo, 23. oktobra, se je s sklepi skupščine Vaterpolske Zveze Slovenije končalo tridnevno delo vaterpolistov, ki so v dveh skupinah obravnavali tako imenovano "BELO KNJIGO", v kateri so zbrani vsi normativni akti in koledarji tekmovanj za nemoteno delo Vaterpolske zveze Slovenije za leto 1995. V petek se je zbralo predsedstvo, ki je pregledalo in obravnavalo materiale, ki so bili osnova za delo v soboto, ko so se zbrali prredsedniki in sekretarji klubov, trenerji, sodniki in ostali, ki delajo v vaterpolskih sredinah. Predsedstvo je potrdilo poročila vseh komisij in sprejelo še vrstni red v drugi (letni) ligi. Prvo mesto je osvojila ekipa Triglava (kadeti), drugi so vaterpolisti Žusterne, tretja je ekipa Okolja, četrti Maribor, peti Neptun, šesti Koper (mladinci), sedmi Kamnik in osmi Ljubljana (druga ekipa). V soboto je predsednik zveze Jože Jenšterle delegate seznanil z vsebino BELE KNJIGE in začelo se je z delom v dveh skupinah. V prvi skupini so sodelovali predsedniki in sekretarji klubov, ki so obravnavali statut, tekmovalni pravilnik, registracijski pravilnik, disciplinski pravilnik, koledar tekmovanj in obravnavali predloge o možnih kandidatih, ki naj ni zasedli odgovorne funkcije v Vaterpolski zvezi. Tudi v drugi skupini, kjer so sodelovali predvsem trenerji, sodniki in ostali člani uprav klubov je bil največji poudarek na obravnavanju koledarja tekmovanj in pa Registracijskem in Disciplinskem pravilniku. Tako je bila po novem sprejeta tudi nova organizacijska shema Vaterpolske zveze Slovenije in Skupščina naj bi odslej štela 30 delegatov. Po pet delegatov v Skupščini naj bi imela Triglav in Micom Koper, po tri Ljubljana, Maribor, Krnaj 90, Neptun in Kamnik, po enega pa Okolje (Portorož), Vodovodni stolp, Zusterna, sodniška organizacija in Strokovni svet (trenerska organizacija). Ta ključ o številu delegatov v Skupščini pa daje aktivnost v klubu in klub, ki nastopa v vseh kategorijah ima največ delegatov, aktivnost pa se ocenjuje po tekmovanjih v preteklem letu. Tudi Predsedstvo je organi zirano nekoliko drugače kot doslej. Predsedstvo sestavljajo po novem predsednik, podpredsednik, ki je tudi direktor reprezentanc, direktor marketinga, direktor tekmovanj in pa generalni sekretar. V letu 1995 bo največji poudarek na tekmovanju prve lige, ki se začne 26. novembra, tekmovanju reprezentance letnik 1978, ki bo nastopila na Evropskem prvenstvu in drugimi tekmovanji, ki jih ni malo in organizaciji mediteranskega pokala. Prav tako pomembno pa je, da je Skupščina sprejela še izdajo licenc. Tako oo tekmovanje v sezoni 1994/95 potekalo na bazenih, ki bodo imeli licenco, licenco pa bodo morali imeti še klubi, trenerji, igralci, sodniki in delegati. Tekmovanje se bo začelo 26. novembra s prvim kolom in v letošnjem letu bosta odigrana še dva kroga. Tekmovanje bo potekalo v treh delih in to prvi del, ki traja od 26. 11.1994 do 8. 4. 1994, v katerem bo nastopilo sedem klubov in se bo nadaljevalo v drugem delu, kjer bodo [>rvo štiri uvrščena moštva igra-a v 1A ligi in zadnje tri moštva v 1B ligi. Po odigranem drugem delu pa bo še tekmovanje v play offu, tako da bo prvenstvo zaključeno 19. julija, ko bo znan državni prvak. Tekmovanje za pokal pa sc bo igral Eredvscm v mesecu aprilu, ko o mala pavza v prvi ligi. Mlajše kategorije naj bi nastopile glede na število prijavljenih ali v ligaškem sistemu ali pa v turnirskem Predlagano je bilo, naj bi kategorija do 15 let igrala istočasno kot prva liga in bi bile te tekme predtekme Ervoligašu. Vaterpolskim klu-om sc dovoli, da v kategoriji do 13 in 15 let nastopa z ve* ekipami, v kategoriji do 17 in 1 let pa le z eno. Prestopni rok za igralce sezoni 1995/96 bo od 1. 10. 'e ,0 Skupščina jc sprejela, da potrditve direktorja rnarK>krr ga in dela generalnega ■e*ii| tarja le te naloge opra* L imena 1 saj predsedstvo, dveh še ni. ,jo Ker se tekmovanje s hitrotj približuje, je skupščina skic:n da morajo klubi poslati P,sm,,tr prijave za nastope za vse * gorije do srede, 2. novem saj se bo že v petek, 4. nov• bra, sestala v Kopru tekm< -0 na komisija, ki jo sCS,a* jSitf direktor tekmovanj, k',ns()d-tekmovanj, predstavnik niške organizacije in di*c>P^ ki sodnik, ki bo ta dan °PrJ(,je žreb za tekmovanje. • Marinček flNJE *• Državno prvenstvo upokojencev v streljanju Najboljši Kamricam I P nJ> 24. oktobra --Že dolgo let je med strelci - upokojenci tlela ta J8' da bi se pomerili v streljanju z zračno puško, letos pa je bila ttn t • na Ponu^° z odlično organizacijo kranjskega društva str i ?Jencev 'e uresničena. Na centralnem strelišču Občinske Sin • zveze Kranj na Hujah se je pomerilo 11 ekip iz vse »venije in 44 posameznikov. Prvo mesto je s 672 krogi od 800 "««iuh zasedla ekipa DU Ka ftspešnejš kožnih ekips i Roman Kamnik, med posamezniki pa je bil Kajtna iz Zagorja s 180 krogi od 200 nik (£no so bili toreJ l- Kam_ Sin, (668^' 3' KranJ (°66). 4' genske Konjice (652), 5. Li,k,(649) 6- Velenje (649), 7. (64»\Jana " Savsko naselje Uh£5. 8- Klub Maksa Perca pijana (637), 9. Laško 10. Tolmin 629 in 11. Javornik - Koroška Bela (624). Posamezniki pa so se uvrstili takole: 1. Roman Kajtna iz Zagorja (180 krogov), 2. Jože Orlačnik iz Velenja (178), 3. Stane Vršaj iz Ljubljane - DU Savsko naselje (178), 4. Franc Čeme iz Kranja (177) in 5. Peter Bertoncelj iz Kamnika (175). Med strelkami se je najbolje uvrstila Majda Kralj z Jesenic (173 krogov), 2. je bila Mimi Markošek iz Zagorja ob Savi (172), 3. Elvira Vončma iz Idrije (172), 4. Helena Vidic iz Laškega (161) in 5. Joži Vršaj iz Ljubljane - DU Savsko naselje (157). Pokal zmagovalni ekipi, medalje trem najboljšim posameznikom, vsem tekmovalcem pa diplome je podelil predsednik DU Kranj Jože Marjek - Joco. Polne roke dela so seveda imeli organizatorji DU Kranj, predvsem Lojze Lakner, vodja strelske sekcije, in Zvone Čeme, predsednik komisije za šport in rekreacijo pri DU Kranj. Tekmovanje je potekalo izredno lepo, vso pohvalo organizatorjem in sodnikom sta izrekla tudi Stanko Hvale, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije in Stane Simšič, predsednik športne komisije pri ZDUS. Kranjski stanovski kolegi so tekmovalcem v svojih društevnih prostorih priredili krajši kulturni program in prijetno družabno srečanje. Zelja vseh je, da bi to tekmovanje postalo tradicionalno. Kje bo naslednje tekmovanje tokrat še ni bilo rečeno, brez dvoma pa prvenstvo bo in udeležba bo zagotovo še boljša. Tokrat so izostale 4 ekipe. • D. Dolenc ZNAM POTNIKI ZA PARIZ K.i^te^, 23. oktobra - Člani ŠK Triglav iz dom ga so v CateSkih Toplicah v Zdraviliškem evr organizirali kvalifikacije za nastop na twf.skem prvenstvu v pospešenem šahu. Po-SJi ri'i so se fantje in dekleta do 12 in do 14 let. fan|P"° je nastopilo 98 igralcev in igralk. Pri Cvii do 14 ,et sta za razred odstopala Jurij Selj J1 lč ^LiPa PtuJ) in Uroš Kavčič (°* Lucijan J\J- *\ranj). Zbrala sta po 8 točk, zmagal pa je P* i Je 'mc' nekoliko boljše asprotnike, dobil let f medsebojno partijo. Pri dekletih do 14 G0 a irnela podobne derbi Jana Krivec (Nova *a trg ob Kolpi) in Mihom Gomboccm s •"lir »mi- Pri dek^etih do 12 let sta končali alič ^i0^31™ dve igralki. Prva je bila Vesna oljje Lucijan Seljak Kranj), ki je imela nasprotnice od druge Simone Mihelič iz rski skoki «Ksmnmmi IPREPRIČLJIVO NAJBOLJŠI Starega trga ob Kolpi. Prvaki kvalifikacij bodo zastopali Slovenijo v Evrodisnevlandu. Končne razvrstitve - fantje do 14 let (25 igralcev): 1. Jurij Cvitanič (8, ŠD Lipa Ptuj), 2. Uroš Kavči (8, OŠ Lucijan Seljak Kranj), 3. Branko Panič (5.5, OŠ Lucijan Seljak Kranj), 4. Žiga Žvan (5.5, OS Matija Cop Kranj), 5. Miloš Pahor (5.5, Nova Gorica)... Dekleti do 14 let (6 igralk): 1. Jana Krivec (5, Nova Gorica), 2. Darja Kapš (4, Stari trg ob Kolpi), 3. Mojca Grilc (3, Sevnica),... Fantje do 12 let (47 igralcev): 1. Matej Šebenik (8.5, Vrhnika), 2. Tadje Kobe (7.5, Stari trg ob Kolpi), 3. Miha Gomboc (6.5), 4. Mitja Kovač (6.5, Murska Sobota), 5. Aljaž Dušak (6.5, Trbovlje), 6. Tomaž Tomažin (6, Triglav Krško), 7. Aleš Zaletelj (6, OŠ Lucijan Seljak Kranj), 8. Dušan Jager (6, Poljčane), 9. Sašo Župevc (6, Triglav Krško), 10. Sašo Kneževič (5.5),... Dekleta do 12 let (20 igralk): 1. Vesna Panič (8, OŠ Lucijan Seljak Kranj), 2. Simona Mihelič (8, Stari trg ob Kolpi), 3. Maja Doganjič (6.5, Poljčane), 4. Alenka Radej (6, Sevnica), 5. Neda Tompa (5.5, Murska Sobota),. • Aleš Drinovec f%3$* Sava- 22- oklobra " sav; :aln£rn centru na Gorenji b'la zadnja tekma I Je one cah % na plastičnih skakalnico^3 naJbo]jše skakalec na defki j ni so se pomerili ir^CevČ!?' Nastopil0^ 24 rania iV Zlrovnice, Tržiča in "*ie|, j Ualeč največ uspeha so Nh ^°,mačini, ki so zasedli eterk-, mcst' najboljša Uroš Spl°h n-m I>rjmož Delavec pa nista nastopila, ker sta bila in na pripravah kadetske selekcije v Štamsu. Rezultati: 1. Klemen Jakopin 210,9 T 59 in 61 M, 2. Robert Kranjec 194,4 T 56,5 in 53,5 M, 3. Sašo Bodlaj 193,1 T 57 in 56 M, 4. Andrej Cuznar 190,9 T 53,5 in 59 M, 5. Marko Šimic (vsi Triglav Teling) 189,3 T 55 in 56 M, 6. Boštjan Sire (Tržič) 181,7 T 53 in 56,5 M. V pokalu Gorenjske, kjer so SS^miMnmilllliullE ZAKOTN1K DRUGI JrC& Astorija je bil ,>nstv^ ,lelošnJcga državnega {? 1astor , $OJU ™ Prvenstvu SS]u TA^raicevTštirih 6rco nastopa priborili Prv0 " kval"tikacijah. Skupaj S sJ^nipajebilanaBledii fi,e, k*uPSč.na go zveze Slove-n l°ŠniVa !°Jcrat ni bila volilna. Sfl' drt«vni prvak si je V«P nSaV,CO naslo»,a na SP >vil m go zveze so potrdili program SfftSS r ^dartcEmo: ?'c8orwntu,d"jc leto, uskladili Si^'.Kijo tekmovalcev in dng mojstrskih naslovov tako, da so tudi po tej plati že v Evropi. Istočasno pa so se že začele priprave za organizacijo turnirja za Grand Prix Bled 95. Ilirnir se bo igral na Bledu aprila prihodnje leto, na njem pa naj bi nastopilo okoli sto igralcev goja izvse Evrope. Blejski turnir je eden od dvajsetih turnirjev, ki se igrajo po celi Evropi, na turnirjih pa se potem določa evropska jakostna lestvica, najboljši pa potem nastopijo na zaključku svetovnega pokala. Tekmovalci si sami glede na bližino in svoje možnosti izbirajo turnirje, na katerih bodo igrali. Vsekakor sc obeta zani- se upoštevala tekmovanja za pokal Tržiča, teden skokov v Kranju, državno prvenstvo v Tržiču in Gorenjsko prvenstvo v Kranju. Še večji uspeh so dosegli mladi Kranjčani, ki so osvojili prvih sedem mest pred četverico Tržičanov. Rezultati: 1. Robert Kranjec 56 točk, 2. Primož Delavec 51 točk, 3. Uroš Peterka 45 toč, 4. Andrej Cuznar 44 točk, 5. Klemen Jakopin 42 točk, 6. Bine Norčič (vsi Triglav Teling) 41 točk. J. Bešter miv nastop najboljših evropskih igralcev goja. Za konec še rezultati: 1. Leon Matoh (Novo mesto), 2. Milan Zakotnik (KR), 3. Jure Klemenčič (IJ). Uspeh Zakotnika sta s četrtim in petim mestom dopolnila, prav tako Kranjčana, Črt Tauzes in Mirko Rupel. Zanimivost prvenstva je ta, da je o prvem mestu odločalo srečanje zadnjega kola med Matohom in Zakotnikom. Vendar so potem analize in pravila bila na strani Matoha, ki bi bil prvak tudi v primeru poraza z Zakotnikom, ker jc imel več točk zbranih iz ostalih dvobojev. Vseeno pa so se kranjski igralci Goja izka/ali in dokazali, da so med najboljšimi v državi. • Martin Dolanc HALS, HALE, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. OBNOVA KADI TEL.: 66-052 ZAMIK PLAČILA -ALI NA VEČ ČEKOV TRGOVINA APEL za hotelom Jelen AVTOŠOLA B in B TEL.: 22-55-22 Emajliranje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom, brez demontaže. Garancija 2 leti. Tel.: 66-052 Jeans: Levi's 501, Sexes, Diesel, Joop... Pasovi: El campero, No limit, Mustand, Diesel...Majice: Gvmnasium, Gas... - z vezalko ali Žum bi; termovelurji, flanela srajce, puloverji. IUEEN, Cankarjeva 12, Kranj (nad Svetom knjige) Od 20. oktobra, do 20. novembra. 10 % POPUST za brisače Svilanit Kamnik. V zalogi imamo zopet odeje Tekstilane Kočevje od 1.400 SIT dalje. Točno to, kar želite! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 7. novembra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. LE K ERO RAZSTAVNO -PRODAJNI SALON-Tel: 064/43-345 NAGRADNA AKCIJA - "Lesnin avtobus"! Ko boste kupili pri nas furnirane stenske, stropne ali talne obloge ter okna in notranja vrata že sodelujete v nagradnem žrebanju. Glavni dobitek ČEK za 200.000 SIT.Cene za obloge že od 1.596 SIT dalje. Poleg tega lahko izberete tudi keramične ploščice za kopalnico in kuhinjo, granitogres ploščice, kopalniško pohištvo, sanitarno keramiko ter vodovodne armature. Nudimo vam vse vrste senčil: rolete, žaluzije, lamelne zavese in polkna. FURLAN Tel: 061/371-141 .. . Izdelujemo TRANSFORMATORJE za klasično in čelno varjenje. VISOKOKVALITETNI NEMŠKI PORCELAN SELTMAN v raznih VZORCIH, tudi uporaben v mikrovalovni pečici in primeren za pranje v pomivalnih strojih. Ugodna cena za izjemno kvaliteto! STEKLO SKOK, Prešernova 17, Kranj, tel.: 221-202 MODNA MOŠKA OBLAČILA Velika izbira moških suknjičev, hlač, srajc, kravat, jaken iz velurja, dežnih plaščev - po zelo ugodnih cenah. Blagovna hiša Adamič, II. nadstropje. Vabljeni v trgovino MODEUM! SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ŽEPIČ MUENCHEN: SEJEM ELECTRONICA KOZMETIČNI SALON A.P BEAUTY tel: 623-733 MARTINOVO SERVISIRAMO in OBNAVLJAMO pralne in sušilne stroje vseh vrst, pomivalne stroje, štedilnike (tudi plinski del), bojlerje (čiščenje), termoakumulacijske peči, hladilnike in male gospodinjske strojčke. Storitve hitre in konkurenčne! Tel.: 064/57-695 Še nekaj prostih mest na našem avtobusu, 3 dni. Cena samo 230 DEM. Kompas Kranj (224-100), Kompas Šk. Loka (620-960) Bio savna, nega vseh vrst kože, masaže, odprava celulita, odvečne maščobe... Poslovna hiša Lokainvest, vhod Gorenjska banka, škofja Loka) Dvodnevni izlet skozi Prekmurje na Blatno jezereo, odh. 18. 11. Kompas Kranj (224-100), Kompas Šk. Loka (620-960) "ŠKRAT" Ugodna ponudba termomaterialov primernih za smuč. komplete, Tavčarjeva 53 Krani bunfe in brezrokavnike. Cena 1.400 SIT/m (š=150 cm). (za Prešernovim gled) ^ priporoča Tr9°vina z mešanim blagom, tel.: 222-013! Rimski in krščanski spomeniki, odh. 20. 11. Kompas Kranj (224-100), Kompas Šk. Loka (620-960) TUNIZIJA FITNESS IN SAVNA Fitness, kardiofitness, savna fit bar. Savska c. 8, Kranj (pod MEF1STO Jelenovim klancem), tel.: 212-555 NAKUPOVALNI IZLET PALMANOVA, dne 26. oktobra, MADŽARSKA - LENTI, dne 10. novembra, ČEŠKA: Brno, Blansko 2 dni, dne 17. do 19. novembra. Rozman, tel.: 712-247 KAM IVA I^Ivin ^ CIUINČAS POTOVANJA, PRIJAVE Madžarsko - Blatno jezero I KOMPAS KRANJ, TEL: 224-100 I KOMPAS ŠK. LOKA, TEL: 620-960 V BREŽICE I.D. Jesenice Titovo 18. tel: 064/81 974 in DESIGN, d.o.o., tel.: 064/860 006 V NOVO MESTOLD. Jesenke Titovo 18. tel.: 064/81 974 in DESIGN, d.o.o., lel.: 064/860 006 V ORMOŽ T.D.Jesenice ritova 18. tel.: 064/81 974 in DESIGN, d.o.o., tel.: 064/860 006 DELOVNi ČAS od 9. do 12. ur« od 15. do 19. ur« sobota od 9. do 12. ur« TV^HI - R »VIDEO TV37cm OD 41.634 TV51cm,TTX OD 53.460 TV55cm,TTX OD61.560 Trgovina In storitve dao., Wdričeva 2, KranL teb 064 • 2123 67,211142 TV72cm!TTX JTiTKCTB Vldeorekorder OD 46.170 Hi - R stolp OD 44.955 MALI OGLASI ® 223-444 APARATI STROJI PANASONIC telefaxi, t9lefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. »632- 595 22989 3-stranski SKOBELNI STROJ za opaž prodam za 5800 DEM. «738- 887 23867 Prodam čelni NAKLADAČ za traktor IMT 533, 539. »70-009 24034 Sušilni regal za sitotisk 100x70cm, 50 mrež, nov, ugodno prodam. »691-92 1 24036 Sitotisk vakuum miza B 2, z vodenim raklom, nova, ugodno prodam. »691-921 24037 Prodam hladilno OMARO s šestimi predali. »214-956 24052 Novo CISTERNO za kurilno olje 3000 I, prodam. «422-851 24057 Prodam zamrzovalno SKRINJO IN TERMOAKUMULACIJSKO PEČ. »214-528, do 9. ure zjutraj 24065 Prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 2.5 kW. » 421-045 24079 Prodam GRADBENO DVIGALO, kompresor in Vacker nabijač, po ugodni ceni. »323-892 24093 Prodam RAČUNALNIK Spectrum barvni monitor, kasetar z igricami. »691-503 24098 Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/86, 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 163. Člena statuta občine Radovljica (Uradni Vestnik Gorenjske, št. 20/83, 3/86, 15/86, Uradni list RS, št. 23/91) je Izvršni svet SO Radovljica na 135 seji dne 17. oktobra 1994 sprejel naslednji SKLEP Javno se razgrnejo naslednji prostorski akti: a) osnutek dopolnitev zazidalnega načrta Poslovna cona Lesce - vzhod; trajanje javne razgrnitve: od 19. oktobra do 19. novembra 1994, kraj: prostori KS Lesce in avla občine Radovljica javna obravnava razgrnjenega dokumenta: 11. novembra 1994 ob 19. uri v prostorih KS Lesce, 18. novembra 1994 ob 18. uri v avli občine Radovljica. b) osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1986 - 1990 - Individualne pobude: trajanje Javne razgrnitve: od 19. oktobra do 19. novembra 1994, kraj: prostori KS Boh. Bistrica, KS Bled in avla občine Radovljica, javna obravnava razgrnjenega dokumenta: 16. novembra 1994 ob 18. uri v prostorih KS Boh. Bistrica, 17. novembra 1994 ob 18. uri v prostorih KS Bled, 18. novembra 1994 ob 18. uri v avli občine Radovljica. c) osnutek zazidalnega načrta območja "I. 2. - Bled", morfoloika enota "U-B15" -Obrtna cona Sp. Gorje: trajanje Javne razgrnitve: od 19. oktobra do 19. novembra 1994, kraj: prostori KS Gorje In avla občine Radovljica, Javna obravnava razgrnjenega doku manta: 9. novembra 1994 ob 19. uri v prostorih KS Gorje, 18. novembra 1994 ob 18. url v avli občine Radovljica. d) spremembe DP občine Radvljica za obdobje 1986 - 1990 in PUP za morfološko enoto "U-B7" - stanovanjska cona "Cgz - 9 Begunje": trajanja javna razgrnitve: od 19. oktobra do 19. novembra 1994, kraj: prostori KS Begunje In avla občine Radovljica, javna obravnava razgrnjenega dokumenta: 8. novembra 1994 ob 18.30 uri v prostorih KS Begunje, 18. novembra 1994 ob 18. url v avli občine Radovljica. e) osnutek sprememb PUP za plansko celoto Radovljica; trajanje javne razgrnitve: od 19 oktobra do 19. novembra 1994, kraj: prostori avle občine Radovljica, javna obravnava razgrnjenega dokumenta: 18. novembra 1994 ob 18. uri v avli občine Radovljica. f) osnutek sprememb PUP za plansko celoto Kropa, trajanje ajvne razgrnitve: od 19. oktobra do 19. novembra 1994. kraj: prostori avle občine Radovljice. Javna obravnava razgrnjenega dokumenta: 18. novembra 1994 ob 18 url v avli občine Radovljica. Vse javne obravnave bo organiziral Zavod za prostorsko načrtovanje In gospodarsko Infrastrukturo. II. Občani, podjetja in skupnosti dajo v času javne razgrnitve pisne pripombe In predloge k razgrnjenim dokumentom. III. Sklep se objavi v Uradnem listu RS In v Gorenjskem glasu. Si- 352-1794 Datum: 21.oktobra 1994 Radovljica Predsednik:: Jože Resman, I. r. Ekscenter PREŠO 30 ton, s pomično mizo in STROJ za točkovno varjenje 50 KVA, z vodnim hlajenjem in pnevmatskim stiskom elektrod, vse zelo dobro ohranjeno, prodam. »064/217-566 24109 Prodam tračno ŽAGO, kolesa 70 cm. »721-361 24118 Prodam obnovljeni pralni stroj. »325-815 24142 Ugodno prodam neopremljen 80 I ležeči BOJLER za centralno ogrevanje in nov sobni TERMOSTAT s tedensko programsko uro. »311- 40 7 24147 Prodam PRIKOLICO za hlode s hiaporn ali brez. »64-248 24155 Prodam dva ŠTEDILNIKA na trda goriva. »713-208 24156 GLASBILA Kupim CITRE, lahko tudi starejše. »76-935 24058 GR. MATERIAL Prodam 100 m2 furnirane HRASTOVE OBLOGE po 1200 SIT/m2. »422-193 24073 Prodam dobro ohranjene SALO-NITKE 40x60 1300 kosov. «620-202 24075 Prodam MODULARNI BLOK in armaturne MREŽE stoječe. Ljubno 46, »48-76 7 24077 Prodam MODELARSKI BLOK, 20 % ceneje. 0 633-525 24084 IZOBRAŽEVANJE UČITELJ uspešno instruira MATE-MATIKO in FIZIKO. »311-471 23300 Instruiram matematiko za osnovne in srednje šole ter fakultete. »332-613 24107 Uspešno instruiram matematiko in fiziko za vse šole. »241-278 24183 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, »221-037 ali 48-545 21005 Kupim hlode smreka, jelka, slabše kvalitete, vključno lubadarice.«64- 011 24177 Odkupujemo vseh vrst hlodovino, celulozni les ter bukova in kostanjeva drva. »620-749 in 621-849, dopoldan 21920 Odkupujemo smrekovo hlodovino vključno z lubadarkami. »56-742, po 20. uri, EXIM TRADE 21962 LESPROMETodkupuje les na panju, za takojšne plačilo. » 621-779 po 15. Uri 23821 Kupim JUGO 55 od prvega lastnika. »311-772 24069 Kupim kombinirko na 5 ali več operaij, širine od 350-400. »66-358 24103 Kupim HLODOVINO in celulozni les lubadark. Đ 66-108 po 20. uri 24121 Kupim traktorsko vitlo z sto metri jeklene vrvi. »57-457, zvečer 24154 Pri Kranju oddamo opremljeno in dobro vpeljano živislko trgovino ter v Radovljici manjšo in večjo trgovino. APRON, »331-292, 331-366 241S3 NAJAMEMO gostinske in trgovske lokale na Gorenjskem. Pripravimo pogodbo, provizijo plača najemnik. APRON, 331-292, 331-366 24184 KOLESA Prodam GORSKO KOLO SCOTT + timbrer črn 450 DEM. »242-077 OBVESTILA Enodnevni nakupovalni jizleti v Italijo Palmanova-Portoguaro - Udine. »49-442 23227 Enodnevni nakupovalni izleti na Madžarsko. »49-442 23229 KRIZANTEME IN ARANŽMAJI! Vrtnarstvo NOVAK, Prebačevo 31, »326-394 23848 KRIZANTEME za 1. november lahko dobite na Sp. Brnik 30, po želji tudi pripeljemo. »422-666 24168 OBLAČILA LOKALI ODDAM PROSTOR 100 m2 v Tupaličah, primeren za skladišče. »45-488 23494 V najem oddam utečene prodajne prostore v centru Kranja. » 221-510 23688_ Oddam prostor 21 m2 + 29 m2 + čajna kuhinja, primerno za računalniško dejavnost. Parkirni prostor za cca 10 avtomobilov. » 224-249 po 20. Uri 24063 Oddam POSLOVNI PROSTOR v najem 100 m2 v Stražišču. «311- 772 24070 SKLADIŠČNI PROSTOR v izmeri približno 100 m2 iščem. Možne lokacije: Trata, Virmaše, Sv. Duh, Žabnica, Reteče oz. na poti šk. Loka-Kranj ali Šk.Loka-Ljubljana. »632-150 24076 KIOSK aluminij poceni prodam, velikost 2.80 X 2.40 -1- skladišče 3.40 X 3. « 50-476 po 20. uri 24081 V centru Tržiča prodamo poslovni prostor cca 25 m2, primeren za mirno obrt ali pisarno, oddamo več pisarniških prostorov. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, »52-233 24114 PONUDBA TEDNA: nudimo najem več pisarniških prostorov v Kranju in okolici. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, «221-353 24174 PAVLINA - najnovejša izposojevalnica poročnih oblačil za moške in ženske z najnovejšimi modeli vam odpira svoja vrata na Rožni ul. 3 v Ljubljani (pri Gostilni Amerikanec). Vsak dan od 9.30 do 12.30 in 15.30 do 18.30, sobota od 10. do 12. ure. »061/12-53-101. DO KONCA DECEMBRA VELIKI OTVORITVENI POPUSTI! 23513 Trgovci: moške in otroške bunde, ženske parke, svilene srajce. »631- 534 24055 OTR. OPREMA Prodam okroglo STAJICO, cena 2500 SIT. »45-441 24063 OSTALO Novoletna darila za podjetnike, gostišča in poslovneže. Pokličite »46-234 24038 Starši mladoporočencev! Darilo, ki bi ga želeli tudi vi! «211-140 24048 Starši mladoporočencev! DARILO, ki bi ga želeli tudi vi! «211-140, od 7. do 9. ure 24050 PRIDELKI Prodam ZELJE v glavah. Zg. Bela, «45-552 23918 'TCčuh, ytemo> laA&o- ponoči ? PONUDBA TEDNA: v najem nudimo kava bar z odkupom inventarja. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, «221-35 3 24175 PONUDBA TEDNA: prodamo 670 m2 v Zg. Bitnjah po 700 DEM/m2. K 3 KERN Kranj,d.o.o., Komenskega 7, «221-35 3 24176 6a CM CM Obstaja kraj, kjer se čas ne samo ustavi, ampak teče nazaj Kjer si skrb vzame dola dopust Kjer fantazija in realnost sodelujeta v sožitju Kjer fantazija in realnost sodelujeta v sožitju o co CN CN O -o 06 o tj O O f o o Prodam REPO. Kos Tone, Javorje, »65-166 24035 Prodamo ZELJE v glavah, ki ga tudi NARIBAMO. "Matijovc" Jeglič, Pod-brezje 192, «70-202 24046 Prodam hlevski GNOJ. »802-546 24090 SADIKE ribeza, kosmulj in vrtnih jagod, poceni prodam. »45-532 Prodam MESO mladega bika. »691-503 24097 Prodam drobni KROMPIR za krmo. »312-292 24100 Prodam MESO mladega bika. »421-485 24106 Prodam cvetoče MAČEHE, cena 50 SIT/kom. »45-532 24132 Prodam ZELJE v glavah po 20 SIT/ kg. 9401-214 24134 Prodam ZELJE v glavah in ČRNO REDKEV. Zg. Bitnje 19, »312-392 RIBJA RESTAURACIJA TABOR Podbrezje 246, tel.064/70-462 Naprodaj imamo več SORT ZELJA primernega za svežo uporabo, ribanje in sarme. Kupcem nudimo ob sredah in sobotah BREZPLAČNO STROJNO RIBANJE. Žabnica 39, »311-767 24143 Prodam JABOLKA neškropljena mešana. Lahko tudi sladek mošt. »736-619, Sr. Dobrava 14, pri Kropi 24163 Krmilno PESO prodam. Voglje »49- 25 2 24170 POSESTI V okolici Tržiča kupimo vikend, zgrajen z vso potrebno dokumentacijo. Prodamo zazidljivo parcelo v Podljubelju. B.A.V.,d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, »52-233 24115 Kupim starejšo HIŠO na prometni lokaciji. »0609/616-157, od 19. do 21. Ure 23939 Pri Preddvoru takoj oddam celo ali polovico opremljene HIŠE s CK na olje in telefonom, ter z velikim vrtom. O 061/59-631 24083 K 199.000 DEM V Pri nakupu dvostimovanjske hiše med Kranjem in Škojo Loko KERN do J tel./fax: (064) 221-353 Zazidljivo PARCELO 500 m2 nad Trstenikom, prodam. »214-92724148 PONUDBA TEDNA: prodamo hišo v izgradnji v Stražišču in 500 m2 sveta, v račun vzamemo tudi stanovanje. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, »221-35 3 24172 PONUDBA TEDNA: prodamo 2/3 delež stare stanovanjske hiše in Barcele v izmeri 950 m2 za 60.000 EM. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, »221-353 24173 Kupimo zazidljivo parcelo v okolici Kranja, Škofje Loke, Radovljice, Bohinja in Rateč. APRON NEPRE-MIČNINE »331-292, 331-366 24185 PRIREDITVE URŠKA - plesna šola v Kranju, Škofji Loki, Radovljici in na Jesenicah vpisuje nove plesalce. »064/41-581 24112 POSLOVNI STIKI PODJETNIKI! Nudimo direktni uvoz darilnega programa - različni cenovni razredi! »311-078, popoldan 23720 Prodam CERTIFIKAT 60% ceneje. »78-879 24054 Ugodno prodam CERTIFIKAT v vrednosti 300.000 SIT. » 714-324 24064 V plzzerijo in nočni bar "V GOZDU" v Člrče pri Kranju, kjer tudi hrano strežejo do 4. ure zjutraj! RAZNO PRODAM Ugodno prodam šivalni stroj, vezano okno z roleto. »41-196 24021 Prodam suha mešana DRVA. »692-128, zvečer 24024 Prodam mešana DRVA in rabljen PRALNI STROJ. »714-879 24028 Prodam OVES za krmo In hrastove PLOHE. »421-691 24033 Prodam termoakumulacijsko PEČ ter električne radiatorje Elma in oddam v najem delavnico 50 m2. »242-822 24051 Transportni trak, sortirnik krompirja, avtomatsko tajnico, valj in prekucnik zabojev, prodam. » 328-238 24oei Ugodno prodam 8 meterske TRA-VERZE in moško gorsko KOLO. O 212-708 24086 Prodam suha bukova DRVA in lesen FASADNI ODER. «633-286 24169 STAN. OPREMA Prodam dva LEŽIŠČA z jogijem za 10.000 SIT. «218-435 24088 Prodam spalnico, kuhinjo in pralni stroj za 1000 DEM. Iskra Anton, Maistrova 4, Radovljica 24137 VARSTVO Iščemo VARUŠKO za 2,5 let 3taro punčko, na domu na Primskovem. Dobro plačilo zagotovljeno. «0609/ 610-275_23670 Iščem VARSTVO za sina starega dve leti in pol ter enoletno hčerko, v dopoldanskem času (december). « 312-285 24060 Iščem varstvo za 15-mesečnega sina na domu v Podlubniku (izmenično tedensko dopo., popoldan). Dobro plačilo zagotovljeno. «620- 95 5 24136 STORITVE Izvajamo gradbena, zidarska, fasa-derska dela, hitro in ugodno. » 218-074 ali 0609/623-869 2is»o ROLETARSTVO BERČAN vam nudi žaluzije, rolete in lamelne zavese. © in fax 061/342-464 ali 061/342-703 stanovanje __2246^ Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah. Nar-očila na »213-218__2«^ PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI, HLADILNIKI - popravilo, obnavljanje, čiščenje. 0 325-815 22766 SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. »329-886_^22939 Podjetniki - nudimo strokovno in kvalitetno vodenje poslovnih knjig- »216-706___23314 Delam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom. Tudi vse vrste fasade. Tlakujem dvorišča. »0609/ 622-946 z3394 AVTOVLEKA NON STOP! AVTOK-LEPARSTVO JOŽE JAKŠA, ORt-HOVLJE 15 A, KRANJ, »064/241- 168 238»» DOBAVA IN MONTAŽA ALU ŽALU-ZIJ, ROLET IN LAMELNIH ZAVES Kvalitetno in poceni. LEKERO »43- 345 23974 Računovodske, administrativne in pravne storitve za podjetja in podjetnike posameznike -OPRAVLJAMO AŽURNO IN KVALITETNO. Informacije po tel. 631-462. Kidričeva 55, Škofja Loka. SATELITSKI SISTEMI od 395 DEM-vrtljivi in skupinski, tudi na čeke. * 719-014__2*oo» Opravljam prevoze blaga in manjj>| selitve s kombijem, prostornine m3. »52-130___24022 Montiramo notranji in zunanji OPAŽ. ter ladijski pod. Matej, »83-585 24029_ __, Munchen prevozi za organiziranj skupine 7 oseb s kombijem. «8*' 104_ Izdelujemo zaščitne kovinske n""**? za kletna okna po naročilu! «82-1°^ 24032 _ ___ OGS SERVIS - popravljamo praln* pomivalne, šivalne stroje, štedilnik«' »211-140_ 2*047 Knjigovodske storitve nudim podj?'' nikom in obrtnikom. «061/612-25^; Medvode__»JJ Tipkam seminarske in diplomsK* naloge na PC. «324-897 RTV SERVIS SINKO! Popr*f* televizorjev Gorenje na vfl*% domu. «331-199___Jj> KOMBI PREVOZI vseh vrst tovor*£ manjše selitve. «215-211 2410' Nudimo vam vzdrževanje in serJt^L anje industrijske avtomatike in m° taža gorilcev Esa. «327-319 24 mobitel Pe KRANJ gQ64/222-6l6 STANOVANJA V Škofji Loki prodam enosob^ STANOVANJE. « 631-770 _J]>* V Kranjski gori kupimo garsonjero ... enosobno stanovanje. Na rei Jesenice - Martuljek najamemo 9 sonjero ali enosobno stanovai B.A.V., D.O.O.. Koroška c. 5, JJJj «52-233 Panasonic Atestih telefaksi za prave poda*** SBMSZORKmNJtf^ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA St-OVtNUj TELEF©£ TROOV1NA - se\L,««7 Uprav* t* 064 222 »M te*^ UUBUANA.tal/tOK.:061 "S^gO KRANJ, t al/tax- 064 2» L- Veleblagovnica škofja loka d.o.o. Trgovsko podjetje, Titov trg 1,64220 Škofja Loka, Tel: 064/621-581, Fax: 620-985 REZULTATI ŽREBANJA POLETNE AKCIJE NAMA ŠKOFJA LOKA-21.10.1995 IZŽREBANI KUPONI 30313 32761 40493 47346 48696 30487 34242 42573 48117 48744 *NJIMI LAHKO DVIGNETE BONE NA KREDITNEM ODDELKU VELEBLAGOVNICE NAMA ŠKOFJA LOKA VOZILA HI-FI B.LF TV- video -AUDIO SONY T| JMy KEF jJBL jama »INI STOLP: 52NEER 2x50 W 103.990 SIT PpNEER 2x70 W 131.190 SIT g0nENJE51TTX 45.990 SIT |ONY E-180 630 SIT gONY UX-60 260 SIT »*»l?J?.y.V>EMO SOBA ZA •^«ettKU«ANJE ZVOČNIKOV, IN nH.'.V KOMPONENT — " 3""«*round SISTEMA °°.£**TO OO B.h DO 12.»1 On mitLOD 1s-h »O 19.H "M »OBOTAH OP »h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj ---tal.: 23?.ni« ram V Kranju kupimo ali najamemo garsonjero ali enosobno in dvo-trisobno stanovanje,.POSING, 8 061/126-23-29 od 9. do 18. ure 24126 2-sobno STANOVANJE v Kranju (ne na Planini), kupim. 070-217 24135 V Kranju prodamo 2,5 sobno stan. s CK ter v Tržiču 1-sobno 40 m2 in 3-sobno 78 m2. APRON 331-292, 331-366 241*1 Pri Lescah in v Podkorenu in v Kranju oddamo opremljeno hišo. APRON, 331-292. 331-366 24182 VOZILA DELI Trgovina z novimi in rabljenimi AVTODELI: Zastava, Renault, Golf. AVTOKLEPARSTVO KRNIČAR Milan, Dvoje 83, Cerklje, 0064/422-221 21380 CITROEN AVTOODPAD - rabljeni rezervni deli z montažo ali brez. 0692-194 22992 podamo GARSONJERI na Planini, S™*, komfortno, za 31.800 DEM in ^1'jeva ul. 32 m2, z balkonom za £•500 DEM. POSING, 0 061/126- KRj£A? I KupiCA se* $» fdOVO K (t Hi1. na začetku avtomobilske ceste v Vrbi. Nesrečo je povzročil hrvaški državljan, 51-letni Ivan M., ki je na začasnem delu v Nemčiji. Z VW passat je vozil od Lesc proti Hrušici in kljub dvojni neprekinjeni črti začel prehitevati golf nemške registracije, ki ga je pred njim peljal Nemec Dieter S., star 23 let. Tedaj je z avtomobilske ceste pripeljal nasproti z BMW 62-letni Janez L. iz Lesc. BMW in VW sta čelno trčila, BMW je vrglo v zrak in je zadel še v betonsko ograjo, VW pa je drsel proti Hrušici. Proti njemu je nasproti pripeljal s fiatom tipo 24-letni Asmir M. z Jesenic, ki je ob umikanju z desnim bokom oplazil betonsko ograjo in nato še trčil vanjo, od ograje ga je odbilo v levo, trčil je v zadnji del golfa. V nesreči je bilo ranjenih sedem ljudi. Povzročitelj Ivan M. in njegova 44-letna sopotnica Ružica M. hudo, druga sopotnica, 34-letna Ružica M. lažje, hudo ranjena sta bila tudi voznik BMW Janez L. in njegova sopotnica, 59-letna Marija L., v fiatu tipo pa je bila hudo ranjena sopotnica Emira R., stara sedem let, lažje pa 47-letna Kata M. Materialna škoda po nestrokovni oceni znaša 3,5 milijona tolarjev. Prehitro v serpentino Jezersko - Četrta nedeljska nesreča je bila ob 17.20. 66-letni Anton Z. iz Črne na Koroškem je z osebnim avtom peljal od mejnega prehoda Jezersko proti Zg. Jezerskemu. V tretji desni serpentini ga je domnevno zaradi prevelike hitrosti na mokri cesti zaneslo v levo na neutrjeno bankino, od tam pa je po pobočju zdrsel petnajst metrov pod cesto in obstal na boku. Po nesreči so hudo ranjeno sopotnico, 67-letno Jožefo Z., in lažje ranjenega voznika odpeljali v Klinični center. • H. Jelovčan Komemoracije ob dnevu mrtvih V petek in soboto bodo zveze združenj borcev na Gorenjskem organizirale naslednje komemoracije ob spomenikih padlim borcem in drugim žrtvam narodnoosvobodilne vojne: - občina Kranj, petek, 28. oktobra: v Gorenji vasi ob 11. uri pri spomeniku, V Leskovici ob 13. uri pri spomeniku, V Hotavljah ob 15. uri pri spomeniku, v Železnikih ob 16. urijjri spomeniku; - občina Radovljica, petek, 28. oktobra: Srednja Dobrava ob 12.30 uri na pokopališču, Lesce ob 16. uri pred spomenikom na žagi; Podnart ob 16. uri na pokopališču na Ovsišah, Ljubno ob 10. uri pri centralnem spomeniku, Koprivnik -Gorjuše polaganje vencev pri vseh spomenikih na Kopnv-niku in Gorjušah ter na Gorenjeku na Pokljuki. - občina Kranj, petek, 28. oktobra, in sobota, 29 oktobra: petek: Zgornja Besnica ob 16. uri pri osrednjem spomeniku, Kranj ob 11. uro pri skupnem grobu in centralnem spomeniku padlih borcev na pokopališču, Mavčiče ob 11; uri pri osrednjem spomeniku NOB pred zadružnim domom, Orehek ob 15.30 uri pri spomeniku padlim borcem in talcem, na Primsko-vem ob 16. uri pri spomeniku NOB pred šolo, Stražišče ob 16. un v spominskem parku, Trboje ob 11. uri pri osrednjem spomeniku NOB sredi vasi, KS Vodovodni stolp ob 10. uri pri Šorlijevem mlinu; sobota: Duplje ob 16.30 pri spomeniku pred osnovno šolo, Predoslje ob 10. uri pri spomeniku na pokopališču, Zlato polje ob 17. uri pri Stošičevem spominskem znamenju. Seznam komemoracij, ki bodo v spomin žrtvam druge svetovne vojne posvečene v nedeljo, ponedeljek in torek, bomo objavili v petek, 28. oktobra. Obakrat naj bi bil samomor Škofja Loka - Pravega odgovora na vprašanje, zakaj sta maja umrla prijatelja Borut Peternehj in Marko Volčič iz Škofje Loke, najbrž nikoli ne bo, saj sta fanta skrivnost odnesla v prezgodnja grobova. Prvotno domnevo, da naj bi Volčič najprej z vojaško pištolo ustrelil Peternelja (tega so 22. maja našli ob poti proti Križni gori), nato pa v stanovanju še sebe, je nadaljnja preiskava ovrgla. Tehnične analize so pokazale, da je šlo v obeh primerih za samomor. • H. J. V Pristavi gorelo Tržič - V nedeljo dopoldne so v stanovanju Pavle Š. v prvem nadstropju hiše na Pristavški cesti v Tržiču cvrli krofe. Pregreto olje se je vnelo, požar pa bliskovito razširil p° kuhinji in kabinetu ob njej, kjer je največ škode, ogenj pa se je dotaknil tudi drugih prostorov v stanovanju in napušča. P° nestrokovni oceni je škode za poldrugi milijon tolarjev. Dan prej, v soboto okrog desetih zvečer, pa je zagorel čebelnjak v Zmincu pri Škofji Loki. Škode je za okrog 800 tisočakov, vzrok požara pa komisija UNZ Kranj še raziskuje. • H. J. ^MERKUR i Roko dam kljuki kadar vstopam, isto napravim kadar izstopam. To kljukovanje opravim stokrat na dan, le kakovostna kljuka to zmore vsak dan! POPUST V prodajalni MERKUR na Koroški cesti 1 v Kranju, tel. 221 225, od 17. do 29. oktobra, pri nakupu kljuk za sobna, vhodna in garažna vrata. Pestra izbira klasičnih in modernih kljuk priznanih proizvajalcev MANDELLI, PREMAH, LINEA, ŽEČE. Popust velja pri takojšnjem plačilu ter pri plačilu s potrošniškim posojilom! Z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4% in največ 8% ceneje!