E 8000032 puìDN- ÈSS!£ knjižnica n it/mut i it Jt/':> ! ■ 'it j mn. •nt m* g ■tttnttj* i 'uuttnh ■ ns»at m if" M i k,v >V^#är •yy/;/y///y.- ' '/nm/nn. ; UL'V/S//Sy*. . I i fife V'////// /- 'S /////////I : w///-////\ ~ "n/y/////] ■ : ; yymst-: Commerce žimo I* pomlad IIÜOOUI tavifa SSoašmii UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE 0 080 22 36 www.hpcommerce.si PEČNIK IMPLANTATI d.O David Pečnik, dr. dent. med. Loke 33 - Hotel Benda 3330 Mozirje IMPLANTOLOGIJA - vstavitve zobnih vsadkov in izdelava protetičnih nadomestkov ESTETSKA PROTETIKA - brezkovinske prevleke, luske, info: www.implantati.net e-mail: pecnik.implantati@siol.net GSM: 041 791 754 Tel.: 03 705 36 36 Fax: 03 705 36 37 ŠTEVILKA 39 LETO XXXIX 28. SEPTEMBER 2007 CENA 1.35 EUR Zgornjesavhjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. ŽELEZNINA GORNJI GRAD tel.: 839-44-20 in 584-30-16 Odprto: pon. - pet. od 7.00 do 18.00 sob. 7.00-12.00 VciikaJzbi^ffiM^nnh in zunanjih ploščic, ^^tfdi-po-vašcm izboru kopalmsw| 4. masažna klimaj _ v kompletu, 95x9 ^anitogrez, Ploščice 30.6x360.6,. ROCCIA notrantlSy i i r i Ploščice 33xf, VENEZIA RJ? JU-——------ Imate na računalniku na kupe čudovitih fotografij, nimate pa ideje kaj bi z njimi? Naredite si fotoknjigo! Fotoknjigo ustvarjate na internetu, zato na računalniku ni potrebna instalacija nobenega programa. Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate brez znanja oblikovanja ali programiranja. V internetni brskalnik vtipkajte: www.fotoknjiga.net «*♦ VI KNJIGO BREZPLAČNO OBLIKUJETE PREKO SPLETA C» Ml VAM JO NATISNEMO m POŠTAR VAM JO PRINESE DOMOV www.fotgknjiga.net ■ZOTINA 'ZAVAROVANJA nezgodna in štipendijska zavarovanja za otroke in mladino ODLOČI S£ MODRO IM NEZGODNO ZAVARUJ ALI SftL^MI PRIZMO JUNIOR ZAVAROVALA! I CA IVI A R I B O R PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-04 GSM: 031/695-208 080 19 20 jApenc/ya Zavarovalniško zastopanje /hlAa platin šek s. p. na avtobusni postaji v Mozirju tel. 041/695-208 www.zoja.si www.ZavarovalnicaMaribor.si Tretja stran Naša skupna usoda Če so se izpolnile napovedi vremenoslovcev, sta za nami, ko berete ta časopis, znova dva deževna dneva. Količina padavin naj bi bila tokrat manjša kot prejšnji teden, ko smo v Zgornji Savinjski dolini doživeli ujmo, podobno tisti leta 1998. Pozornost slovenske javnosti je seveda usmerjena na Gorenjsko, zlasti v Železnike, kjer bilo še bistveno huje kot pri nas. Medtem svetovni voditelji v New Yorku modrujejo na temo segrevanja ozračja. Organizacija združenih narodov apelira na najbolj razvite države, naj stopijo na čelo globalnega boja proti segrevanju ozračja, države v razvoju pa naj bi sprejele ukrepe za zmanjševanje onesnaževanja okolja, ki ne bodo škodovali njihovi gospodarski rasti ali zmanjševanju revščine. Jasno je, da potrebujejo revne države, ki so jih podnebne spremembe najbolj prizadele, pomoč bogatejših. Med udeleženci svetovnega vrha je tudi slovenski premier Janez Janša, ki je prepričan, da je večino sprememb v okolju povzročila tehnologija, tehnologija pa je po njegovih besedah obenem tudi rešitev. Janša je ob tem izpostavil pomen usklajenega globalnega sodelovanja pri izmenjavi tehnoloških dosežkov, inovacij in patentov ter opozoril, da so zadnje poplave v Sloveniji konkreten dokaz, »da noben del planeta ni varen pred negativnimi učinki klimatskih sprememb in zato ni nikogar, ki bi bil lahko izvzet iz te skupne akcije.« Predsednik slovenske vlade je še izrazil upanje, da bo vrh v New Yorku prispeval k animaciji najbolj razvitih držav, zlasti ZDA, da se dogovorijo glede novega globalnega sporazuma o podnebnih spremembah, ki naj bi po letu 2012 nadomestil Kjotski protokol. Slednjega je doslej ratificiralo 175 držav. Z ozirom na dejstvo, današ prihodnji razvoj v lokalnem okolju v pretežni meri temelji na ohranjanju narave in njenih virov, se moramo v tem duhu tudi obnašati v praksi, res pa je, da zaradi tega ne bomo nič bolj varni pred vremenskimi ekscesi, kakršnemu smo bili priča prejšnji torek. Samo vse človeštvo lahko reši propad sveta, kar pa bo težko izvedljivo vse dotlej, dokler bodo Američani razmišljali samo o tem, kje iz zemlje še bruha nafta. IZ VSEBINE: Aktualno: Več kot 2,5 milijona evrov škode zaradi poplav...............4 Potok: Intervencija s strani pristojnih pozna?.6 Solčava: Zemeljski plaz ogrožal Prušnikovo domačijo.................7 Ljubno ob Savinji: Davidov hram odprl nov poslovni objekt.11 Nazarje: Zlati občinski grb v roke Jožetu Bitencu.13 Ribiška družina Mozirje: Škoda na ribjem življu...........8 Ex-tempore Mozirski gaj: Srečanje slikarjev z domačini...17 Kolesar Erik Rosenstein: Preizkušanje vzdržljivosti s krožno vožnjo po dolini............24 ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 39, 28. september 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazorje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Irena Drobež, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. 0 POSLEDICE POPLAV V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Več kot 2,5 milijona evrov škode Po grobih ocenah je v Zgornji Savinjski dolini vodna ujma povzročila za najmanj 2,5 milijona evrov škode. Najhuje je bilo na območju občine Nazarje, kjer škoda znaša okoli 1,5 milijona evrov, kar je po besedah direktorja tamkajšnje občinske uprave Sama Begiča povsem primerljivo s škodo, ki sojo utrpeli leta 1998. Voda je največ škode povzročila na cestni infrastrukturi in mostovih. Poleg tega je na območju nazorske občine kar nekaj plazov, ki resno ogrožajo premoženje in posledično tudi življenja ljudi. Begič opozarja, da je v Sloveniji trenutno blizu šest tisoč grozečih plazov, kar pomeni, da nazorski nikakor ne bodo državna prioriteta, zato bo sanacija predvidoma dolgotrajna. OBLJUBE DELAJO DOLG Po ostalih občinah se ocenjena škoda giblje od 100 do 300 tisoč evrov, še najbolj srečno so jo tokrat odnesli v občini Solčava, kjer večje škode voda ni povzročila, če odmislimo plaz, ki je ogrozil gospodarsko poslopje Prušnikovi domačiji. Kotje pravilno ocenil minister Po- dobnik, je Zgornja Savinjska dolina poplavno zelo obremenjena in edina rešitev je celovita sanacija širšega porečja Savinje. Po njegovih besedah bi lahko protipo- V občinah Zgornje Savinjske doline so dan po poplavi pristopili k odpravljanju posledic nesreče. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je po ogledu posledic torkovega neurja povedal, da bo njegov resor najbolj prizadetim občinam nakazal prvi vir finančne pomoči za sanacijo malih plazov. Drugi ukrep je priprava sanacijskih programov na podlagi ocene škod, ki so jih pripravile občinske komisije. S predstavniki Karitasa je Delejevo družino na Trnovcu, ki ji je voda odnesla polovico hiše, obiskal tudi celjski škof dr. Anton Stres. V Nazarjah so se takoj, ko se je voda umaknila, lotili odstranjevanja posledic torkove poplave (foto: EMS) Naša anketa Bi bile lahko posledice poplav milejše? Po podatkih meteorološke službe je bilo zadnje neurje pojav, ki ga slovenska meteorološka stroka še ni izmerila, saj je količina padavin celo presegla 250-letno obdobje. A s poplavo in njenimi posledicami smo se v Zgornji Savinjski dolini srečali že večkrat. Bi se posledice ujme dalo omiliti, če bi bili sanacijski ukrepi po prejšnjih poplavah korektno opravljeni? Anton Kreti, Otok Zaradi poplave nisem mogel do doma, ko sem se vračal iz službe. Poplavilo nam je klet, vendar škoda pri nas doma v primerjavi z drugimi ni velika. Več škode je na cesti. Če bi bile sanacije poplav v preteklosti pravočasno in dobro opravljene, bi bilo danes bistveno manj škode. Škodo, ki joje povzročilo zadnje neurje, bomo morali sanirati kar sami in seveda kar se da hitro, ker dvomim, da bodo sredstva od države kmalu prišla. Biserka Krušlin, Mozirje Za vse skupaj smo krivi tudi ljudje, ki neprestano mečemo smeti v potoke in reke. Tudi klimatske spremembe so tiste, na katere bi se morali navaditi. Prav tako je tu še država, ki ni poskrbela, da bi se posledice preteklih poplav sanirale, slabo so Andrej Krajnc, Nazarje V Sloveniji nismo pripravljeni na klimatske razmere in ekstremne vremenske pojave. Poplava se je v Nazarjah zgodila večkrat in posledice letošnje bi bile vsekakor manjše, če bi država pravočasno in kvalitetno sanirala škodo iz preteklosti. Tudi sedaj urejeni vodotoki. sem prepričan, da bo škoda odpravljena postopoma in le delno, sredstva za obnovo pa bodo dotekala počasi. Jože Kovač, Ljubija V Sloveniji še nismo pripravljeni na klimatske razmere in vse te ekstremne vremenske pojave, kot so neurja, ogromne količine dežja... Kot kaže, nas vse to še ni izučilo. Če bi bili sanacijski ukrepi države v preteklosti narejeni tako, kotje treba bi bile posledice bistveno milejše. Tudi ljudje smo odgovorni za škodo, kije narejena, saj bi morali bolj paziti na naravo in v potoke ne bi smeli metati različnih odpadkov. Ana Skornšek, Nove Loke Zahvaljujoč gasilcem smo letos uspeli obvarovati naše imetje. Ti so nas pravočasno opozorili na nevarnost, tako da smo iz kleti, ki nam jo je zalila le podtalnica, uspeli rešiti vse. Avtomobile smo odpeljali na varno. Sedaj smo jo dobro odnesli. Vendar pa od zadnje poplave, ko nas je zalila Savinja, še nimamo vse rešeno. Še vedno imamo spodnje prostore vlažne. Sem pa prepričana, da če bi se kakovostno sanirale posledice iz preteklosti, bi bila škoda sedaj bistveno manjša. Ljudem, ki so letos utrpeli veliko škode, pa upam, da bo država hitro priskočila na pomoč in bodo posledice kmalu odpravljene. Ruža Vnučec, Dol-Suha Sama sem bila v času največjega neurja in poplav v bolnišnici v Celju, od koder so me sredi tedna prav zaradi poplav in škode, ki je bila narejena v okolici Celja, predčasno odpustili. Na ekstremne vremenske razmere v Sloveniji, kot kaže, še vedno nismo pripravljeni. V naši dolini je bila sedaj že tretjič poplava. In nedavna bi vsekakor naredila manj škode, če bi bile posledice preteklih sanirane tako, kotje treba. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem plovno varnost na tem območju zagotovili v dveh do treh letih. »V svojih napovedih bi rad bit realen. Dolžnost vlade je, da tam, kjerje mogoče, hitro, strokovno in trajno rešuje te probleme. Če veliko investiraš v preventivo, potem so posledice praviloma manjše,« je prepričan okoljski minister. Podobnikove besede vlivajo delni optimizem, vendar so bili prebival- ci Zgornje Savinjske doline v preteklem desetletju in pol deležni že nekaj podobnih obljub visokih državnih predstavnikov, ki se niso uresničile. KAKO IZBOLJŠATI POPLAVNO VARNOST? Kje je torej ključ za večjo poplavno varnost? Damjan Jevšnik z nazorske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije trdi, da v zadrževanju hitrih odtokov vode. V primerjavi z letom 1940 stoji v Zgornji Savinjski dolini samo še petina tedanjih jezov. »Za izboljšanje poplcvne varnosti v Zgornji Savinjski dolini in s tem tudi nižje ob reki bi bilo potrebno usmeriti pozornost s Savinje in Drete na njune pritoke. Vodo je potrebno začeti zadrževati že na najmanjših potokih, saj mnogi postanejo uničujoči hudourniki. Čas odtoka vode ob neurjih je potrebno podaljšati. Po grobih ocenah manjka za učinkovito preprečevanje poplav na potokih v Zgornji Savinjski dolini tisoč nizkih lesenih pragov. Koristno bi bilo tudi redno praznjenje nekaterih obstoječih zaplavnih pregrad,« razlaga Jevšnik, prepričan, da bi se ob zadostnem številu teh pragov občutno podaljšal čas odtoka vode, kar bi vplivalo na znižanje vodostaja Savinje, Drete in njunih pritokov. Na Rečici ob Savinji je strugo prestopil potok Rečica in naredil veliko škodo na objektih od Zavdam do kulturnega doma ter zalil tudi Novo naselje (foto: Marija Šukalo) Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je Kobalovi družini, ki je ostala brez hiše, obljubil pomoč države (foto: EMS) Za dolgoročno poplavno varnost v porečju Savinje manjka tudi več zahtevnejših višjih jezov v spodnjih tokovih pritokov Savinje in Drete, nujno bi bilo urediti tudi nekatere večje hudournike. Jevšnik je prepričan, da je evropskega denarja veliko, nenazadnje se je tudi vlada odločila, da bo prosila Evropsko unijo (v okviru solidarnostnega sklada) za pomoč, ki jo namenja za sanacijo velikih naravnih nesreč. »Prepričan sem, da bi bile občine s skupnim projektom uspešne na raznih razpisih, le povezati se je treba in se morda zgledovati po velenjski občini, kjer so za spremljanje razpisov zaposlili skupino mladih strokovnjakov. Doslej so bili zelo uspešni,«je povedal Damjan Jevšnik. DRŽAVA IN EVROPA OBLJUBLJATA POMOČ Na tiskovni konferenci v Letu- šu dva dni po vodni ujmi je premier Janez Janša spregovoril tudi o pomoči posameznikom, ki jih je na tisoče. Vsi, ki so v neurju izgubili osebne dokumente, bodo na predlog notranjega ministrstva dobili nove brez plačila takse, Pomagati bo mogoče tudi z odložitvijo ali oprostitvijo plačila davščin, je med drugim razložil ministrski predsednik Janša. Evropska komisija je potrdila, da v Ljubljani lahko računajo na pomoč iz solidarnostnega sklada EU. Slovenija mora za ta denarzaprositi najkasneje v desetih tednih od prvega dne nesreče, do pomoči pa je država upravičena, če skupna škoda znaša več kot 164,3 milijona evrov. Vodna ujma je po prvih ocenah v državi povzročila za 200 milijonov evrov škode, kar presega 0,3 promila bruto domačega proizvoda. Savinjčan OBČINA REČICA OB SAVINJI Predsednik republike obiskal Trnovec Predsednik države dr. Janez Drnovšekje v soboto obiskal Delejevo družino na Trnovcu, ki ji je narasla voda odnesla del hiše. Župan Rečice Vinko Jeraj, občinski svetnik Aleš Krančič, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar in poslanec Jakob Presečnik so ga seznanili s trenutnimi razmerami in programom dela v prihodnjih dneh na tem kriznem območju. Predsednik Drnovšekje izrazil vso podporo Francu in Angeli Deleja ter ostalim članom družine in izrazil zadovoljstvo nad aktivnostmi gasilcev, civilne zaščite, drugih sodelujočih organizacij ter prostovoljcev, ki se po najboljših močeh trudijo pomagati prizadetim ljudem. Predsednik sije ogledal porušeno hišo in obnovitvena dela ter ugotovil, da kljub težkim razmeram ljudje vlagajo veliko pozitivne energije in volje, da bi se življenje prizadetega prebivalstva ponovno čim prej normaliziralo. Savinjčan Predsednik države dr. Janez Drnovšek je izrazil vso podporo prizadeti družini Franca in Angele Deleja (foto: EMS) POPLAVA V POTOKU TRAJA(LA) NAJDLJE Intervencija s strani pristojnih pozna? Poplave, ki so prejšnji teden prizadele številne kraje po vsej Sloveniji, tudi Zgornji Savinjski dolini niso prizanesle. Med huje prizadetimi kraji v naši dolini je bila tudi vas Potok v občini Nazarje. Silovit hudournik, ki ga je prineslo s Črete, je vas huje poplavil že leta 1998, tokrat so bila njegova moč in nato posledice še večje kot pred devetimi leti. Okoli 18. ure popoldan sta tako reka Dreta kot Mostni graben začela prestopati svoje bregove. Ogromne količine blata, mivke in kamenja so povsem zasule strugo potoka, voda si je zato poiskala druge poti. Več močnih tokovje drlo skozi vas, eden naravnostvdomač-ijo Tratnikovih, ki so bili med huje poplavljenimi v vasi. Razsežnosti velikih voda so bile vidne šele drugo jutro. Vaščani so začeli odpravljati škodo, kolikor jo sami, brez večjih strojev sploh lahko. V vasi prevladuje mnenje, da je prišla pomoč s strani občine pozno. Prvi dan je pri nujnem čiščenju struge grabna pomagai le bližnji podjetnik, lastnik primernih strojev za tovrstno delo. Nekaj hiš je bilo zaradi vode, ki je še ves dan tekla izven struge po vasi, odrezanih od vseh poti. Zaradi povsem zabitih vodnih poti pod manjšimi mostovi, dovozi do hiš, je nevarnost ponovnega razlitja vode nekaterim domačijam grozila še vso noč. Mnenje vaščanov o pozni interven- ciji s strani pristojnih, pa naj bo to občina ali država sama, torej ni povsem brez podlage. Dva dni po poplavah so po naroči- lu Občine Nazarje v vas prihrumeli bagerji in tovornjaki, ki so vendarle pričeli z učinkovitim čiščenjem struge. V ponedeljek so še vedno pridno delali, kako bo v naprej, bomo še videli. Struga Mostnega grabna je prenasičena z materialom tudi v višjih predelih vasi, delaje še ogromno. Brez sanacije celotnega potoka ob vsakem večjem deževju preži na vas podobna katastrofa, kot so jo Potočani doživeli tokrat. Dan po poplavah seje vaščanom Potoka ves čas zastavljalo vprašanje, kdo je dolžan, ne le pripravljen pomagati ob njihovi nesreči. Župan Ivan Purnat je vas sicer kmalu obiskal, a na pravo, organizirano pomoč sovaščani čakali še ves dan. Ob klicu avtorice članka na podjetje Nivo iz Celja, ki skrbi za vodotoke v Zgornji Savinjski dolini, smo izvedeli, da je prva intervencija v primeru takšnih nesreč v rokah odgovorne občine. Za pojasnilo nastale situacije sije čas vzel župan občine Nazarje Ivan Purnat: »Že v torek zvečer, po poplavah, seje občinska uprava sestala s civilno zaščito, skupaj smo naredili načrt, kako bodo zadeve potekale. Za vsako krajevno skupnost smo določili popisovalca, kije evidentiral, fotografiral in nato posredoval podatke o stanju na terenu, o škodi na stanovanjskih objektih, komunalni infrastrukturi, cestah in na mostovih. V sredo do dvanajste ure smo podatke zbirali, do ene ure popoldan smo morali poročati na regijski center v Celje.« Nadalje Purnat pojasnjuje: »Prvi dan je torej potekalo evidentiranje škode, da so nas na podlagi zbranih podatkov uvrstili med ogrožene oziroma oškodovane občine. Takoj nato smo začeli z organiziranjem pomoči tam, kjer je bilo najbolj nujno oziroma tam, kjer so domačije Ogromne količine zemlje grozijo, da bodo ob prvem večjem dežju spolzele po strmini in s sabo vzele hišo mlade družine Moličnik z dvema šoloobveznima otrokoma (foto: Tatiana Golob) DRŽAVNA POMOČ ZA ODPRAVO POSLEDIC POPLAVE Pričel se je popis škode Škoda po poplavah, ki so prejšnji teden prizadele Slovenijo, naj bi po oceni premierja Janeza Janše presegla 200 milijonov evrov. Škoda presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, zato zakon dovoljuje dodatna proračunska sredstva za odpravo pos- ledic. Popis škode seje pričel v ponedeljek, pristojno ministrstvo pa mora vladi predložiti oceno nepo- sredne škode in predlog za odpravo posledic najkasneje mesec dni po zaključku intervencijskih ukrepov. Prizadetim podjetjem in posameznikom v primerih ogroženosti preživljanja ali hujše gospodarske škode bo vlada omogočila odlog ali celo oprostitev plačila davčnih obveznosti. Pri tem se posameznikom lahko odpis ali odlog odobri za dobo največ dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju dveh let. Za podjetja in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, se lahko dovoli odlog do dveh iet ali obročno plačevanje davka v 24 mesečnih obrokih. Vloge za odpis, delni odpis, odlog ali obročno plačevanje davkov sprejemajo davčni uradi in njihove izpostave. Državno pomoč gospodarstvu je razen nekaterih izjem treba prigla- siti evropski komisiji. Pomoč ni dovoljena v sektorju primarne kmetijske proizvodnje, v premogovništvu in za nabavo vozil v transportnih podjetjih ter podjetjem v finančnih težavah. Pomoči bodo dodeljene za škodo na objektih, opremi in za izpad dohodka. V primeru dolgoročne škode bodo lahko podjetja z izdelanim programom prestrukturiranja zaprosila državo za izdatnejšo pomoč. ID Dovoljen obseg državne pomoči: - do 60 odstotkov škode za obnovo stanovanj in kmetijskega gospodarstva - do 50 odstotkov škode za obnovo kmetijskih zemljišč Upravičenci do državnih pomoči po povodnji: - do 40 odstotkov škode za obnovo podjetij (v primeru posledic -državni organi, zemeljskih plazov do 60 %). -občine, -osebejavnega prava, -osebe zasebnega prava za obnovo objektov za izvajanje dejavnosti, -lastniki stanovanj in - lastniki objekta, kije razglašen za kulturni spomenik, ali za objekt, kije namenjen varstvu naravne znamenitosti. Župan Ivan Purnat: »Občine smo dolžne poskrbeti za prvo intervencijo, kar smo tudi storili.« (foto: TG) ostale odrezane od sveta. To je bilo na Čreti in v Rovtu pod Menino, kjer je odneslo mostove. Naslednji dan smo pričeli čistiti zasute struge, občina je ves čas kon- taktirala z državnimi ustanovami, ki so usmerjale strokovnjake k organizaciji dela. Reguliranje vodotokov, njihova sanacija, vse to je naloga državnih ustanov, ne občin. Smo pa občine dolžne poskrbeti za prvo intervencijo, kar smo tudi storili. Čiščenje struge Mostnega grabna v Potoku, kot tudi drugih hudournikov, seje pričelo po naši intervenciji, seveda pa so pri vsaki hiši z deli pričeli tudi sami, ljudje niso čakali križem rok, karjetudi prav. Ena izmed hujših situacij je vsekakor pri Moličnikih v Potoku, kjer plaz grozi stanovanjskemu objektu. Strokovnjaki so na tem področju pričeli z delom že v ponedeljek, obveščeno je tudi ministrstvo za okolje in prostor. Njihovi strokovnjaki bodo poskušali plaz čim prej sanirati. Ljudje morajo razumeti, da ne more biti vse postorjeno v enem dnevu, sam pa sem se prepričal, da se je marsikje pokazala velika solidarnost, ljudje so pomagali najbolj oškodovanim, čiščenje je potekalo hitro. Žal imamo v naši občini več prob- Meta Moličnik: »V noči iz torka na sredo nas je zajelo močno neurje, ki je mali studenec spremenilo v strah vzbujajoči se hudournik. S pomočjo treh gasilcev PGD Gorica ob Dreti smo poskušali spremeniti tok naraslega hudournika in ga preusmeriti stran od stanovanjskega objekta. Medtem ko smo poskušali zavarovati spodnji del pod cestiščem, saj je hudourniška voda nevarno spodjedala breg pod delavnico in hkrati pod hlevom, je nenadoma pričelo piskati, nakar smo zaslišali močan pok. Za hišo smo zagledali ogromne količine blata, kamenja in mulja. Vse je ležalo na podrtem kaminu in če lematičnih hudournikov, ki so potrebni temeljite sanacije. S pristojnim ministrstvom smo že dogovorjeni, da bodo po umiritvi situacije pričeli s potrebnimi sanacijami. Da se bodo stvari, na katere smo že leta opozarjali, končno začele premikati, mije osebno obljubil minister Po- bi se kdo zadrževal na tem predelu, ga danes ne bi bilo več. V upanju na ustrezno strokovno pomoč smo v obupu pričeli s klicanjem ustreznih strokovnjakov, saj se je v sredo po ponovnem ogledu plazu gmota premaknila vsaj za tri metre proti hiši. Le-ti so si prišli nastalo situacijo ogledat v petek in ugotovili, daje prežeča gmota v primeru padavin nevarna, kar pomeni izselitev iz stanovanjskega objekta. Podjetje Nivo iz Celja je v ponedeljek pričelo s sanacijo plazu, vendar bodo naše noči še vedno prečute, saj nad nami še vedno visi strah, ali bo popolna sanacija sploh možna.« dobnik. Sedaj je priložnost, da jih držimo za besedo, saj so tudi sami videli, kakšna škoda nastaja zaradi neurejenih hudournikov. Na naši občini pa bomo poskrbeli, da država na svoje obljube ne bo pozabila!« zatrjuje nazorski župan. Tatiana Golob SOLČAVA Zemeljski plaz ogrožal Prušnikovo domačijo Močno deževje, ki je prejšnji teden divjalo nad našo deželo, v zgornjem toku Savinje ob koncu ujme vendarle ni kazalo tako strašne slike kot nad nekaterimi slovenskimi kraji, kjer je za seboj pustilo pravo razdejanje. Kljub temu so ta deževni torkov večer tudi v Solčavi, pri Prušnikovih trepetali za svoj dom, za svoja življenja. Nad domačijo-oddaljeno le dober streljaj od Solčave, vpeto na strmo pobočje desnega brega potoka Klobaša, ki se tik pred Solčavo izliva v Savinjo - seje namreč utrgal zemeljski plaz. Gmota zemlje, dreves in grmovja je prihrumela po strmem pobočju Prušnikove domačije in se po srečnem naključju deloma ustavila tik ob stanovanjski hiši, drugi del pa mimo hišnega praga v bližini gospodarskega poslopja. ZAHVALA Zahvaljujeva se vsem, ki so nama pomagali pri odpravljanju posledic poplave. Hvala vsem in vsakemu posebej. Tatjana in Sergeja Pukart, Lesarska cesta 1, Nazarje Gmota zemlje, dreves in grmovja se je po srečnem naključju deloma ustavila tik ob stanovanjski hiši Prušnikove domačije (foto: Franjo Atelšek) Pogled na stoječa in podrta drevesa sredi travnikov, ki jih je plaz povsem približal stanovanjski hiši, je bil resnično zaskrbljujoč, še bolj pa ogromna gmota grmovja, ki je dobesedno potrkala na okno zgornjih bivalnih prostorov. Gospodar Matjaž Prušnik se je v sredinem sončnem jutru zaskrbljeno oziral po svoji domačiji, na kateri so k sreči poslopja ostala nepoškodovana. Nekontroliran poseg v naravo pred leti z izgradnjo gozdne vlake nad njegovo domačijo je le-to skoraj odnesel v dolino. Narava je pač še vedno močnejša od samovolje ljudi, ki so kljub Prušnikovim opozorilom pretrgali običajno pot hudourniku. Ta sije v torkovi vodni ujmi izbral pač svojo pot. Franjo Atelšek 0 ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Napovedali stavko in odšli čistit poplavljen dom kulture Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za 17. november napoveduje velike delavske demonstracije, s katerimi bodo podkrepili zahteve po uskladitvi plač z inflacijo. Če delodajalci v uskladitev osnovnih plač s cenami življenjskih potrebščin in produktivnostjo na ravni dejavnosti ne bodo privolili, bo ZSSS januarja pripravila splošno stavko svojega članstva. Kot je dejal predsednik največjega sindikata v državi Dušan Semolič, ki je skupaj z nekaterimi predsedniki sindikatov dejavnosti sodeloval pri odpravljanju posledic poplave v nazorskem domu kulture, je tokrat bistvo problema pri lastnikih kapitala. Semolič je pre- Predsednik največje sindikalne centrale Dušan Semolič (levo) in sekretar velenjske območne organizacije Andrej Krajnc sta v Nazarjah dokazala, da je solidarnost še živa (foto: Irena Drobež) pričan, da smo priča klasičnemu spopadu med delom in kapitalom, ki se kaže v zavlačevanju pri pogajanjih o kolektivnih pogodbah. Predsednik ZSSS ob tem dodaja, da če imamo evropske cene, dobičke in nagrade menedžerjev ter evropsko storilnost, naj tudi delavci dobijo evropske plače. Semolič je ob tem spomnil, da ima Slovenija med državami evro območja najvišjo inflacijo, za kar je soodgovorna tudi država, ki bi morala zakonsko urediti minimalne plače, spremeniti krivična pravila pri socialnih transferjih in na pokojninskem področju ter sprejeti zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. Savinjčan RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Škoda na ribjem življu Veliko rib je ostalo na suhem, ko so se poplavne vode umaknile (foto: UK) Zadnje katastrofalne poplave so prizadejale hudo škodo tudi ribjemu življu v Dreti in Savinji ter njenih pritokih. Po prvih ugotovitvah naj bi v naših vodah ostalo le še trideset odstotkov rib. Kot pravi gospodar Ribiške družine Mozirje Dušan Žunfer, so to le prve, neuradne ugotovilve, ki so nastale na osnovi ulova rib na nedeljskem zaključku državnega prvenstva v muharjenju. Letos so, če upoštevamo samo avtohtone ribe, torej postrvi potočnice in lipane, tekmovalci ujeli 14 kosov. Lani je bilo tekmovanje ob enakem terminu, takrat so ujeli 47 kosov teh rib. Nedvomnosovzrokza letošnjitako slab ulov minule poplave. Veliko rib so narasle vode odnesle s seboj, nekaj pa jih je ostalo na suhem, koso se vode umaknile. Precej sojih ribiči v sredo dopoldne rešili, veliko pa jih je že poginilo. Številne ribe so se v nanosih blata in smeti preprosto zadušile. Poleg blata in smeti so narasle vode odnašale tudi cele bale živinske krme, ki so z veliko količino plastičnih folij še dodatno onesnažile vode in brežine. V nič je šel skoraj ves trud ribičev, ki so tudi letos v svoje vodotoke vla- gali ribe. Tako so vložili kar tri tone šarenk in 12.000 kosov avtohtone postrvi in lipana različnih velikosti, vse od mladic pa do merskih rib. Marija Lebar GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Srebrni priznanji za BSH Hišne aparate Nazarje V četrtek, 20. septembra, je Gospodarska zbornica Slovenije na Bledu podelila priznanja za najboljše inovacije v Sloveniji, ki so nastale v letu 2006. Med prejemniki so bili tudi inovatorji iz BSH Hišni aparati iz Nazarij, ki so osvojili dve srebrni priznanji. Prestižni priznanji so nazorski inovatorji osvojili za ročni mešalnik in novi sekljalnik, za katera so na regijskem nivoju prejeli zlati priznanji. Novi ročni mešalnik je bolj er-gonomičen, bolj atraktivno oblikovan in kar 20 odstotkov lažji od svojega predhodnika. Odlikuje ga tiho delovanje, energijsko varčen motor, novost na tržišču pa je izvedba pogona s pripadajočim hlajenjem. Inovativnost sekljalnika je visok nivo tehnične zaščite. Poudarek je na ugodnem razmerju med ceno in uporabnostjo, na varnosti, er-gonomičnosti in oblikovanju. Inovacija je v primerjavi s predhodnim modelom prispevala k zmanjšanju proizvodnih stroškov kar za petnajst odstotkov. Za oba izdelka so na nemškem patentnem uradu vložili kar deset prijav za zaščito s patentom. V obeh inovacijah je sodelovalo 11 inovatorjev iz BSH. Gospodarska zbornica Slovenije je letos organizirala podelitev za in- ovacije že petič po vrsti. Priznanje na nacionalni ravni predstavlja najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskega gospodarstva, s tem pa promocijo inovativne dejavnosti. Da je slovensko gospodarstvo inovativno, dokazuje število prijav na natečaj, ki jih je bilo letos preko 170. Pri tem je sodelovalo tristo inovatorjev. Območne zbornice so v finale poslale na regionalnem nivoju najbolje ocenjene inovacije, tako da je prispelo kar 36 najboljših inovacijskih predlogov. Osemčlanska ocenjevalna komisija je imela zelo zahtevno delo, saj so bili predstavljeni predlogi na svojem področju izvrstni. Skupno so bila podeljena štiri zlata priznanja, trinajst srebrnih in prav tako trinajst bronastih. Posebno priznanje je prejel multimedijski projekt petih avtorjev s šaleškega konca z naslovom Odsevi in odmevi, ki je enako priznanje prejel že na podelitvi na Savinjsko-šaleški območni zbornici. Projekt sestavlja avtorska glasba in hkratna video projekcija, katere osnova je industrijska dediščina Šaleške doline, seveda umetniško predstavljena in preoblikovana - včasih celo do neprepoznavnosti. Marija Lebar f RIHTER MONTAŽNE GRADNJE, D.O.O. Med najhitreje rastočimi podjetji v Sloveniji Prejšnji teden je v Rogaški Slatini potekal letošnji drugi regionalni izbor za najhitreje rastoče podjetje za preteklo leto. Za gazelo savin-jsko-zasavske regije je bilo izbrano podjetje Termotehnika iz Braslovč, kije specializirano za razvoj in izdelavo toplotnih črpalk. Med tremi nominiranci se je za naslov gazele potegovalo tudi podjetje Rihter montažne gradnje d.o.o. z Ljubnega ob Savinji. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1990. Veliko energije in osebnega odrekanja vseh treh last-nikovter ostalih zaposlenih je bilo potrebno, daje podjetje začelo izvajati svojo osnovno dejavnost, postavljanje ostrešij in krovska dela. Sčasoma se je izkazalo, da podjetja ta aktivnost povsem ne izpolnjuje, zato so jo nadgradili z izdelavo montažnih in lesenih hiš. Tak izdelek je vsekakor bolj kompleksen in organizacijsko zahtevnejši, uporabniku pa predstavlja bistveno večjo vrednost. Dejavnost je ob podpori sodobne računalniške tehnologije in prilagodljivosti do strank omogočala čedalje večjo rast podjetja, ki je danes eden od pomembnih proizvajalcev montažnih hiš v Sloveniji. Med poglavitnimi prednostmi podjetja pred konkurenco je direktor Janez Rihter izpostavil prilagodljivost kupcem: »Prednostje predvsem to, da še nismo tako veliki, da ne bi mogli upoštevati želja posameznikov. To poskušamo uresničevati v največji meri, kar je vsekakor tudi izjemno naporno. Gradbeništvo je panoga, v kateri se ne pričakuje, da bo vse rešeno vnaprej, ampak se mnoge stvari rešuje sprotno in predvsem prepozno. To pa je v načinu gradnje, kot ga izvajamo mi, nemogoče, saj naš način gradnje temelji ravno na dobri predpripravi, ki pa je osnovni pogoj za kvalitetno gradnjo. Zato strankam poskušamo čim več svetovati in jih usmerjati v tiste rešitve, kijih imamo rešene Janez Rihter je direktor podjetja Rihter, d.o.o., ki se je uvrstilo med tri nominirance za savinjsko-zasavsko gazelo 2007 (foto: Irena Drobež) kot dobre, sicer se lahko na objektu pojavi toliko improvizacij, da zadeva postane težko obvladljiva z vidika kvalitete in roka izvedbe. Tega pa si ne želimo ne mi in ne naše stranke«. Kot pomembno prednostje Rihter izpostavil tudi prizadevanje, da poskušajo biti bolj kvalitetni od svojih konkurentov in se obenem zahvaljuje za sodelovanje vsem kooperantom, dobaviteljem in podizvajalcem, ki jim ob tem stojijo ob strani in tako izpolnjujejo njihov največji cilj, to je zadovoljen kupec. Podjetje Rihter, d.o.o. je v lanskem letu s 40 zaposlenimi ustvarilo več kot tri milijone evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj desetkrat več kot pred petimi leti. Žirija je zato podjetje uvrstila med tri letošnje nominirance za savinjsko-zasavsko gazelo 2007. V izbor se je uvrstilo 100 podjetij iz regije, zato že sama nominacija podjetju Rihter pomeni posebno priznanje. Tako visoke uvrstitve niso pričakovali, saj so se na izbor prijavili bolj iz radovednosti kot iz želje doseči resen rezultat. Med cilji za prihodnost je Janez Rihter izpostavil izgradnjo čim več varčnih, nizkoenergetskih hiš. Letos so se z uvedbo dodatnih sistemov gradnje še bolj približali pasivni gradnji, katere poglavitna lastnost je, da so na ta način zgrajeni objekti izjemno energijsko varčni. To pomeni predvsem zelo nizke stroške za ogrevanje in seveda posledično pri-hranekdenarja uporabnika. Zelo pomemben je tudi okoljevarstveni vidik tako zgrajenih objektov, saj zaradi prihranka energije za ogrevanje bistveno manj onesnažujejo okolje od ostalih objektov. Podjetje je oddelek prodaje preselilo v poslovne prostore upravne zgradbe v Mozirju in se tako še bolj približalo širšemu krogu kupcem. V prihodnos- V izbor za savinjsko-zasavsko gazelo se je uvrstilo 100 podjetij iz regije, zato že sama nominacija podjetju Rihter pomeni posebno priznanje. Tako visoke uvrstitve niso pričakovali, saj so se na izbor prijavili bolj iz radovednosti kot iz želje doseči resen rezultat. ti se nameravajo postopno širiti, saj prostorska omejenost na obstoječi lokaciji predstavlja določene logistične težave. »Naš cilj so predvsem stalne izboljšave na vseh področjih poslovanja in utrditev položaja dobrega proizvajalca montažnih hiš, v katerega bodo imeli zaupanje vsi, ki z njim sodelujejo,« je še dodal Janez Rihter. Irena Drobež PRENOVA GASILSKEGA DOMA PGD GORICA OB DRETI Do nove strehe s pomočjo prostovoljcev V okviru občinskega praznika občine Nazarje je v Lačji vasi potekala svečanost ob otvoritvi delno prenovljenega gasilskega doma PGD Gorica ob Dreti. Gasilci so skupaj z županom Ivanom Purnatom proslavili novo streho, ki bo skrbela, da na samem objektu ne bo več nastajala nepotrebna škoda. Ob tej priložnosti seje predsednik društva Alojz Blatnik zahvalil vsem, ki so veliko svojega časa Župan Ivan Purnat in poveljnik domačih gasilcev Zdravko Tevž sta preizkusila nepremočljivost strehe (foto: TG) porabili za prostovoljno delo na objektu. Opozoril je na velik strošek, ki ga takšne prostovoljne akcije prihranijo in izrazil upanje, da bodo krajani, gasilci ter podporni člani domačega gasilskega društva še naprej pomagali po svojih močeh. Za dobro organiziranost prostovoljcev seje zahvalil tudi župan Purnat, saj Občina Nazarje ne more poskrbeti za popolno financiranje prenove. Ob simbolični predaji strehe svojemu namenu so pod mentorstvom učiteljice Zvonke Zakrajšek krajši kulturni program pripravili učenci Osnovne šole Nazarje. TG AVTOŠOLA RELAX MOZIRJE, SAVINJSKA CESTA 29, TEL: 03/ 837-08-90 Izpit za traktor na avtošoli Relax v Mozirju Bego Okanović Veliko nas je takih, ki imamo opravljeno vozniško dovoljenje za vožnjo osebnega vozila, torej kategorijo »B«. žal s kategorijo »B« ne smemo voziti traktor in traktorski priklopnik. Dovoljenje za traktor spada v kategorijo »F«. - Več o tem nam bo povedal gospod Bego Okanović, direktor Relaxovih avtošol v Sloveniji. Rad bi povedal, daje v pravilniku o usposabljanju za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki predpisan tudi program usposabljanja, ki vsebuje naslednje teme: - varnost v cestnem prometu s traktorjem in traktorskimi priključki - mehaniko tal ter mehaniko gibanja traktorja - razporeditev teže traktorja na osi in kolesa - stabilnost traktorja - preprečevanje nesreč pri vožnji in delu s traktorjem - praktični prikaz varne uporabe traktorja in traktorskih priključkov - Zanima me, ali je tečaj zahteven? Poudaril bi, da je tečaj izredno lahek in da je zelo zanimiv. Bolj kot ne je veliko stvari že znanih, sploh tistim, ki imajo doma svoj traktor ali so kdaj opravljali kakšno delo s traktorjem. - Kdo lahko opravi ta tečaj in kakšni so pogoji? Tečaj varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki lahko opravi oseba stara najmanj 15 let, vendar ne more dobiti izpita za traktor, dokler ne opravi izpit za avto oziroma »B« kategorijo. Ko opravi izpit za avto, mora predložiti potrdilo, daje opravil tečaj varno delo s traktorjem in na podlagi tega dobi tudi izpit za traktor. - Torej tisti, ki imajo izpit za avto, »B« kategorijo, lahko takoj dobijo izpit za traktor, ko opravijo ta tečaj? Točno tako je, samo predložiti morajo potrdilo na upravni enoti in na podlagi tega se jim izda izpit za traktor. - Povejte nam, kdaj se bo pričel tečaj varno delo s traktorjem v avtošoli Relax v Mozirju? Tečaj varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki se bo pričel v ponedeljek, 8.10.2007, ob 17. uri v prostorih avtošole Relax v Mozirju. Informacije in vpisi so možni vsak dan na telefon avtošole 03/837-08-90 ali »non stop« na dežurno številko 041-227-133. Vse zainteresirane vabimo, da se pridružijo našemu tečaju, posebej pa tiste, ki imajo traktor in se vozijo brez izpita. - Gospod Okanovič, zahvaljujem se vam za te informacije, mislim da bodo marsikomu koristile ter pripomogle k večji varnosti na naših cestah in upravljanju s traktorjem ter s traktorskimi priključki. Hvala tudi Vam! Želim Vam srečno in varno vožnjo v prometu. KROPA PRI BOČNI Na relaciji Gornji Grad-Nazarje so se na odseku ceste na Kropi pri Bočni pretekli teden pričela rekonstrukcijska dela. Do nadaljnjega bo na tem delu popolna zapora prometa, uradni obvoz pa je urejen preko Radmirja in Nazarij. Dela so se pričela s sanacijo vodotokov, kijih prečka cestišče, nadaljevala se bodo z rekonstrukcijo ceste skozi Kropo proti Bočni. Dela bodo predvidoma potekala nekaj mesecev, čas izvedbe pa bo odvisen tudi od vremenskih razmer. Ker je cesta republiškega značaja, ob- z rekonstrukcijo ceste novo finančno pokriva Direkcija Republike Slovenije za ceste. Občina Gornji Grad se bo kot soinvestitor pojavila pri financiranju izgradnje pločnika skozi naselje Bočna. Zaradi posledic poplavje do nadaljnjega zaprta tudi cesta proti Če-pijam, saj je poškodovan most potreben temeljite prenove. Irena Drobež Sanacije bodo najprej deležni vodotoki, ki jih prečka cestišče (foto: Irena Drobež) LJUBNO OB SAVINJI Davidov hram odprl nov poslovni objekt V petek, 21. septembra, je podjetje Davidov hram organiziralo dan odprtih vrat ob otvoritvi novega poslovnega objekta, v katerem se nahaja tudi maloprodajna enota Diskont. Nove prostore sta uradno predala namenu direktor podjetja Dušan Žehelj in županja občine Ljubno Anka Rakun. podjetja velik prispevek za občino. Po njenih besedah trgovska ponudba v kraju zaradi pomanjkanja konkurence stoji na trhlih nogah, zato je nova pridobitev zelo dobro- V petnajstih letih svojega delovanja je podjetje Davidov hram d.o.o. postalo eno vodilnih privatnih podjetij, ki se ukvarjajo z distribucijo vseh vrst pijač. V letošnjem letu so se z izgradnjo novih poslovnih, skladiščnih in trgovskih prostorov na Lokah na Ljubnem ob Savinji želeli svojim kupcem še bolj približati. V novih prostorih je sedaj tudi sedež uprave podjetja, v prostorih maloprodajne enote pa so ponudbi dodali preko 700 novih artiklov, ki jih odlikujejo diskontne cene. Investicija v objekt je znašala okrog 700.000 evrov. Županja Anka Rakun je v uvodnem nagovoru pohvalila dosežke Direktor podjetja Davidov hram Dušan Žehelj (desno) je predstavnikom občine, gospodarstva in ostalim obiskovalcem razkazal novo maloprodajno enoto (foto: Irena Drobež) Davidovega hrama na gospodar- došla. Davidov hram je z novo ma-skem področju in poudarila, da loprodajno enoto uspešno zapolnil predstavlja odprtje novih prostorov prostorsko vrzel, kije obstajala med uspešnimi podjetji na tem območju in prispeva k zgledu vzorčne poslovne cone. V letošnjem letu bo na tem območju urejena tudi komunalna infrastruktura in omogočena širitev v novo cono, ki bo zagotavljala še več delovnih mest, predvsem pa temeljila na dobri proizvodnji in storilvah. Županja je ob otvoritvi direktorju Dušanu Žehlju izročila srebrno občinsko priznanje, ki mu ga zaradi njegove odsotnosti ni mogla podeliti ob občinskem prazniku. Prisotne je seznanila tudi z načrti podjetja, ki pripravlja v letošnjem letu še odmevnejšo otvoritev, in sicer elektrarne na sončno energijo, ki bo trenutno največja v Sloveniji. Na strešnem delu objekta so namreč položili tehnične elemente, s katerimi bodo pridobivali električno energijo. Irena Drobež LOGARSKA DOLINA Domačini ostajajo gospodarji na svoji zemlji Logarska dolina zadnje čase doživlja gradbeni preporod. Po izgradnji brunarice zasebnih investitorjev pri hotelu Plesnik pred dvema letoma, se je pričela dograditev Plesnikovega hotela-depandanse Palenk, ki bo s svojimi povečanimi zmogljivostmi, novimi prenočišči in veliko konferenčno dvorano hotelu Plesnik omogočil večje izobraževalne in druge prireditve. Zasebna gradnja Maje Logar bo polepšala prostor na nekdanjem področju kampa v Logarski dolini (foto: Jože Miklavc) V Piestu nasproti Plesnikove domačije so pričeli z obnovo zasebne zgradbe, ki kaže, da bo postala še eden turistično gostinski objekt v lasti Plesnikovih potomcev. Na področju nekdanjega kampa pri smučarski vlečnici pa se vteh dneh veseli strehe nova lesena zgradba domačinke Maje Logar. Vse gradnje so načrtovane s premišljeno in prijetno arhitekturo, kar bo dolini v okras in predstavlja estetsko sožitje z naravo. Na- bega vremena so razorane livade jpomembnejepaje, da se lastniki in utrpele poškodbe, ki se bodo le mlajši domačini zavedajo svoje počasi zacelile. To je cena, ki jo je Hotel Palenk je zdaj povezan z nadstrešnico z matičnim hotelom Plesnik (foto: Jože Miklavc) priložnosti ter lepote tega dela naše dežele in ostajajo gospodarji na svoji zemlji. V Logarski dolini je bil ob mednarodni prireditvi Ovce in koze v alpskem prostoru zaradi mehanskih komponent, lesenih ograd in ogromnih šotorov storjen svojstven poseg v naravno okolje. Zaradi sla- treba plačati, da se ljudje v tem prostoru preživljajo in pritegnejo goste v Logarsko dolino. Vsem, ki so poskrbeli, da je prireditev potekala nemoteno in profesionalno, ter domačinom, ki so se dostojno predstavili, vsekakor gre zaslužena pohvala. Jože Miklavc BREMIS D.0.0. NEPREMIČNINE - POSLOVNA ENOTA MOZIRJE Celovita ponudba nepremičnin na enem mestu V Mozirju že peto leto deluje poslovna enota podjetja Bremis d.o.o. iz Velenja, ki se ukvarja s prometom z nepremičninami. Zadnji dve leti poslovalnica nudi svoje storitve v poslovno stanovanjskem objektu nasproti upravnega centra in je pravi naslov za vse, ki jih zanima prodaja, nakup ali najem nepremičnin. V svetu je že ustaljena praksa, da se ljudje v iskanju tovrstnih storitev obračajo na nepremičninske agencije, pri nas pa ta navada še ni zaživela v polni meri. Podjetje Bremis je s svojo prisotnostjo v Mozirju zajelo celovito povpraševanje in ponudbo nepremičnin v Zgornji Savinjski dolini. S tem je zapolnilo praznino, saj v preteklosti pri nas ni bilo stalno prisotnega podjetja s to dejavnostjo. Podjetje pomaga strankam pri prodaji in nakupu vseh vrst nepremičnin ter pri urejanju administrativnih zadev v zvezi s tem. Njihovo poslovanje tako obsega še organ- izacijo in vpis etažne lastnine ter drugih pravic vzemljiško knjigo, pridobivanje gradbenih dovoljenj za gradnjo vseh vrst objektov in gradbeni inženiring. Svojim strankam svetujejo, kako se lotiti posla in vse postopke speljejo od začetka do konca. S ponudbo svojih storitev strankam olajšajo ter skrajšajo težavne in včasih dolgotrajne poti. S prever- janjem vse dokumentacije preprečujejo možnost zlorab, v storitvi pa je zajeto tudi pravno varstvo, saj pri pripravi pogodb sodelujejo z diplomiranim pravnikom. Ema Janko je nepremičninska posrednica z licenco in posreduje pri prometu z nepremičninami na območju Zgornje Savinjske doline. Sama pravi, da se je agencija v Mozirju dobro uveljavila in da obsta- ja veliko povpraševanje po nakupu ali najemu nepremičnin, predvsem po parcelah in starejših hišah, potrebnih obnove. K sodelovanju bi zato rada vzpodbudila vse, ki bi prazna stanovanja ali etaže v hiši ponudili v najem in tiste, ki še oklevajo glede prodaje svoje nepremičnine, pa ne vedo, na koga naj se obrnejo. Pri svojem delu ugotavlja, da veliko potencialnih nepremičnin za prodajo propada, medtem ko na drugi strani obstaja veliko število kupcev, med njimi tudi tujcev in mladih, ki si začnejo ustvarjati družine. Navsezadnje predstavlja možnost nakupa nepremičnine sredstvo, ki bo mlade zadržalo v Zgornji Savinjski dolini. Irena Drobež Poslovne prostore Bremis d.o.o. najdete v Mozirju, Na trgu 51. Priporočamo, da svoj obisk predhodno najavite na tel: (03) 839 56 50 ali GSM: 051/307-035. METROPOM^l^^ra Mačkova ulica 6,1000 Ljubljana. > GOZDARJA za vodenje gozdne proizvodnje na področju Zgornje Savinjske doline. Pogoji: - srednješolska izobrazba gozdarske smeri, - opravljen strokovni izpit, - znanje programskih orodij Windows in Excel, - izpit B kategorije, - sposobnost samostojnega dela. Prošnje z dokazili o izobrazbi, življenjepisom in opisom delovnih izkušenj pričakujemo do 30. oktobra 2007 na naslovu: Metropolitana d.o.o., Mačkova ulica 6,1000 Ljubljana ZAHVALA ZA POMOČ OB POPLAVI! - delavcem Pizzerije Izoles, trgovin Jurček in Bimbo ter frizerskega salona Dalia, - PGD Nazarje, - Komunali Mozirje, - domačim, prijateljem in znancem, - Engro Tušu in Cash&Carryu, - Elektru Nazarje, - Samu d.o.o., - Mesnici Forti, - Reberčnik Urški s.p„ - Sontan d.o.o., - Pivovarni Laško, - Cremcaffeju, - Savinjskim novicam in vsem, ki so nama na kakršenkoli način pomagali. Goran in Agica Zlati občinski grb v roke Jožefu Bitencu S podelitvijo občinskih priznanj se je slovesno končalo letošnje praznovanje občinskega praznika občine Nazarje. Slavnostna seja je potekalavdomukulturevtorek, 18. septembra, v času, ko je vodna ujma zajela tudi Zgornjo Savinjsko dolino. je v imenu občanov zahvalil za njihovo delo in za bogato ustvarjanje pogojev za prijetnejše življenje v občini Nazarje. Pri tem je izrazil upanje, da bodo priznanja tudi spodbuda za njihovo nadaljnje delo. Zlati grb Občine Nazarje za leto 2007 je za izredno življenjsko delo m Jožef Bitenc je prejel zlati grb Občine Nazarje za izredno življenjsko delo ter za dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke (foto: Irena Drobež) Anton Ploštajner (levo) je v imenu podjetja BSH Hišni aparati Nazarje Prostovoljnemu gasilskemu društvu Nazarje podelil bon v vrednosti 4.000 evrov (foto: Irena Drobež) gasilskemu društvu Nazarje podelil bon v vrednosti 4.000 evrov kot pomoč pri nakupu novega gasilskega vozila. Prireditev je s svojim nastopom in slovensko himno obogatil Mešani pevski zbor Nazarje, za pester glasbeni program pa je poskrbel tudi kitarski ansambel ter drugi učenci Glasbene šole Nazarje. Obiskoval- letošnje prejemnike občinskih priznanj. Občasno curljanje vode izpod stropa med proslavo ni obetalo nič dobrega. Poplave namreč tudi domu kulture niso prizanesle, saj je voda še isti večer zalila njegove prostore. Praznovanje je kljub vsemu minilo v slavnostnem duhu in znamenju dobitnikov priznanj. Irena Drobež Zupan Ivan Purnaf je v slavnostnem govoru izpostavil številne pridobitve v občini in na kratko preletel načrte za prihodnja leta. Slavnost je bila namenjena prejemnikom občinskih priznanj za dosežene uspehe ter delo na raznih področjih družbenega življenja v občini in širše. Župan se jim ter za dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke prejel Jožef Bitenc iz Kokarij. Županje namenil posebno priznanje Slavku Bricu iz Šmartnega ob Dreti za izjemne dosežke na športnem področju. Podelitvam seje pridružil tudi Anton Ploštajner, ki je v imenu podjetja BSH Hišni aparati Nazarje Prostovoljnemu ci so si lahko med projekcijo fotografij ogledali utrinke iz številnih prireditev, ki so zaznamovale letošnji občinski praznik in predstavitev občinskih nagrajencev. Številni obiskovalci so kljub preteči nevarnosti poplav s svojim obiskom počastili >[L LEVEC RENAULT SERVIS LEVEC prodajno servisno podjetje Levec 56/c, Petrovče Telefon: 03/425-45-00 03/425-45-27 ■ Prodaja novih vozil RENAULT, NISSAN in VOLVO, • prodaja GOSPODARSKIH VOZIL, • prodaja vseh vrst rabljenih vozil, ■ prodaja nadomestnih delov ter dodatne opreme, ■ vse servisne, kleparske in ličarske storitve. IZJEMNO UGODNO FINANCIRANJE vseh vrst vozil Možnost menjave staro za novo! VOLVO XC90 VOLVO S80 VOLVO VARNOST - UDOBNOST - ELEGANCA vozilo, s katerim boste slišali šepet večne ljubezni Dobitniki priznanj Občine Nazarje za leto 2007: ZLATI GRB OBČINE NAZARJE - Jožef Bitenc iz Kokarij - za dolgoletno vodenje Društva tabornikov Rod Sotočje Nazarje, dolgoletno delo v športnem in gasilskem društvu ter sodelovanje v neštetih akcijah sveta KS Kokarje, posebej še pri nastajanju športnega centra Laze. SREBRNI GRB OBČINE NAZARJE - Martina Cigale iz Nazarij - za dolgoletno vestno delo v PGD Nazarje in drugih društvih. - Franc Matko iz Lačje vasi - za dolgoletno vestno delo v PGD Gorica ob Dreti, delo v KS Kokarje in prostovoljnih delovnih akcijah. - Jože Zidam iz Šmartnega ob Dreti - za dolgoletno delo v PGD Šmartno ob Dreti, delo in vodenje v organizaciji Zveze borcev in delo v KS Šmartno ob Dreti. BRONASTI GRB OBČINE NAZARJE -Tadeja Cigale iz Nazarij -za uspešno delo na kulturnem področju. - Darko Sukič iz Žalca - za razvoj turizma na območju Občine Nazarje. ŽUPANOVO PRIZNANJE - Luka Brinovšek iz Šmartnega ob Dreti -za odličen rezultat na državnem srečanju mladih raziskovalcev. - Natalija Hlačun s Prihove - za zgledno obnovo gospodarskih poslopij na kmetiji. Nokia E50 208,22 € L\J /0 Škornji DAYTONA OProMotOr OBDARITE SVOJE NAJDRAZJE Z DARILNIM BONOM TRGOVINE CIZEJ RARIŽLJE. Dostava na dom! Montaža! Ugodni mini krediti! YAMAHA Drešinja vas 15, Petrovče, te!.:03/ 5707-151 Delovni čas: PON-PET: 9-18h - SOBOTA: 9-12h Vse občane, ki jih je 18. septembra 2007 prizadelo hudo neurje, obveščamo, da lahko do 31. decembra 2007 pridobite ugoden potrošniški kredit za odpravo posledic neurja. Obrestna mera je bistveno nižja kot velja za redno ponudbo, hkrati pa smo stroške odobritve kredita znižali za polovico. Od 1. OKTOBRA, do 31. OKTOBRA Krediti so namenjeni vsem komitentom Banke Celje oz. tistim, ki boste ob najemu kredita to postali. Za vse informacije obiščite našo najbližjo poslovalnico. p banka celje % 5 mer PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE okna in vrata Simer d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje P. E. Ljubljana, Brnčičeva 7 P. E. Koper, Ferrarska 17, Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 Zastopniki: i -•* Maribor 02 620 97 37 W Jesenice 041 756 750 Ribnica 040 313 712 Velenje 051 330 667 • 080 10 27 ) www.simer.si V SEPTEMBRU VAM NUDIMO 8% SEJEMSKI POPUST! PVC okna in vrata matei materialize kopalniške^ keramičnih ploščic G RAD BENO I 1 I I I I I I ropHONe ®[b0g3Sü© m|gg£> U[S© ©WOGfl® w Gradbeni material, vija tveno železo, barve, laki, bela tehnika to RADIATORJE iwsIB® ©<3 'll» 'S® ‘0®- ®CsQ®(fe)0® dD® sgiD®®.. Europhone Mozirje, Ob tmavi 1, 3331 Mozirje GSM: 031 387 180 tel.: 03 839 08 20 fax: 03 839 08 21 e-mail: mozine@europhone.si Sony Ericsson W200Ì 47,88 € - . ^ Nokia E65 1 Motorola F3 289,00 € (i__3 0,90 € Prodaja mobitelov iz akcijske in redne prodaje «Dodatna oprema Sklepanje naročniških razmerij • Servis in odkup rabljenih mobitelov Piše: Aleksander Videčnik UTRINKI IZ LUČ Bogomir Supin je vse življenje shranjeval razne zanimivosti iz ljudskega izročila. Mislim, daje bil tudi na svoje fotografije izpred zadnje svetovne vojne zelo ponosen. Res nam je ohranil veliko dokazov življenja in dela nekdanjih gozdnih delavcev, predvsem pa nam je na fotografijah ohranil spravilo lesa po mogočnih rižah z visokih planin v dolino Nekoč sva se pogovarjala o lučkih svečarjih in je iz svoje mape izbrskal pisanje o njih ter o nekdanjem nočnem "vehtarju" in še navade ob rojstvu novorojenčka. Najprej je tekla beseda o svečarjih. Takole nekako je pripovedoval: »Od vsakega vrha, na katere so Luče razdeljene, so med letom po fari pobirali ali denar ali pšenico, da bi iz izkupička nabavili sveče za cerkve. Pobiralcem teh darov so pravili "svečarji". Navada je bila, da so eno leto pobirali možje, drugo pa fantje. Pri domačijah so bili lepo sprejeti in malo pogoščeni. Ko je bila bera zaključena, so skupaj ugotovili izkupiček in nato šli v Kamnik nakupit sveče. To pot so najraje opravili na začetku zime, najpogosteje je bilo v skupini šest pobiralcev in cerkveni ključar. Pri svečarju so kupili "končke", to so bile sveče, dolžine kakih 25 cm, na spodnjem koncu so imele zeleni rob, kakih 10 cm visoko. Za cerkvenega ključarja, župnika, ministrante in svečarje so nabavili "bogštiklce". Toje bila drobna sveča, zvita v obliki hlebca. Na gornji strani zvitka je bila slika katerega od svetnikov ali kakšen dogodek iz Svetega pisma. Prav posebno lepi so bili nekoliko pozlačeni. Vse prinešene sveče so na svečnico blagoslovili. Oltarne so ostale v cerkvi, končke pa je župnik delil pri "ofru". Imele so jih vse družine, da so jih prižgali, če je prišel v hišo duhovnik katerega iz družine obhajat, ljudje so rekli, daje "prišel z Bogom". Končki so imeli torej izrazit obredni pomen, zato so jih ljudje skrbno hranili. Luče so imele nekoč nočnega čuvaja. Rekli so mu "vehtar". Beseda izvira iz nemščine in pomeni izraz "čuvaj". Nekdaj je bil to grobokop Reše-tar. Do polnoči je imel obvezno stražo na vasi, po polnoči pa je šel k počitku, ob zadnjem obhodu vasi je glasno govoril: »Ur'caje dvanajst odbila, da b'la Bogu ljubezniva. Bog nas varuj, svet' Florjan pred hudo uro vsaki dan.« To je verjetno že zdavnaj pozabljen čas, velja pa ohraniti spomin na izročilo, ki zgovorno priča o življenju v nekdanjih Lučah.« Ljudsko NEKAJ POVHOVIH PRIPOVEDI Stari Povh v Jazbinah je še poln spominov, kijih velja ohraniti. Ima poseben občutek za vsebino ljudskega izročila. Tokrat o njegovih opazovanjih vremena. V starih časih, ko še ni bilo radia, televizije in vremenoslovcev, so morali kmetje sami opazovati vreme, seveda je bilo to pomembno še posebej v času košnje in žetve. Dolgoletne izkušnje so šle iz roda v rod. V Jazbinah je tedaj, koje prišla megla do kmeta Drofelnika zjutraj, potem jo je posušilo, zagotovo bil lep dan. Če pa je segala do Šmihela, je še tisti dan deževalo. Če so ponoči na gnoju zrasle male gobice, je naslednji dan gotovo deževalo. Kadar je zvečer bliskalo za Smrekovcem, grmenja pa ni bilo slišati, je naslednji dan deževalo. Če je bilo opaziti na luni kolobarje pričakovati veter. Če seje od sv. Križa slišal zvon v Jazbine, je bil vzraku močan sever, potem je bilo ves teden lepo vreme. Letos, tako pravi Povh, je bilo slišati ta zvon le dvakrat v osmih mesecih. Če je zjutraj pred sedmo uro rosilo, je bilo preko dneva lepo. Nekoč so rekli, da kadar sonce vzhaja inje bledo rumeno, bo še tisti dan deževalo. Če se na jugu jasni, se "trep" (bedak) veseli. Mesec april so poimenovali "brezen", kije vsako uro jezen, saj v aprilu pogosto na dan dežuje. Če zvečer rega "zelena rega" (tej žabi pravijo Tomažek), sledi tudi deževno vreme. Če se oglaša ptič "hudournik" (dreskač), bo deževno. Če je zjutraj, ko travo kosimo, rosa, se, ko nehamo kositi, na kosi čez pol ure pojavijo rjaste pikice, vendar se to redko zgodi. Vendar pa je iz tega sklepati, da bo v kratkem dež. Če na cvetno nedeljo namoči snope (butare), potem je ob žetvi vsak snop moker. Če piha "zdolec" (prihaja iz Panonske doline), potem grmi izročilo in vsake pol ure nastanejo močni nalivi. Ko pa v megli "vre", potem je lahko kmalu toča. Vreme je zagotovo lepo, če prihaja močan veter s severa. To so gotovo zanimiva opažanja naših prednikov, ki so pač nenehno opazovali naravo in se po njej ravnali tudi ob setvi in drugih pomembnih kmečkih opravilih. Verjetno je prav zato pomembno, da opažanja, kot jih pomni Stari Povh, zapišemo in tako ohranimo našim znamcem. NAJBOLJŠI VREMENSKI NAPOVEDNIK Tudi tu ima Povh odgovor. Seveda je treba upoštevati, da so ta njegova opažanja in opazovanja običajna v okolju, v katerem živi in dela. Morda imajo drugje drugačne reke in napovedi vremena. To je seveda gotovo odvisno od tega, kje so ljudje živeli in kmetovali. Prav gotovo bo za kakšno Solčavo, denimo, veljalo kaj drugega. Povh pravi, daje bil pri njih najboljši "vremenik" šop domače bodeče neže aii kot so jo v Jazbinah imenovali po domače: "kozja potica". Takšen šop te rastline so nabili na suhih stenah koč, pastirskih stanih, pod odrinami na hlevih. Čeje bila neža suha in lepo raztegnjena, je pomenilo lepo vreme. Če pa je bila rastlina vlažna in seje zaprla, je gotovo kmalu deževalo. LJUDSKA MODROST Vse povedano, je prava ljudska modrost. Spominjam se, da mi je nekoč Lovro Goličnik, kije vedel veliko tega, pripovedoval, kako so ob setvi opazovali Mozirsko goro in po stanju vegetacije gozda ugotavljali pravi čas za to pomembno opravilo. Če smo prebirali Lovrovo knjigo o Šmihelu, smo lahko zasledili spoštljive misli o domači grudi in neverjetno zanimive zgodbe o naravi. 3ščemo stare fotografije Fantje iz Grušovelj in Šentjanža pred odhodom k vojakom. Fotografija je posneta pri Korenu v Šentjanžu leta 1950. f \ 15 Škode no gozdnih cestah po neurju 18. septembra Mag. TOMAŽ GERL, vodja odseka za gozdno tehniko, Zavod za gozdove Slovenije, O E Nazarje Neurje, ki je prejšnji teden prizadelo večje dele Savinjske in Šaleške doline, je pustilo močne posledice tudi na cestah, tako občinskih kot gozdnih. Obseg poškodb na gozdnih cestah je bil lokalno različen in odvisen zlasti od naslednjih dejavnikov: oblike terena, stabilnosti talne podlage, predhodnega vzdrževanja ter sistema odvodnjavanja cest. NEKATERE CESTE POVSEM UNIČENE Zaradi izjemne silovitosti neurja so bili tokrat v ospredju naravni dejavniki, saj se niti dobro vzdrževane in odvodnjavane ceste niso mogle upirati zemeljskim plazovom ter razdiralni sili vode, kije drla po pobočjih. Najbolj so bile na udaru ceste v občini Nazarje, kjer smo gozdarji ugotovili težje poškodbe na skupni dolžini okoli 15 km, torej skoraj četrtini celotne dolžine gozdnih cest v tej občini. Od tega je pet km povsem uničenih, tako da jih bo treba zgraditi praktično na novo. Stroški sanacije sesamo vtej občini ocenjujejo na več kot 200.000 evrov, pri tem pa sploh niso vštete občinske ceste, ki so bile poškodovane skoraj v enaki meri. Marsikje sanacija gozdnih cest sama po sebi ne bo niti zadostovala, saj jih ne bo možno uporabljati, vse dokler ne bodo sanirane občinske ceste, na katere se gozdne navezujejo. SKUPNO ODPRAVLJANJE ŠKODE Gospodarsko škodo bodo utrpeli tudi lastniki gozdov, saj bo nekaj časa onemogočen odvoz lesa iz določenih predelov gozdov, zlasti Krašice in Strojnika. Problem je še toliko resnejši v primerih, koje socialna vloga gozdnih cest enako pomembna kot njihova gospodarska vloga. S tem so mišljene ceste, ki povezujejo osamljene kmetije z bližnjimi zaselki. Zlasti tukaj je potrebno nemudoma izvesti najnujnejša dela za vzpostavitev prevoznosti in šele kasneje razmišljati, kako pokriti materialne stroške sanacije. Prav tako je pomembno, da se lotimo odpravljanja škode skupno, torej občine v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, saj je povsem očitno, da tako občinske kot gozdne ceste tvorijo enotno prometno infrastrukturo, kije nujna za življenje in gospodarstvo tega prostora. Gozdarji torej naprošamo občine, da pri ocenjevanju škod na lastni infrastrukturi upoštevajo tudi škode na gozdnih cestah, o katerih jim bomo poslali podatke, in da šele takšno dopolnjeno oceno posredujejo na Upravo RS za zaščito in reševanje. Nastala škoda je namreč ogromna in jo bo nemogoče odpraviti zgolj z rednimi sredstvi za vzdrževanje. KAKO OMILITI UČINKE NARAVNIH DANOSTI? Kotjeobičajnovtakšnih primerih, se tudi tokrat sprašujemo, kaj je možno storiti, da v prihodnje podobna neurja ne bi povzročila enakih ali še hujših posledic. Vsekakor sije treba biti na jasnem glede osnovnega dejstva: ljudje ne moremo bistveno spreminjati naravnih danosti in zato bo vsako katastrofalno neurje neizbežno pustilo katastrofalne posledice. Lahko in morali bi se prilagajati naravnim danostim ter na tak način vsaj omi- liti njihove škodljive učinke. V kolikor govorimo o gozdnih cestah, je najpomembneje dvoje: njihovo redno in pravilno vzdrževanje ter splošno gospodarjenje z gozdom, saj je cesta sestavni del gozdnega prostora. Izkušnje kažejo, da mešani gozdovi z večjim deležem listavcev in razgibano zgradbo mnogo bolje utrjujejo gozdna tla in zadržujejo odtok vode kot pa enakomerni, senčni smrekovi gozdovi brez izrazitejše podrasti. Torej že sama vrstna sestava in zgradba gozdov v veliki meri vplivata na velikost škode po neurjih. ŠKODA ZARADI MALOMARNOSTI Marsikdaj gozdarji zobžalovanjem ugotavljamo tudi pomanjkljivo vzpostavljanje gozdnega reda po sečnji. Različni sečni ostanki, kot na primer večje veje in vrhači dreves, ki obležijo v pobočnih jarkih in hudourniških strugah, so ob prvem resnem deževju naplavljeni do cest, kjer zamašijo cevne prepuste. Tako včasih nastane ogromna škoda zgolj zaradi malomarnosti peščice nevestnih lastnikov gozdov. Enako pomembna je dosledna sanacija gozdnih vlak po spravilu in njihovo odvodnjavanje, sicer se lahko ob neurjih spremenijo v hudourniške struge. Veljalo pa bi razmisliti še o postavitvi večjega števila nizkih lesenih pragov v strugah manjših vodotokov v porečju Savinje. To bi bilo možno izvesti tudi v strugah gozdnih potokov in večjih hudourniških jarkih. Na ta način bi vodo zadrževali že na samem začetku njene razdiralne poti in nedvomno nekoliko zmanjšali škodo po neurjih. Vsi skupaj si moramo želeti, da bi bilo podobnih nesreč čim manj, vendar se najbrž ni primerno zanašati le na pobožne upe In v nedejavnosti čakati na nadaljnji razvoj dogodkov. Če se bomo iz tokratne nesreče tudi česa naučili in znali ta spoznanja koristno uporabiti, bomo morda ob naslednji podobni priložnosti vendarle ugotovili nekoliko milejše posledice. OBČINA REČICA OB SAVINJI Rečica ob Savinji 55, 3332 REČICA OB SAVINJI Tel: (03) 839-18-30 fax: (03) 839-18-35 Občina Rečica ob Savinji obvešča svoje občane, ki so v neurju dne 18.9.2007 utrpeli materialno škodo, da le-to lahko prijavijo na sedežu Občine na Rečici ob Savinji, številka 55. Na osnovi prijave jih bo obiskala občinska komisija za ocenjevanje škode. Hkrati obvešča da je za pomoč družini Deleja, za obnovo njihovega doma, odprt poseben račun. Darovana sredstva lahko nakažete na tekoči račun št. 01409-6000000014, sklic 00 09 -2007, naziv »Občina Rečica ob Savinji -poplave - pomoč družini Deleja«. Uničena gozdna cesta v Črnem grabnu na Čreti (foto: Damjan Jevšnik) 13. EX-TEMPORE MOZIRSKI GAJ Srečanje slikarjev z domačini obogati oboje V Slomškovi dvorani v Mozirju so predzadnjo soboto v septembru odprli delovno razstavo likovnih del osemnajstih udeležencev ex-tempora Mozirski gaj. Ti so svoja dela v različnih slikarskih tehnikah ustvarjali ob druženju v parku ob Savinji od 19. do 22. septembra. Likovno izražanje akademskih in amaterskih slikarjev ter likovnih pedagogov je že 13. potekalo pod okriljem mozirskega Kulturno prosvetnega društva Jurij. ijo v novembru, ko se bodo srečali z dr. Jožetom Muhovičem. Na zaključni razstavi srečanja v Mozirju so svoja dela na ogled postavili tudi Zgornjesavinjčani, likovni pedagog Jure Repenšek, O štiridnevnem srečanju v Mozirju, kjer so likovni ustvarjalci iz različnih krajev Slovenije in zamejstva iskali svoje motive, je spregovoril predsednik društva Jure Repenšek. »Vsa leta se trudimo, da bi ob promociji domačega kraja izobraževali tudi svoje občinstvo, saj si slikarji želijo, da bi se med samim slikanjem v gaju srečali z domačini, kjer bi se ti lahko informirali o njihovem delu.« Druženje in študijsko srečanje bodo nadgradili še z likovno teor- Na delovni razstavi ex-tempora v Mozirju so se obiskovalci pustili »nagovoriti« likovnim delom (foto: Marija Šukalo) akademski slikar Alojz Zavolovšek ter likovne ustvarjalke Danica Janžovnik, Anka Rakun in Danica Verbuč. Tokrat razstavo ni ocenjeval noben likovni kritik, zato so realistična in abstraktna dela ocenjevali obiskovalci, ki so se pustili »nagovoriti« likovnim delom in v njih poiskali sebi najljubše delo. Pozdravne besede obiskovalcem in ustvarjalcem je namenil tudi mozirski župan Ivo Suhover-šnik. Omenil je, da je ex-tempore Mozirski gaj zanimiv mozaik različnih likovnih del, kjer so avtorji poskušali zajeti utrip okolice. Za prijeten kulturni program so s svojimi ubranimi glasovi tudi letos poskrbeli mozirski Koledniki. Marija Šukalo GALERIJA NAZARJE w Bogdan Čobal - eminenten gost Otvoritev razstave Bogdana Čobala (drugi z leve) je potekala v sproščenem vzdušju (foto: Tatiana Golob) »Galerija Nazarje še nima dolgega razstavnega staža, pa je gostila že kar nekaj zanimivih, v slovenskem prostoru tudi pomembnih umetnikov. Vseeno pa lahko rečem, da je akademski slikar Bogdan Čobal eminenten gost tega razstavišča,« so besede likovne kritičarke Anamarije Stibilj Šajn, ki je zbrane na otvoritvi umetnikove razstave popeljala skozi razstavljena dela. Razstava, ki jo je v počastitev občinskega praznika občine Nazarje pripravilo Kulturno društvo Nazarje, je res posebna tudi skozi oči zgolj površnega ljubitelja umetnosti. Bogdan Čobal, akademski slikar in dolgoletni profesor na Ped- agoški fakulteti v Mariboru, se je v Nazarjah predstavil z dvema cikloma svojih del, s Prostorskimi razmiki in Ritmom navpičnega. Kot je obiskovalcem razložila Stibilj Šajnova, umetnik v Prostorskih razmikih vzpostavlja red z razmiki oziroma špranjami, kijih na platnu razvršča na različne dele slikovne površine, v Ritmu navpičnega pa se posebej izraža ureditvena shema z izrazitim vertikalnim poudarkom. V samem prostoru nazorske galerije so prevladovale predvsem slike z dvema licema, ki so vpete v poslikane okvirje in so v njih tudi vrtljive. S tem, ko je omogočeno vrtenje slik, je gledalcu omogočeno videnje vedno novih poglavij slikarjeve zgodbe. Tovrstni mobilni objekti so poimenovani tudi kot bandere. Tudi umetnik sam seje zahvalil za topel sprejem v Nazarjah, ki mu ga je pripravila Vladka Planovšek, predsednica KD Nazarje in organizatorica večera, ter zagotovil, da mu je razstavljanje v Nazarjah le v veselje. Da bo ogled tokratne raz- stave marsikomu v veselje, je bil prepričan tudi župan Ivan Purnat, ki je razstavo otvorit V spremljajočem kulturnem programu je tokrat nastopil Mladinski pevski zbor Osnovne šole Nazarje pod vodstvom Katje Gruber. Tatiana Golob EVROPSKO PRVENSTVO EUROPA CUP 2007 Velenje se je odelo v cvetje Velenje v dneh med 28. in 30. septembrom gosti Evropsko cvetličarsko prvenstvo Europa Cup 2007. Državni cvetličarski prvaki iz dvajsetih držav bodo v času prvenstva, ki poteka le enkrat na štiri leta, izdelali 120 vrhunskih cvetličnih kreacij. Tekmovanje, ki ga bodo lahko spremljali tudi gledalci, bo potekalo v Rdeči dvorani v Velenju in na mestnem otroškem igrišču ob dvorani v petek in soboto, 28. in 29. septembra. Tekmovalci se bodo pomerili v šestih tekmovalnih disciplinah: Pikina pojedina, Poročni šopek, Nasad v posodi, Jože Plečnik, Šopek ter Presenečenje. V soboto zvečer bodo na svečani prireditvi razglasili zmagovalca, vrhunec prvenstva pa bo nedeljska zaključna razstava vseh cvetličnih mojstrovin. Mesto je že od srede naprej v »cvetlični preobleki«, saj v Velenju pripravljajo tudi številne spremljevalne prireditve, s katerimi bodo še obogatili program prvenstva. Pripravili so vrsto razstav in prireditev, pred Rdečo dvorano se bodo na tržnici z domačo in umetnostjo obrtjo predstavili člani Območne obrtne zbornice Velenje, v soboto pa bo na Titovem trgu 4. Jesenski sejem s promenadnim koncertom. V nedeljo bo na Velenjskem gradu prvič potekal tudi srednjeveški dan, na mestnem otroškem igrišču pa Pikin festival prireja Pikine cvetlične ustvarjalnice. ID SPECIALNA RAZSTAVA PSOV V VARPOLJAH Na ogled šar peji 22 razstavljakev iz treh držav V Varpoljah so 16. septembra domači kinologi v sodelovanju s člani Slovenskega kluba za šar peje organizirali tretjo specialno razstavo psov te pasme. Udeležilo se je je 22 razstavljavcev iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Razstava tokrat ni bila tako množično obiskana kot preteklo leto, kljub temu je imel angleški sodnik Tim Bali precej dela, preden je ocenil vseh 29 razstavljenih štirinožcev. Slednji veljajo za zveste človekove spremljevalce, vdane družini, v kateri živijo. Mladički daje- jo zaradi nagubane kože videz, da so oblečeni v prevelik pulover. Klubska prvakinja in BISS Varpolje 2007 je postala Ch Golding Yum Yum. Klubski prvak pa je že tretje leto zapored postal Ch Margem's Crunch Golden Edge. Organizatorji obljubljajo za prihodnje leto zopet veliko bolj množično in mednarodno obarvano razstavo. Kot pika na i bo eden izmed na- jvečjih poznavalcev pasme v vlogi ocenjavalca nastopil Matgo Law iz Hong Konga. Benjamin Kanjir Najlepši predstavniki šar pejev morajo izpolnjevati različne normative, katerih približanje jih postavlja na zmagovalna mesta gorenje Gorenje Notranja oprema d,o.o. Objava prostega delovnega mesta Zaradi potreb v proizvodnji programa Pohištvo v Nazarjah, iščemo delavce za delo na lesnoobdelovalnih strojih in v montaži. Delo je za določen čas z možnostjo kasnejše sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Interesenti se lahko oglasijo osebno v tajništvu na sedežu programa na Lesarski 10, Nazarje, ali po telefonu 03 839 31 00. Prijave sprejemamo do 8.10.2007. VOZILI SMO BMW R 1200 GS Prava izbira za jesenska potepanja Jesen je tu in mrzel zrak nas opozarja na bližajočo se zimo. Vendar kristalno čista jutra kar kličejo po vožnji z motociklom. Pri Selmarju v Celju so nam za test posodili najbolje prodajani model na svetu, BMW R 1200 GS. ten. Vzmetenje je udobno in dopušča tudi športnejše poteze. Tako po asfaltnih kot makadamskih ces- Motocikel se je priljubil tako mladim in starim, predvsem pa tistim, ki imajo denar, saj je cena precej zasoljena. Oblikovno je novi GS nadaljevanje prejšnje generacije 1150, ki je zavzela mesto v srcih pravih motoristov. Motocikel zaživi na brezpotjih in se odlično znajde v ostrih cestnih krivinah. Oblikovno ostaja zvest tradiciji in o tem, ali je lep ali grd, se lahko pogovarjamo v nedogled. Neizpodbitno je, da je dvovalnji boxer motors 1.170 ccm in 99 KM ter kar 115 Nm navora pri 7.000 vrtljajih prava poslastica za ležerno in neutrujajočo vožnjo, kakortudiza hitra prehitevanja. Ko kakšen drug motocikel še »nabira« vrtljaje, je GS že daleč izza ovinka. Hvala gre tudi podvozju. Če se še na mestu zdi težak, je takoj po štartu igrivo lahko- tah se popelje udobno in z lahkoto, da o zavorah in ABS-u ne zgubljamo besed. Za hladna jutra pa so ogrevane ročice več kot dobrodošle. Dve stopnji gretja in prsti so že malce manj trdi. Seveda k dobrim voznim lastnostim prispeva relativno majhna teža, saj motocikel na tehtnici pokaže 225 kg, obremenimo pa ga lahko še z dodatnimi 200 kilogrami. Pnevmatike so naravnane za udobje in lahkotnost, spredaj 110/80-19 in zadaj 150/70-17. Z debelino zadnje pnevmatike se ne bomo ravno postavljali, z okretnostjo pa. Razveseli še 20-litrska posoda za gorivo, nezahteven kardanski pogon in veliko mest pod zadnjim sedežem, kamor lahko pripnemo potovalne kovčke in zategnemo potovalne jermene. Motocikel je nezahteven in udoben, kdor hoče več športa, pa ima na voljo serijo K. Igor Pečnik Kultura, Ej, Čestitke ASTORPIA V DOMU KULTURE NAZARJE Tango je zgodba o življenju Ob praznovanju občine Nazaije je tamkajšnje turistično društvo v sodelovanju z občino v goste povabilo glasbeno skupino Astorpia. Ta je nastopila v nazorskem domu kulture v soboto, 15. septembra, in v enournem koncertu poslušalcem predstavila zlasti argentinski tango. Pet glasbenikov je pred publiko pričaralo daljne argentinske pampe - kjer se pastirji (gauči) zvečer zberejo pri ognju in ob spremljavi kitare pod zvezdnim nebom zapojejo -temne ulice predmestij, kjer vzdihujejo zavrnjeni ljubimci, plesne odre, kjer se v strastnem zanosu pari predajajo ritmu tanga. Kajti tango je zgodba o življenju. O ljubezni, o smrti, o veselju in žalosti. Večji del programa so sestavljala dela najbolj znanega argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle, po katerem si je skupina nadela ime. Dodali pa so tudi nekatera dela ev- Trije Slovenci in dva Rusa sestavljajo kvintet Astorpia, ki je občinstvu v nazarskem domu kulture predstavil predvsem argentinski tango (foto: Marija Lebar) ropskih skladateljev, ki sojih združili v potpuri z naslovom Štirje letni časi. Pri tem je vsak letni čas delo drugega avtorja. Zelo dobro pa seje k ritmu argentinskega tanga prilegel tudi madžarski čardaš. Pet mladih, a uveljavljenih glasbenikov - trije Slovenci in dva Rusa -seje v skupino združilo septembra 2006, torej delujejo šele eno leto. Že s tem, ko so si za svoje ime izbrali začetnice imena argentinskega skladatelja Piazzolle, so nakazali, da se bodo ukvarjali predvsem z latinskoameriško glasbo. Taka je tudi vsebina njihove zgoščenke z naslovom Mar del Plata, ki sojo izdali že decembra 2006, torej le po nekaj mesecih delovanja. Za seboj imajo številne nastope, med drugim tudi na Hrvaškem in v Avstriji. Marija Lebar GLASBENA SKUPINA CRNA MAČKA IZ SOLCAVE V kulturnem središču Evrope predstavljali Slovenijo pred 10.000 gledal« Za solčavsko glasbeno skupino Črna mačka, ki I je na glasbeno sceno stopila leta 1993, je letošnje leto po besedah Janija Čerčeka, kije skupaj z bratom Dušanom od vsega začetka vtej skupini, doslej najuspešnejše. Skupino sestavljajo brata Jani in Dušan Čerček ter basist Jože Sadek, v širši Mačkoni so skupaj s prijetnimi hostesami popestrili predstavitev izdelkov Gorenja romunskemu občinstvu zasedbi pa se jim pridružita še klarinetist Zmago Tkavc in trobentar Franc Kosem. Glasbeniki, ki že štirinajst let na različnih prireditvah, ohcetih in zabavah sprva kot duo, sedaj pa v zasedbi kot trio ali kvintet zabavajo staro in mlado, so spomladi letos gostovali v Moskvi. Letošnje leto so poleg številnih nastopov izdali novo, že četrto glasbeno zgoščenko in posneli DVD s petnajstimi videospoti. Julija so se predstavili tudi romunskemu občinstvu, ko so v raznih mestih (Temišvar, Bukarešta, Craiova) igrali ob predstavilvah izdelkov Gorenja tamkajšnjim prebivalcem. V romunskem mestu Sibiu, kije letos kulturno središče Evrope, so pred več kot deset tisoč gledalci zastopali slovenske barve na odru, kjer so se zvrstile najrazličnejše glasbene skupine iz različnih evropskih držav. Številni letošnji nastopi, izdane zgoščenke in predstavitve na tujih glasbenih odrih so upravičeni vzroki za zadovoljstvo in dobra motivacija za brata Čerček in ostale člane iz skupine Črna mačka na njihovi nadaljnji glasbeni poti. Franjo Atelšek 2. 10. bo praznoval 80 let dragi mož, ata in stari ata Anton Planinšek Sreče in zdravja vam želimo vsi, ki vas imamo radi. Veliko presenečenje in kanček sreče je tokrat žreb prinesel gospe Tanji Nadvežnik iz Vologa. Ker redno spremlja naš stilski izziv v Savinjskih novicah, se je odločila, da se na preobrazbo prijavi kar sama, saj si je že lep čas želela spremembe. Najprej smo s preobrazbo pričele v lepo urejenem frizerskem salonu Ane Napotnik na Ljubnem ob Savinji. Frizerka Ana je takoj presodila, kakšna pričeska bi Tanji najbolj pristajala. Najprej ji je lase skrajšala ter oblikovala v krajšo modno in praktično pričesko. Sledilo je triplastno barvanje las s prelivajočo oranžno, svetlo blond, za podlogo pa čokoladno rjavo barvo. Sledil je make up v zlato-rjavih tonih senc. Pod spretnimi rokami Ane je Tanja dobila čisto novo podobo. Odpravile smo se še v trgovino z modno konfekcijo KAR=IN v Mozirje. Stilistka Karin je izbrala kar nekaj kombinacij. Krilo v mečkanki satena, modno obleko v rjavi barvi, bermuda v kombinaciji s pulijem, legice z obleko, ozke kavbojke s tuniko ... K oblačilom sodi tudi skrbno izbrana obutev. Od modnih lakastih čevljev, elegantnih rjavih s polno peto, balerink ... Tudi tokrat jih je naši izzivalki podarila gospa Agica iz trgovine JURČEK iz Nazarij, ki zelo sledi modnim trendom. Trgovina a modno konfekcijo Tednik Kar=iti m PREDSTAVLJATA Stilski izzi mm FRIZERSTVO Ana Napotnik s.p. Plac 9 3333 Ljubno ob Savinji Trgovina z obutvijo Jurček Center IZOLES, 3331 Nazarje SREČANJE REČIŠKIH 70-LETNIKOV Ponovno na najljubšem križišču življenja - v rodnem kraju na mesta. V prijetnem klepetu, ob dobri postrežbi in veselimi zvoki harmonikarja Aleša je bil potrjen sklep, da se vidijo čez pet let na najljubšem križišču življenjske poti: v rodnem kraju. Rozalija Tkavc NOVA ŠTIFTA Gobarska sreča Jubilanti z Rečice ob Savinji so se družili pri kapelici na Dobravčevi domačiji (foto: Rozalija Tkavc) Leto 1937 je bilo za nekatere zelo pomembno leto, saj so se takrat rodili letošnji 70-letniki. Rečiškim jubilantom so termin za skupno praznovanje določili njihovi vrstniki, člani pripravljalnega odbora. Na Marijin praznik so se zbrali pred kapelico Lurške Marije na Dobravčevi domačiji in pris- ŽUPflnSCVO ÜR6H Rečica ob Sauinji Razglaša na temelju starih trških pravic, ki so nam jih milostno podelili naš zemljiški gospod Ivan Tavčar v letu Gospodovem 1585, heiKirtoi) sejem. Ta se bo odvijal dne 30. kimavca 2007 od 9. ure dalje na trgu na Rečici ostvovali maši, ki joje vodil župnik Ferdinand Luk-nar v čast praznovanju. Sledil je kratek kulturni program in druženje vrstnikov. Pogovori so segli v zgodovino otroštva, ko so obiskovali domačo in podružnične šole, vse pa je vezal rojstni kraj: Rečica ob Savinji. Odraščanjeje bilo lepo, povezano s podeželskimi navadami in kar prehitro je minil čas otroštva, ki ga je zaznamovala tudi vojna. V spominu je ostalo obiskovanje pouka, ob spoznavanju domače, slovenske besede, zgodovino domovine, zemljepis, ki je odpiral vrata v širni svet, in vse, kar je zajemal učni plan takratnega časa. Prišel je čas zrelosti, izbrali so si poklice ali odšli v višje šole v dalj- Kdor bo zamudil dvigovanje trške zastave in otvoritev sejma, se ob 14. uri vabi na ponovitev. Tukajšnje županstvo bo poskrbelo za red in razvedrilo in seveda pošteno kupčijo. Vabljeni od blizu in daleč! Če bi bil dež ali kake druge padavine, bomo sejmarili teden kasneje. Turistično društvo Rečica ob Savinji prireja to narodopisno prireditev v spomin na 422-letnico I* prvih sejmov na Rečici in podelitev trških pravic. Arili Med gozdarskim delom je Miran Podpečnik naletel na pravega orjaka (foto: Irena Drobež) Letošnja gobarska sezona je radodarna in je postregla z obilico takšnih in drugačnih vrst gob. Miran Podpečnik iz Zgornjega Dola pri Novi Štifti je gozdar, zato se mu gobarska sreča skoraj vsakodnevno nasmehne. Pred dnevi pa je med delom v gozdu v okolici Radomelj naletel na pravega orjaka, kilogram in pol težkega gobana s premerom klobuka blizu 30 cm. Miran zase pravi, dajurčke veliko raje nabira, kakorje,in všali doda, da bi tega najraje po lovsko nagačil, če bi se dalo. Na Breznikovi domačiji je tudi njegova mati navdušena gobarka, ki poskrbi, da se jurčki redno pojavljajo na njunem jedilniku. Irena Drobež ROKOMETNI SODNIŠKI PAR REPENŠEK-POŽEZNIK Evropa ceni njuno sojenje Mednarodna rokometna sodnika Darko Repenšek in Janko Požežnik sta minuli konec tedna sodila na evropskem klubskem superpokalu za ženske v romunski Valcei. Na turnirju so sodelovale ekipe Slagelseja (evropski klubski prvak), Zvezde Zvenigoroda (zmagovalec pokala EHF), Oltchim Valcee (zmagovalec pokala pokalnih zmagovalcev) in Lade Toljatija (finalist lige prvakov). Repenšek in Požežnik sta najprej sodila polfinalno tekmo med Slagelsejem in Zvenigorodom, po odlični sodniški predstavi pa jima je vodstvo Evropske rokometne zveze zaupalo še sojenje finalne tekme med domačinkami iz Valcee in ruskimi Zvezdami. Na koncu je zmaga ostala v Romuniji, Repenšek in Požežnik pa sta se iz dežele grofa Drakule vrnila z novim priznanjem za njuno vrhunsko sojenje. KF VELENJE Vse bolj zaželeni ansambli iz Zgornje Savinjske doline Nakupovalni center v Velenju z različnimi motivacijskimi delavnicami, kulturnimi prireditvami, predstavitvami in zabavnim programom privablja in nagrajuje svoje kupce. Pred nedavnim se je te poslovne poteze lotil z glasbo. V goste so povabili tudi dva narodno zabavna ansambla iz Zgornje Savinjske doline. V programu so nastopili Flosarji, mlad ansambel z Ljubnega ob Savinji (Zvonko Krum- Zvončki so predstavili del svoje nove zgoščenke (foto: Jože Miklavc) Flosarji so zabavali Velenjčane (foto: Jože Miklavc) pačnik, Silvo Brglez in Rok Prusnik) ter Zvončki iz Podvolovljeka v novi zasedbi (Joško in Jaka Podbregar, Sandi Broz ter Mihela Videmšek). Oba ansambla sta navdušila šte- vilne kupce in naključne obiskovalce, najbolj korajžnim plesnim parom pa sta podelila svoje sponzorske nagrade. Jože Miklavc ZA VEČJO VARNOST NAŠIH OTROK Vozimo odgovorno! Spoštovani starši, v kolikor še niste, vsak dan je čas, da podučite svoje otroke, posebno pivošolčke o osnovnih varnostnih pravilih obnašanja v javnem prometu. Veliko bodo zvedeli všoli, toda prve lekcije so obvezne za starše. OSNOVNA ŠOLA NAZARJE S policistom varno v prometu Vsi znamo varno prečkati cesto Otrokom razložite, kaj je pločnik, komu je namenjen, kaj predstavljajo prehodi čez cesto, kako ravnati, če hodijo posamezno ali v skupini, kje jih čakajo nevarnosti, kdaj imajo prednost itd. Povejtejim, kdaj lahko sedejo na kolo in so sposobni za prometne zanke, zakaj morajo delati izpit za kolo za samostojno preventivno vožnjo. Člani združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Zgornje Savinjske doline vsako leto septembra organizirano sledijo in preverjajo varnostno hojo ali izstope iz avtomobilov, kjer mnogokrat vozniki niso pozorni na dejstvo, da morajo učenci izstopiti na šolski strani, ne pa na prometno cesto, tako da sami povzročajo nevar-nostza šolarje, to velja tudi za prihod otrok v vrtec. Strokovna, dobro premišljena varnost, je največ odvisna v odgovornosti voznikov vseh kategorij, takoj ko sedejo za volan ali na motorno kolo. Spoštovani vozniki in voznice, prispevajte k čutu odgovornosti preventivni varnosti cestnega prometa. Franc Tkavc, predsednik ZŠAM Učence prvega razreda OŠ Nazarje je obiskal policist, gospod Slavko Šmigoc s Policijske postaje Mozirje. Z njim smo se pogovarjali o varnosti v prometu. Učenci so mu ponosno pokazali rumene rutice in kresničke. Povedali so, da v avtomobilu večinoma sedijo na otroških sedežih in da so pripasani, s kolesom pa se vozijo v spremstvu staršev. Tudi na čelado so se spomnili in na to, da cesta ni igrišče. Nato smo se skupaj odpravili na sprehod. Cesto smo prečkali na prehodu za pešce in ugotovili, da nekateri vozniki kljub dvignjeni roki, ki pomeni, da bi radi prečkali cesto, niso ustavili. Vsi smo preizkus varnega ravnanja v prometu opravili zodliko, najbolj pa nas je očaralo policijsko vozilo in glasna sirena. Želimo si le, da njen predirljivi zvok nikoli ne bi bil potreben zaradi nas. Učenci 1. razreda OŠ Nazarje z učiteljico Kario in vzgojiteljico Vanjo (Od leve) študenti: Ožbi, Roman, predsednik ZŠAM Franc Tkavc in Rok na akciji ob prvih šolskih dnevih OBČINSKE ŠPORTNE VAŠKE IGRE NA LAZAH Ko velja le še dobra volja Kot je že vesela tradicija iz prejšnjih let, so tudi letošnje občinske športne vaške igre potekale v sončnem, razigranem in predvsem nič tekmovalnem ozračju Športno rekreacijskega centra Laze nad Kokarjah. Tekmovalo je šest ekip iz krajevnih skupnosti Nazarje, Šmartno ob Dreti in Kokarje. Kot se za domačine, se pravi Kokarčane, spodobi, so seveda zmagali. Pa ni bilo videti. Enako ves- Le pri miru drži vedro! Tu je vsaka kapljica pomembna. (foto: Tatiana Golob) Punca, bejž! Če te tale bala ulovi... (foto: Tatiana Golob) elje ob zaključku vročega popoldneva je bilo namreč na obrazih vseh sodelujočih. Da gledalcev sploh ne omenjamo. Vsekakor je treba omeniti organizatorja iger, Športno društvo Dreta Kokarje, ki mu je ob prijazni, vsakoletni podpori s strani župana Ivana Purnata in Občine Nazarje, znova uspelo. Tatiana Golob PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE w Pohod na Creto V sklopu občinskega praznika so člani nazorskega planinskega društva v soboto, 15. septembra, izvedli planinski pohod na Čreto. Krenili so z Laz po markirani stari poti mimo Krebsove kmetije do Kraple-tovih, kjer so jih pogostili s kozarčkom kratkega za lažje nadaljevanje pohoda. Podali so se mimo Jagovnika do cerkve svete Ane, kjer so si nabirali moči. Potjihje nadalje vodila mimo koče PD Vransko in po evropski pešpoti do Križa (razgledišče Vransko). Naprej so šli po lepo markirani poti PD Nazarje do koče Farbanca, kjer jih je društvo pogostilo z golažem. Po kratkem počitku so pohod zaključili na Lazah. Imeli so lepo vreme, posebej za občinski praznik so markacisti lepo pospravili in pripravili pot, žal pa so se pohoda udeležili le zvesti planinci. SB Nazarske planince so pri Krapletovih pogostili z okrepčilom za nadaljnjo pot (foto: SB) PRVENSTVO OBČINE NAZARJE V TENISU Odlična uvrstitev bratov Golob Tekmovalci in organizatorji so bili zadovoljni s potekom prvenstva občine Nazarje v tenisu (foto: Marija Šukalo) Na ranču Burger na Venišah so se 14. septembra pomerili ljubitelji tenisa. Organizatorja srečanja, Občina Nazarje in Športno društvo Dreta Kokarje, sta ob pomoči družine Burger pripravila športno druženje različnih generacij. Na umetni travi seje pomerilo šest deklic in trinajst dečkov. Med deklicami je Maša Repenšek zasedla prvo, Špela in Staša Remic pa drugo in tretje. Tilen Ugovšek se je od dečkov uvrstil na prvo mesto pred Aljažem Kreflom in Janom Bendo. Vfinalu tekmovanja za ženske sta se pomerili Boža Jelšnik in Nataša Burger. Slednja je morala priznati premoč Jelšnikove. Tretja je bila Gabrijela Flere. Med moškimi sta bila najboljša brata Golob, in sicer Edo na prvem in Bojan na drugem mestu, tretji je bil Maksimilijan Poličnik. Po oceni predsednika ŠD Dreta Kokarje Stanka Flereta, ki seje v vlogi organizatorja turnirja skusil prvič, je druženje tenisačev in njihovih navijačev kljub manjši udeležbi uspelo. Temu je pritrdil tudi podžupan občine Nazarje Matej Pečovnik, ki je ob Francu Burgerju čestital najboljšim. Marija Šukalo I23Ì KOLESAR ERIK ROSENSTEIN Preizkušanje vzdržljivosti s krožno vožnjo po dolini Erik Rosenstein je prevozil 14 krogov po Zgornji Savinjski dolini v dvanajstih urah s povprečno hitrostjo 33 kilometrov na uro (foto: Marija Šukalo) Odgovor je 28,6 kilometrov. A tudi samo se do te številke nisem dokopala z vožnjo. Posredoval mi jo je kolesar Erik Rosenstein, član domžalskega kluba Energija, ki je tretjo septembrsko nedeljo na tej relaciji preizkušal svojo vzdržljivost na kolesu. Vzdržljivost je vsekakor dokazal, v Radmirju, je malo oteževal veter, a je Erik kljub temu premagoval kilometre. Tako je po treh urah, ob prvi desetminutni pavzi, ko sije privoščil malico in napitek, prevozil 110 kilometrov s povprečno hitrostjo 35 kilometrov na uro. O kakšni utrujenosti še ni bilo sledu. Prijatelji so ga bodrili ob progi, žena Tinkara pa Ste kdaj pomislili, koliko kilometrov bi prevozili, če bi se s kolesom podali iz Radmirja do Nazarij preko Gornjega Grada, nato pa se vrnili nazaj v Radmirje? Da bi to ugotovili, vam seveda ni potrebno na pot. saj je gnal kolo dobrih dvanajst ur, nedeljska vožnja pa je bila trening, ki naj bi pripomogel k odločitvi, ali se bo podal na eno od tekem, ki bo v prihodnje. Začetek ob 7. uri zjutraj, ko seje podal iz avtobusne postaje Števec prevoženih kilometrov pove, da je Erik naredil pol kilometra več kot 400 km, preden je končal vožnjo (foto: Marija Sukalo) je ves dan skrbela, daje imel dovolj tekočine. Večjo količino hrane, seveda kolikor mu je dovoljevala telesna obremenjenost, je zaužil v eni polurni in drugi desetminutni pavzi. »Po sedmih urah vožnje sem imel krizo, a sem jo k sreči premagal. Težko je bilo voziti tudi zadnji krog, ker sem ga vozil v popolni temi. Drugače pa mi razen traktorjev, ki sem jih moral prehiteti, vožnja in promet na cesti niso delali preglavic,« je na cilju ob zaključku vožnje nekaj minut čez dvajseto povedal Rosenstein in zatrdil, da bi lahko naredil mogoče še kak kilometer. A tedaj je za njim bilo prevoženih že 400,5 kilometrov, 14 krogov Rad-mirje-NazarjeT3ornji Grad-Radmirje, 12 ur vožnje na kolesu, povprečna hitrost 33 kilometrov na uro in premaganih nekaj več kot 2.100 metrov višinske razlike. »Osvojena višinska razlika je, kot bi šel dvakratna Mangrt in nazaj,« mu je ob čestitki na cilju, kjer gaje pričakala družina, dejal eden od prijateljev. Marija Šukalo NOGOMETNI KLUB UUBNO Poraženi Gostovanje Ljubencev pri vodilnih Brežicah seje končalo z bolečim porazom 2:0 za domače po povsem enakovredni igri Ljubencev. Veliko neizkoriščenih priložnosti Ljubencev, pristransko sojenje glavnega sodnika, dva izključena v Brežicah igralca (Luka Majko, Luka Miklavc) in še pet prejetih rumenih kartonov so botrovali prvemu ljubenskemu porazu v novi sezoni. V soboto ob 16. uri čaka Ljubence nova domača tekma s Krškim. Jože Grčar DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH ZA DEČKE DO 12 LET Na Ljubnem je blestel mladi Luka Pintarič Minulo soboto je na Ljubnem ob Savinji potekalo državno prvenstvo v smučarskih skokih za dečke do 12 let. Prireditelj dogodka je bila Smučarska zveza Slovenije, organizacijo pa je izvedel Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC. Naslov najboljšega si je prislužil Luka Pintarič iz tržiškega Trifixa. Na 40-metrski skakalnici se je zvrstilo kar 55 najboljših mladih skakalcev iz Slovenije, ki so se potegovali za naslov najboljšega v kategoriji do 12 let. Prvo mesto si je s skokoma 40,5 m in 40 m ter doseženimi 227,6 točkami zasluženo priboril Luka Pintarič. Drugouvrščeni Leon Šarc iz SSK Mengeš, kije v obeh serijah skočil 40 m, je za vodilnim zaostal za 6,1 točke. Bron je osvojil Rok Seretinek iz SSK Ilirije (40,5 m/40 m; 221,1 točk). Domačin Matic Ajnik iz SSK Ljubno BTC seje s skokoma 39 m iz prve in 36,5 m iz druge serije (204,6 točk) uvrstil na odlično 9. mesto. Skakalnico so preizkusila tudi dekleta, med njimi domačinka Janina Tesovnik (21 m/22 m; 80,6 točk), ki se je uvrstila na 55. mesto. Priznanja in pokale sta najboljšim podelila podpredsednik kluba SSK Ljubno BTC Rajko Pintar in vodja tekmovanja Franjo Naraločnik. Irena Drobež Mladi skakalci se že navajajo stati na zmagovalnih stopničkah (foto: Irena Drobež) /J? /efa ... POLETNA VODNA UJMA POVZROČILA VELIKO TEŽAV Muhasto avgustovsko vreme je marsikje po Sloveniji povzročilo veliko težav, tako tudi v nekaterih krajih v Zgornji Savinjski dolini. Narasli potoki in hudourniki so na številnih krajih prestopili bregove in poplavili ceste, travnike in naselja. Med najbolj »dejavnimi« po tej plati je bil tudi potok Rečica, ki je 13. dan po petem avgustu (takrat j e poplavlj al prvič ) znova izbruhnil, vendar v huj ši obliki. Rečičani, ki živijo ob njegovi strugi, so tako spet imeli neprostovoljno delovno akcijo: postavljanje barikad, pregrad, mašenje lukenj, vse z namenom, da bi preprečili vdor umazane vode v domove. Uspeh pri tem, ni bil kdove kako velik, saj voda najde pot tudi tam, kjer si človek najmanj predstavlja. GOSPODARJENJE NA ZADOVOLJIVI RAVNI Pred letošnjim občinskim praznikom so na občini (Mozirje) pripravili tiskovno konferenco, na kateri so spregovorili tudi o gospodarjenju v domači občini. Na sploh bi gospodarjenje v občini ugodno ocenili. Tudi v pogledu osebnega dohodka se stvari izboljšujejo, čeprav zaostajamo osem odstotkov za republiškim povprečjem. Padanje proizvodnje se je zaustavilo, to pomeni viden napredek. Tudi prizadevanja v izvozu so uspešna, lahko bi rekli, da so v danem trenutku velike delovne organizacije v dobrem položaju, slabše je pri manjših. 3 O /eH ... MARŽE NA RAVNI IZPRED ŠESTIH LET Trgovsko podjetje Savinja je v Savinjskih novicah iz leta 1977 takole zapisalo: Napredku gospodarskega razvoja, večjemu število zaposlenih, hitri spremembi strukture in koncentraciji prebivalstva sledi večja kupna moč in potrošnja. Trgovina zaradi sistema marž (marže za večino artiklov splošne potrošnje so ostale v absolutnih zneskih na ravni izpred šestih let), ob povečanih stroških poslovanja in družbenih obveznostih, ne ustvarja dovolj akumulacije, da bi si zagotovila sredstva za obvezno pokrivanje zalog in sredstva za investicijsko izgradnjo. V______________________________________ Tatiana Golob 50 let od prihoda kanonika Žagarja v Mozirje Savinjske novice številka 37 Savinjske novice so v sedemintrideseti številki izpod peresa Bena Kanjirja prinesle korekten ter izčrpen članek ob proslavi petdesetletnice prihoda g. Alojza Žagarja, upokojenega mozirskega župnika, častnega dekana gornjegrajske dekanije in častnega kanonika mariborskega stolnega kapitlja v Mozirje. Gospodu ob jubileju še enkrat čestitam tudi sam in se mu vdano zahvaljujem za vse, kar je v teh letih naredil za vse nas, tudi zame. Veliko lepega je bilo to nedeljo slišati, vsega pa ni bilo povedanega. Gotovo gospod Žagar sam čuti hvaležnost do vseh, ki so njemu in kaplanom nudili pomoč, ko je ostal brez gospodinje; še toliko večja je zahvala gospem, ki so mu potem gospodinjile: g. Repenškovi, g. Brin-jovčevi, predvsem pa g. Danici, ki tako nesebično skrbi zanj in za njegovo zdravje ter dobro počutje. Hvaležni smo jim tudi farani. Nikoli pa naša hvaležnost ne bo tako velika, da bi odtehtala dobroto in skrb, ki jo jubilantu poklanja njegov naslednik, župnik Sandi Koren. Po njih delih jih boste spoznali! Že v času pred prihodom g. Korena v Mozirje sem kanonika Žagarja redno tedensko obiskoval, saj v Andrejevem domu ni imel ravno obiskov na pretek; bolezen in leta pa so že tudi pričela kazati svojo pezo. Najino prijateljevanje seje poglabljalo in dobilo določene nove vsebine. Tako sem si ob prvem srečanju z g. Korenom dovolil prositi ga, da sprejme g. Žagarja nazaj v župnišče. Ni ga le sprejel, pač pa je zanj poskrbel s pravo sinovsko vdanostjo in sobratsko ljubeznijo. Ni mu bilo potrebno, pa tudi ravno v navadi ni. Zato smo g. Korenu farani še toliko bolj hvaležni za ves njegov trud,ljubezen, predvsem pa potrpežljivost, odrekanja in skrbi; Simona iz Cirene danes ne srečaš ravno na vsakem koraku. 0 vsem tem sem se v tistem času pogovarjal tudi s takratnim rektorjem Antoniane in sodnikom sv. rimske Rote. Izjavil je, da je g. kanonik pojem in izgleda, da je dobil vrednega naslednika. Čutim se dolžnega, da se gospodu Korenu za vse, kar je vtem času gospodu Žagarju dal in nudil, najlepše zahvalim. Ut sementem feceris.ita metes! Franci Steiner Šmihelska cesta 7 Mozirje Zahvala ob poplavi, Martini Žunter, Silvi Blatnik, Veri Ogradi, PGD Kokarje, predstavnicam RK, ter vsem ostalim, ki ste nam ponudili pomoč. Zdenka Zakrajšek z družino Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Vsa leta si delal, pošteno živel, potempa z boleznijo tiho zaspal. Srce je omagalo, dihjezastal, a spomin nate bo večno ostal. ZAHVALA ob nepričakovani izgubi moža, očeta, sina Andreja GLOBOČNIKA (25.1.1953 - 5.9.2007) z Ljubnega ob Savinji Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na zadnji poti, za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, gasilcem, g. Groharju za poslovilne besede in bivšim sodelavcem KLS-a. Žalujočivsinjegovi Se korak je tvoj ustavil, glas za vedno onemel, od nas si ti odšla, tja med zvezde, kjer mir svoj boš imela, a v srcih naših večno boš živela. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame Ane PRESEČNIK po domače Podgorške mame iz Brezja pri Mozirju (6.IO.I923 - 11.9.2007) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala g. župniku Sandiju Korenu za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, obema govornikoma za poslovilne besede, pogrebcem in praporščakom. Hvala vsem, ki ste se prišli od nje poslovit, z nami sočustvovali in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinova Dane in Miran z družinama ČRNA KRONIKA • POŽAR NA GOSPODARSKEM OBJEKTU Solčava: 17. septembra okoli 20.30 ure je zagorelo v kurilnici gospodarskega poslopja z mizarsko delavnico v Solčavi. Ogenj seje od polža za dodajanje sekancev razširil v deponijo sekancev in zajel del ostrešja. Domači gasilci so požar hitro lokalizirali, vendarje kljub takojšnjemu posredovanju na objektu nastalo za okoli 3.000 evrov materialne škode. • POŠKODOVANJE NASADA DREVES PRED OŠ NAZARJE Nazarje: V noči na 19. septemberje bilo pred Osnovno šolo Nazarje poškodovanih več okrasnih dreves. Policisti so z zbiranjem obvestil odkrili osumljenca zoper katerega bodo na pristojno tožilstvo podali kazensko ovadbo. • TATVINA SMREK Bočna: 23. septembra je oškodovanka prijavila, da soji bile v zadnjih 14 dneh v gozdu v Bočni posekane in odtujene tri smreke. Policisti za neznanim storilcem še poizvedujejo. i Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica - IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, -OKENSKIH POLIC in os'^.3ll - DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA °<7/e6<46 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite! Spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite! ZAHVALA ob boleči izgubi dragega ata, tasta in dedka Ivana YOLERJA Hlipovčkega ata (4.5.1925 - 14.9.2007) Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, ga v času njegove dolgoletne bolezni obiskovali, darovali za cvetje, sveče in svete maše. Hvala dr. Žunterju in sestrama Zdravstvenega doma Luče, sestri Verici za obiske na domu, uslužbencem reševalne postaje Mozirje za prevoze v bolnišnico. Hvala pevcem, organistki, govornici in pogrebni službi Morana. Hvala g. Gračnerju za dolgoletne obiske prvih petkov, kaplanu Vikiju pa za lepo opravljen obred poslednjega slovesa. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA ob izgubi naše drage mame, babice ter prababice Elizabete VERBUČ Verbučeve mame (24.12.1911 - 20.9.2007) Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji stali ob strani in krajšali čas zadnja leta. Hvala vsem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče, vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za nesebično pomoč v zadnjih trenutkih. Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ter duhovnikom za lepo opravljen obred, pevcem, govornikom ter vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Sinovi in hčere z družinami / v Zahvale, Oglasi ] Vsaka pot konča se, vsakapesem enkrat izzveni, vsak trenutek zase, v spomin nekoč se spremeni.. ZAHVALA Ob odhodu k nebeškemu Očetu drage mame Ane POTOČNIK Grmove mame iz Sp. Kraš (25.3.1923 - 20.9.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izraze sočutja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna hvala g. župniku Petru Marčunu in g. Janezu Potočniku za somaševanje pri pogrebni sv. maši ter g. Jožetu Zidarnu za besede slovesa. Žalujoči sin Mirko in hči Ana z družinama Tiho, skromno, kakor si živel, brez slovesa si odšel. Ostal bo nate le spomin, ki ne zbledi, in sadovi tvojih pridnih rok, ki si nam zapustil jih ti. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in brata Franca ATELŠKA iz Savine pri Ljubnem (26.3.1936 - 21.9.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutkih slovesa pomagali, darovali sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in cenili. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN 27. septembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustila draga Ana MATIJEVC Hvala vsem, ki mislite nanjo. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 STOR/7>e Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 RO POTAR Ivan s. p. ŠEMPETER v Savinjski dolini V SPOMIN 3. oktobra mineva osmo leto, odkar med nami ni več naše drage Vide KOTNIK Hvala vsem, ki ji prižigate svečke in mislite nanjo. Vsi njeni ŠELE KO SPREJMETE NOČNO DELO, SE VAM PONUDI BOLJE PLAČANA SLUŽBA V DOPOLDANSKI IZMENI. Halo, je tam oddaja Milijonar z Jonasom? Recite Gašperju, da naj me ne kliče za pomoč. Grem spat. Se kdaj vprašate, kakšna vprašanja imajo pripravljena za najvišjo vsoto denarja pri Milijonarju z Jonasom? Ker jih verjetno ne bomo nikoli slišali, smo jih nekaj po skrivnih kanalih dobili posebej za vas: Nikola Tesla je imel veliko izumov na področju elektrike. Kako je bilo ime sestri od žene njegovega pradeda, ki ga je oplazila strela? Možni odgovori: Nikica, Nika, Niki, Nikotina. S čim se prehranjujejo računalniški hrošči? Z virusi, s trdim diskom, z mehkim diskom, grizejo nohte. "Si ti prišel prosit za roko moje hčere?" preseneti Reči-čankin oče mladeniča na obisku pri njej. Ta se hitro odloči: "Pa naj bo. Pri betonaži vsaka roka prav pride." Zapornik prosi direktorja ustanove, v kateri biva, za uslugo: "Bi mi lahko še enkrat prebrali obtožnico?" "Zakaj? Ali menite, da je z njo kaj narobe?" "Ne, ne. Samo pozabil sem, zakaj sem zaprt zadnjih štirideset let." TV BPMED Opozorilo gledalcem: Sledeči film ni primeren za ljudi v visoki starosti ali z visoko inteligenco. Priporočamo ogled v spremstvu knjige ali vsaj časopisa. NESE DRVeiAlMI "V tej banki imam vse svoje prihranke že trideset let. Kljub temu sem moral čakati v vrsti celo uro!" se razhudi stranka. "Zapiram račun pri vas. Dajte mi ves moj denar!" Uslužbenka povsem mirno: "Naj vam ga dam v velikih ali majhnih kovancih?" Kaj rečejo domačini, ko jim stopi tibetansko govedo na nogo? Ojh, uzh, evč ali majung te vurng olog rej pič. Katero število ima Jonas pravkar v mislih? 473563, 5207758741, 985632 ali 11000258744. Koliko tehta letalo boeing 747, če seje nanj vkrcalo 400 Tahitijcev in 20 članov posadke? Od teh jih je 362 imelo za kosilo lazanjo, 58 pa lignje. 444.270 kg, 444.290 kg, 444.300 kg ali 412.770 kg. (Tu je finta. Letalo ima ves čas enako težo, ne glede na to, koliko ljudi se nanj vkrca.) "Moj ded je tako star, da se še spomni vojne," pove Miha. "Res? V kateri je pa bil?" zanima Janezka. "Drugi?" "To ne vem. Vem samo, da ga večkrat tlačijo more o nekem Napoleonu in Rusih." Odkar je bil mož na ex-temporu, noče več barvati ograje, ampak jo samo še slika. Cvetke in koprive OBOTAVLJIVA PRIPRAVA NA STAVO Ivan Suhoveršnik, mozirski župan (v sredini): »Fanta, sekam stavo, da letos ne bo več poplav.« Jože Zlatinšek, predsednik PGD Mozirje (levo): »Dam za rundo, če izgubim.« Janko Žuntar, predsednik Gasilske zveze poplavljene doline: »Daj raje za nove škornje, po tretji poplavi imam stare že v smeteh.« IZZIVANJE USODE ... Alojz Podgoršek, župan občine Šmartno ob Paki (levo): »Katero bomo zapeli?« Dr. Ivan Žagar, minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko (desno): »Jaz znam Puščavo dežja od Domicelja.« Ivan Purnat. žuoan občine Nazarie: »Minister, moram vas SANACIJA Z VRHA Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije: »Tole čiščenje nazorskega doma kulture in naše pisarne po poplavi mi gre kar od rok. Če nam štrajk ne uspe, bom imel kaj delati. Moralo pa bi poplaviti tudi parlament, da bi se omehčala stališča do delavskih plač.« Križanka, Oglasi C SESTAVIL PEPS REKA V SLAVONIJI, LEVI PRITOK LONJE V NEKDANJA DOLŽINSKA MERA ITALIJANSKI PESNIK- GIACOMO (1798-1837) PRIPRAVA ZA OBRAČANJE TRAVE NA TRAVNIKU AMERIŠKI IGRALEC- NICK ŽOGA, VRŽENA IZVEN IGRIŠČA SPODNJI DEL POSODE 4. IN 1. ČRKA POČELO TAOIZMA ŽIVČNI SISTEM ARABSKI ŽREBEC IGRALEC V GLEDALIŠČU OTOŠKA DRŽAVA SEVER. OD AVSTRALIJE .... NOVA GVIN DAVID LANGE VPREŽNI DROG KMEĆ. VOZA JUŽNO- AMERIŠKA DRŽAVA POSUŠENA RIBA, SLANIK ŠVEDSKI JEZIK ERICK RAEDER HIRAV ČLOVEK (EKSPR.) ITALIJANSKI VOJAKI V 1. SVETOVN VOJNI MEHKO KOZJE USNJE SLABA OCENA, ENKA KAR MORA UČENEC NAREDITI DOMA PRIPRAVNIK ZA DUHOVNIŠKI POKLIC TENKA PLAST TKIVA, KI KAJ OBDAJA MANJŠA ZEMELJSKA VDOLBINA BERAČICA IZ PREŽIHOVE JAMNICE RUDNIK ŽIVEGA SREBRA V ŠPANIJI AZIJSKA DRŽAVA (BAGDAD) SLAVKO AVSENIK VAS PRI ROGAŠKI SLATINI LJUDSKA UNIVERZA V ŽALCU AMERIŠKA MULTINACIO- NALKA ŽENSKA, KI JI JE ODVZETA SVOBODA SKOPLJEN SAMEC GOVEDA GAIUS SALUST ITALIJANS. TENIŠKI IGRALEC- ADRIANO ETNIČNA SKUPINA V SEVERNI ALBANIJI HRVAŠKI PETROL VESOLJČEK IZ FILMA JAZZOVSKA TEHNIKA PETJA Portal Savinjska doline MINI SLOVARČEK: LEOPARDI- italijanski pesnik- Giacomo ARDITI- italijanski vojaki v 1. Svetovni vojni PANATTA- italijanski teniški igralec- Adriano AKOLIT- pripravnik za duhovniški poklic TZARA- francoski pesnik- Tristan HITRE ODŠKODNINE ZA VSE NESREČE PRAVNO SVETOVANJE Polona LEVAR K. s.p. Na trgu 51, MOZIRJE (nasproti upravnega centra) - hitre pravne rešitve, - odškodnine vseh vrst (prometne nesreče, nesreče na delu, iz dela, naravne nezgode...), - najcenejši prepisi vozil, - izterjave (neizplačanih nadur, regresa...), - sestava pogodb, zastopanje... 040/ 791 111 ali 041/ 791 115 Napovednik • Petek (28. september), ob 16.30. Ljubno - Foršt Nogometna tekma - Ljubno : Šmarje pri Jelšah (starejši dečki) • Petek (28. september), ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Predavanje dr. Petra Weissa o zgodovini Rečice_____________ • Petek (28. september), ob 19.45. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma • KMN Nazarje Glin : Marinci Leščica • Sobota (29. september), ob 9.00. Mozirje Prevajanje usposobljenosti ekip Civilne zaščite in Rdečega križa • Sobota (29. september), ob 11.30. Dvorana Gimnazije Center Celje Košarkarska tekma ■ Celjski vitez : Nazarje (kadeti)_______ • Sobota (29. september), ob 16.00. Ljubno - Foršt Nogometna tekma - Ljubno : Krško (člani)___________________ • Nedelja (30. september), ob 9.00. Rečica ob Savinji Lenartov sejem_____________________________________________ • Nedelja (30. september), ob 10.00. Športna dvorana Zreče Košarkarska tekma - Rogla : Nazarje Input A (pionirji) • Nedelja (30. september), ob 10.00. Dvorana OŠ Preseije pri Radomljah Košarkarska tekma - Lastovka : Nazarje Input B (pionirji) • Nedelja (30. september), ob 14.30. Dvorana Gimnazije Center Celje Košarkarska tekma - Celjski vitez : Nazarje (mladinci) • Četrtek (4. oktober), od 10.00 do 17.00. Center starejših Gornji Grad Dan odprtih vrat___________________________________________ ŽIVALI - PRODAM Zajci - nemški lisci, krmljeni z domačo krmo, žive ali očiščene -prodam; gsm 051/357-683. Prodam telico simentalko, staro 5 mesecev, za nadaljnjo rejo; gsm 031/762-772. Prodam bikca mesne pasme, cca 120 kg; tel. 583-51-15, gsm 041/ 354-638.' Prodam 2 bikca sivca za pitanje; gsm 031/855-186. Prodam visoko brejo telico sivko, pašna. Informacije na gsm 041/ 783-572. Prodam telico friziko za zakol ali pleme in ovce; gsm 041/239-017. Prodam 110 kg težko teličko simentalko; tel. 583-52-73. Prodam svinjo težko 280 kg, cena 1 eur za kg; gsm 051 /420-005. ŽIVALI - PODARIM Podarim morske prašičke - dolgodlake; gsm 041/363-895. DRUGO - PRODAM Prodam silažne bale; gsm 041/ 804-793. Prodam kombinirani lesno-ob-delovalni stroj 6 funkcij; gsm 041 / 573-971. Prodam 4 zimske gume 195x 55x15 in štiri ovce; gsm 041 /844-705. Prodam krompir za ozimnico; gsm 031/611-706 - popoldne. Prodam stiropor za estrih in opečni blok 10 cm; gsm 031/354-585. Prodamo bukove krajnike; gsm 031/649-751. DRUGO - KUPIM Kupim cepilec drv - traktorski sveder; gsm 041 /783-448. VOZILA - PRODAM Prodam motor tomos coiibri Tl2, let. 1965, veteran - ohranjen; gsm 041/783-448. Prodam cordobo 1,8 glx, letnik 1996 in R5 letnik 1992; gsm 041/ 494-330. NEPREMIČNINE Najamem garsonjero ali 1-sobno stanovanje v Nazarjah, Mozirju ali na Ljubnem; gsm 041/573-971. Prodamo zazidljivo zemljišče (700 m2) na sončni legi, mirnem naselju, komunalni vodi in cesta v bližini; 031/395-888. OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, daje rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. m f MORDA STE ISKALI PRAV TO ZAPOSLIM VOZNIKA KAMIONA za vožnjo po Sloveniji! Informacije na gsm 041/793-637. Avtoprevozništvo Tostovršnik Alojz s.p, Rore 8,3333 Ljubno ob Savinji. ZAPOSLIMO ŠIVILJO za šivanje delovnih oblek. Tel. 838-12-23 ali gsm 031/749-022. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61, 3332 Rečica ob Savinji. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela. Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in faks 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje. IZKOPI Z MINI BAGROM tlakovanje in urejanje dvorišč, postavitev zaščitnih in okrasnih ograj, manjša gradbena dela. Gsm 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj s.p., Ljubija 122, 3330 Mozirje. POTREBUJETE PESEK,GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO ZA UREDITEV OKOLICE? Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. ODKUPUJEMO VSE VRSTE HLODOVINE (smreka, jelka, bukev...), informacije na tel. 031/649-751 ali 03/ 839-51-20. Časles d.o.o., Predelava in trgovina z lesom, Homec 39,3332 Rečica ob Savinji. MORDA STE ISKALI PRAV TO Portal Savinjske doline niliii v Ministrstvo za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkoholnih pijač Škoduje zdravju. Selmard.o.o. Mariborska cesia 119 3000 Celje telefon (03) 42 44 000 »www.selniar.si VABLJENI V PICERIJO IZOLES - NAJUGODNEJŠE MALICE V DOLINI od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel.: 031 892 685 Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje BMW 31 Qd, 320d in 318i z Aerodinamičnim paketom odlikuje tehnologija BMW EfficientDynamics, ki dodatno povečuje moč motorja ob pomembno zmanjšani porabi. S storitvijo BMW Basic Service inclusive boste brez skrbi pri osnovnem vzdrževanju avtomobila. Odločite se za BMW serije 3 zdaj in izkoristite ugodnosti naše privlačne finančne ponudbe. Ne gre drugače, kakor da zmagate. Trgovina z obutvijo Jurček Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure iopitArna TRGOVINA z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZOIEf Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurček v Parižljah, tel. 705 09 33 Cenjene soste obveščamo da ponovno obratujemo in vas vabimo na okusne malice, pice ... M;JA 4225 <1* do *attcc sato° Gsm za naročila : 031/892-685 http:www.izoles.si Delovni čas : Pon. - čet od 5.30 do 23. ure Pet. - sob od 5.30 do 1. ure Ned. in prazniki od 8.00 do 23. ure t—t i luyuvuii lu UUI IJCZ. Kjer ne potrebujete sreče Oglasi Pizzerija IZ@QCS DAVIDOV HRAM d.o.o. Ljubno, Tel. 03/839-35-00, fax. 03/839-35-07 Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji www.davidovhram.si DAVIDOV HRAM NOVO Vabljeni v nov odprt DISKONT na Ljubnem, kjer vas čakajo nizke cene, ter prijazni prodajalci \ In še nekaj iz naše ponudbe; - Skandal vodka borovnica, ribez 0,7 I Fructal - Dragon energetski napitek 0, 33 I Union .0, - Sir Gauda mlekarna Celeia 1 kg ...........4, - Fižol Bella Rosa rjavi 850 g..............0, - Salama Ogrska 1 kg ......................8, - Gorčica Eta 1050 g ...................... 1 - Kava mleta Minas 100 g ..................0 - Dark dog energetski napitek 11 ...........1 - Pivo laško - union 0,50l steklenica .....0. - Vino jeruzalemčan ormož 11 .............. 1 - Vino cviček Krško 11 ....................3 5,50 EUR 0,99 EUR 4,36 EUR 0,59 EUR 8,90 EUR 1,97 EUR 0,40 EUR 1,50 EUR 0,70 EUR 1,90 EUR 3,30 EUR Od NOVO NOVO Velika izbira gastro programa, tehničnih in gospodinjskih plinov ...! Vse cene že vsebujejo DDV. ODPIRALNI ČAS DISKONTA; ponedeljka do petka od 9. do 17. ure sobota od 7. do 12. ure sam Celje - skladišče D-Per 7/2007 5000020039,39 Za maL ... cobiss o PO NAROČILU 0,98 EUR/kos Strešnik KLASIK Protector 1/1 črn, betonski strešnik s Protector površinsko zaščito, Bramac Akcija kritin od 24. 09. do 13.10. 2007 PO NAROČILU 0,99 EUR/kos Strešnik NORMA engoba El, opečni strešnik z engoba površinsko obdelavo, Tondach PO NAROČILU 0.87 EUR/kos Opečni strešnik INNOVA 12 engoba 1/1 (vse barve) SAM d.0.0. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00 PC Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 PE Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 PE Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/729 62 82 \M\M\hl g O m ci PE Trbovlje, Bevško 3a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80 WWW.bd ITI .O I