fJLSXJ-UHL popisovanjn žita iii moke. Zaupnik: Prišel sem, da mi poveste, koliko in fcafce vrste moke ali žita imate pri hiši? Gos|)odinja: Zita! Večni Bogr žita! Pet kokoši sem imela, ena je začela leči v jeseni, do BožiGa je znesla 20 jajec, pfravijo, da leže koko§ pri kljunu in da molze krava pri gobcu. Zaupnik: Ne vprašam po kokoših, po žitu in moki vprašam. Gospodinja: Saj Vam ho6em povedati, pustite me vendar, da izcovorim! Jajce je po 12 vinariev, žito pa kupujem. l<fij pravite. ali se izplača rediti kokoši? Zaupnik: Kaj vem jaz — odgovorite mi-, kar Vas vprašam!" Gospodinja: Saj Vam pripoveduiem. Pozimi nisem videla jajca, zdaj, ko so zaftele katoši Ie6i, pa ne vidim žita. To sem hotela povedati: žita nimam razen pet litrov oelpga ječmena, ki sem ga ktiipila na pnstni pondeljek od kmetice, od tega sem dala vsak aan kokoSim in tako sedaj nlmam zrna pri hiSi. Pa, fcaj pravite, gospod, ka[ bo iz tega: Živine ne Uode, kokoSi ne bo — 2aupnik: Koliko imate moke, b«le, Crne, komzn©? Prosim Vas, jjON^ejte mi na kratko, imam Se dosti hiš obiti! Gospodinja: Moke, Ijutfi moj gospod, k}e bom toela jac sirota moko? Zanpnik: Vsako prikrivanje se strogo kaznuje, le povejte vse lepo! Gospodinja: Prikrivati? Kdo hoče prikrivati?! Kar imam. to povem, pa ne vem, koliko imam. Kje naj zvagam? Poglejte, rekla sem ž« oni dan, kam da naj nesem? Zaupnik: Saj ni treba, ljuba žena, povejte približno: približno boste vendar vedeli? Gospodinja: Le poglejte, gospod: Ko se je za6ela vojska, sem kupila 20 Tcil pri Bahovcu, parkrat sem spekla kruh, pa ni bilo več moke. Zaupnik: Povejte mi, kaj imate še, in ne, kaj ste imeli! Gospodinja: Saj pravim natančno in resnično: Od tiste moke je ostalo še par kil, pa sem kupila še 20 kil ali 30, ne vem ve6 prav. Dve Mli sem dala ženi svojega brala, Jeri, zamesila je špehovko na pustno nedeljo: kar je ostalo, je prirabila za rezaince. Zopet sem zamesila, pa kruh ni vstajaJ, ne vem, ali je bila moka za nič ali kvas preparjen. Potem sem kupila pri Zormanu po 35 kr. Zaupnik: Ne vprašam, po čem in kje ste kupili, vpražam Vas samo, koliko imate moke? Gospodinja: In žita. Rekla sem, da nimam ži'n. zdaj pa Vam pokažem moko. Privleče žaJkelj pa pra\n: Potežkajte, gospod in 1 ovejte, kaj mislite, koliko kil je približno ? Zaupnik v zadregi: Nisem trgovec. No, kaj bo, kakih 50 kil. Cospodinja zmagovito: Ravno 65 jih je. Zaupnik: Hvala Bogu! Je moka bela? Gospodinja zaupno: Kaj pirav^te, gospod, jaz mislim tako: Neumnost je kvariti z moSanjem moko in kruh. Gosposka pravi, da naj Jemo Srnega, ali je gospoda črnega? In toliko in toliko gTamov? Zemoj stan oče so rekli, ko bo stal vojak z vago pred mlinom in bo tehtal pšenico in bodo delili sol ro merici, takrat bo celemu svetu gorje. Zdaj je gorje, gospod, frikrat gorje! Kaj si bom tebtala sproti kruh, že vsa sem razjarjena od tega. Zaupnik: Je moka bela? Gospodinja: Za pšenično in belo jo prodajajo, pa je že v mlinu zmešana, kaj ni to naglavni in yeliki greh? Zaupnik zapiše in mrmra ofdhajaje: Ce bo v vtelaki hiši takas bom ravno do konca vojske gotov s popisovanjenu Kako daleč je do zvezd? Zrakoplov, ki preleti v eni sekundi 28 metrov, bi rabil pet mesecev, predno bi prišel do lu-ne, dočim bi rabil 5800 let, predno bi prišel do zvezde-večernice. V obeh slučajih bi moral pluti brez vsakega odmora. Ce bi pa hotel priti do solnca, bi rabil za to potovanje oelib 17.000 let, dočim bi rabil svetlobni žarek za to pot samo 8J_ sekunde. Do lune bi polreboval svetlobni žarek l)i sekunde, do zvezde Neptuna 4 sekunde, do najskrajnejših zvezd rimsko ceste pa 10,000 let, katero pot bi napravila gra.nata, izstrel]ena iz topa na naši zemlji; v treh do štiritr milijardaJ_ let. Do solnca bi rabila granata pet let, do lune pa, ki je naša naibližja sosedinja na nebu, samo 4H dni. Teh preračunanj seveda ni mogoče spremeniti v dejanja, ker so zato Človeške moči veliko preslal^e, a vsekako nam pa podajajo slifco, kako neskončno veHk je vesoljni svet v primeri z našo majhno zemelte' ko oMo.