Milili, i I l 1 i a i i i i I i l lil
Jelmska immiea
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
ŠTEV. 43	UUOUANA,	DNE	21.	OKTOBRA	1937	LETO	X.
Jožko Jurač:
Mi mladi
Gotovo nam je še vsem prav dobro v spominu, kako je bilo, ko smo hodili v šolo. Vsak v svojem kraju. Skorajda vsem je bilo tako, kakor je otrokom staršev-delavcev. Ti otroci prihajajo v šolo brez malice, starši jim ne morejo kupiti dobre obutve in od zgodnje pomladi do pozne jeseni capljajo bosi v lepem in slabem vremenu. Mnogi med nami so imeli tako mladost. Posebno tisti v krajih, kjer je že stara industrija in stare tovarne. V krajih pa, kjer so tovarne zrasle prav v zadnjih letih, smo prišli s kmetov z najbolj trdnih gruntov do najbolj razcapanih bajtarskih in kočarskih proletarcev. Veseli in razposajeni smo bili v šolarskih letih. Živeli smo tja-vendan, kakor pravijo.
Po preteku te dobe pa se je tudi za nas začela polagoma odmikati z življenskih dogodkov in dejstev koprena nepoznanja. Počasi, z zadržanimi koraki se nam je približevalo spoznanje življenskih resničnosti. Še dobro čujemo besede naših roditeljev, ki so v dolgih pogovorih odločali o naši bodoči usodi. Tako so nam povedali: Za krojača se boš učil, ti za čevljarja, na žago pojdeš, k rudniku, v fabriko, v štacuno in bogsigavedi kam še. In povsod tod smo potem rasli, v šihtnih oblekah, z umazanimi, smolnatimi in razjedenimi rokami, po 10 in 12 ur v trdem delu, mnogi v temnih in zaduhlih prostorih. S prvimi zaslužki srno si začeli že sami kupovati obleko, perilo in obutev, nekaj smo morda še dali doma in si zdaj pa zdaj kupili ceneno klobaso, ki smo jo jedli z umazanimi rokami.
Svoj skromni prosti čas pa smo porabili za marsikaj. Mnogi izmed nas za drog in bradljo, drugi spet za tamburaški zbor in za diletantski oder. Življenje in z njim naša leta pa so tekli naprej. In glej! Zdaj se je ta zdaj oni izmed nas pri delu ali pa drugje zamislil v to ali ono reč in obstal. Pred nami so začela, kakor iz neurejene gmote, rasti vprašanja resničnega, krutega vsakdanjega življenja. Morda si začutil utrujenost pri dviganju težkih hlodov na žagi ali v gozdu, ali v tovarni ali kjerkoli drugje. Morda dobiva tvoj oče, ki je dolga leta garal, malenkostno pokojnino, ki od nje ne more živeti. Morda tvoj tovariš ali znanec že dolgo išče zastonj dela. Morda je bilo celo tebi samemu zagroženo, da boš odpuščen. Morda si bil kedaj prav po krivici kaznovan z denarno globo ali kako drugače. Morda so v vaši tovarni vsem znižali plače, ali so jo le tebi in še komu drugemu. Morda si bil pa celo tako predrzen, da si začel razmišljati o čistem dobičku svojega delodajalca. Morda, morda. Tisoč je bilo morda vzrokov, da smo začeli prodirati v važne, a tako zamotane tajne življenja sodobne družbe. Tisti, ki smo vsaj v glavnih potezah dognali, kako je, kako smo doslej gledali vse skozi neko pobarvano steklo in nismo videli prave
slike iz resničnosti, smo se tedaj z odločno in neustrašeno kretnjo odločili, zapustiti vse tisto, kar je služilo le naši nevednosti. Pa mogoče tudi skrivnim namenom ljudi, ki nas nikoli niso prav razumeli, ki niso iskreno 'in z dušo pri vseh malih in delovnih ljudeh. Ti tudi naše odločitve tedaj niso razumeli in nas nikoli ne bodo.
Začela se je doba našega zdravega zavedanja in vsaj malo samostojnega mišljenja. Do tedaj so nam vedno le dopovedovali, kako smo neuki, kako se moramo učiti, a znanja nam niso dali, marveč so nas narobe naravnost omejevali. Začeli smo spoznavati pomen svoje delavske stanovske skupnosti. Naše življenje in naše delo nas je privedlo tja, kamor edinole spadamo. Zato smo imeli nešteto vzrokov in še so dan za dnem prihajali novi, trdi, neizprosni. Znova so nas in nas še potrjujejo v pravilnost naših odločitev.
Po Previdnosti, ki vodi naše življenje, smo stopili tja, kjer se že desetletja zbira zavedno krščansko delavstvo. S prepričanjem smo stopili v vrste Krekovih borcev, s prepričanjem smo začeli prve boje, iz
prepričanja prenašali prve žrtve in utrjevali vrste Jugoslovanske strokovne zveze. In tako smo danes mi mladi strokovničarji v vrstah JSZ iz prepričanja in v polni zavesti, da je edino pravo mesto zbiranja mladega slovenskega delavskega rodu samo tukaj.
Še posebej ene resničnosti pa se zavedamo danes mi mladi strokovničarji v JSZ. Veliko se je iže pisalo in nič manj govorilo o vseh težavah, ki tarejo delovno ljudstvo. Mi nočemo in ne bomo vedno samo govorili, pisali in zahtevali, mi hočemo resnično delati za temeljito preureditev sedanjega kapitalističnega družabnega in gospodarskega sistema, za novo družbo. Mi hočemo neprestano gibati, vsak dan delati, neumorno in vztrajno, vsak dan nekaj storiti za naše velike cilje. Mi hočemo dejanj, pravih dejanj, ne fraz! Ta duh, ta pripravljenost za delo mora vedno bolj prežemati vse naše vrste.
Pa še nekaj prav dobro vemo. To, da smo pri vseh naših borbah navezani le sami nase, na našo delavsko skupnost, le na našo lastno zavednost in samo na našo strokovno organizacijo. Vsi tisti, ki pravijo, da
simpatizirajo z delavstvom, da so »prijatelji« delavstva in njegovih »upravičenih« zahtev, vsi ti se v trenutkih, ko bi bilo res treba za delavstvo nekaj storiti, skrijejo za sto iz govorov, ali pa delajo na tihem in skrivaj celo proti delavstvu. Kar vprašajte tovariše, ki so bili prav zadnje tedne v težkih borbah, vprašajte jih v Št. Vidu, v Podgradu pri Kanskyju, v Gračnici in Jurkloštru! Čisto sami so bili, prav sami s svojo strokovno organizacijo. Vprašanj, ki tako teže vse slovensko delavstvo, ne bo reševal nihče drugi, če jih ne bo samo delavstvo s svojimi svobodnimi strokovnimi organizacijami. Kaj nam pomagajo vsa druga »društva«, ki tako vabijo posebno mlajše delavke in delavce v svoje vrste?! Nič, prav nič! Nasprotno! Naravnost škodijo nam, ko ubijajo v nas voljo za našo delavsko borbo in nas skušajo prepričevati, da tako, kakor je, mora biti. Dosti smo že garali delavci po raznih »društvih«, pri tem pa se gospodarsko in socialno kot stan vedno bolj pogrezali v odvisnost, izkoriščanje, v pomanjkanje in siromaščino, odslej pa bomo šli dosledno svojo — delavsko pot. In prizadevali si bomo, da bo tako korakal ves mladi delavski rod — pod zastavo kršč. soc. Jugoslovanske strokovne zveze!
Ureditev delov, razmerja v gradbeni stroki
Za obnovitev in pravilno izvaianje kolektivne pogodbe
14.	oktobra se je v Delavski zbornici vršil sestanek predstavnikov delodajalskih in delavskih organizacij stavbne stroke, katerega je sklicala DZ. Na tem sestanku je bilo poleg drugega treba rešiti troje važnih vprašanj. Prvič reševanje sporov na podlagi čl. 17. obstoječe kol. pogodbe za gradbeno delavstvo. Drugič registriranje poslovnih knjižic po čl. 8. obstoječe pogodbe in tretjič določitev pogajanj za novo kol. pogodbo za leto 1938.
Razsod šče za spore
Razsodišče, ki ga predvideva čl. 17. obstoječe kol. pogodbe, doslej ni moglo stopiti v funkcijo, ker banska uprava ni izvršila imenovanja predsednika tega razsodišča, ki bi reševalo poedine spore, z ozirom na to, ker se niso postavila slična razsodišča po obrtnem zakonu. Delavci se potemtakem morajo v spornih primerih posluževati le obrtnih sodišč. Reševanje tožb pri obrt. sodišču pa ima skoraj vedno neprijetne posledice za delavca, ker ne more računati, da bo v bodoče zopet sprejet v delo. V razgovoru o tem predmetu se je ugotovilo, da bi bilo uspešno delo omenjenega razsodišča odvisno od dobre volje obeh strank, ako bi hoteli sprejeti sklep razsodišča za obvezen in ga ne bi naknadno rednim sodnim potom osporavali. Ker obrtna sodišča rešujejo vse spore ekspedi-tivno, bi bilo stremeti za tem, da bi se že k poizkusu poravnave pritegnilo pri-sednike iz vrst delodajalcev in delojemalcev, ki bi pri poravnavi posredovali in bi se na tak način mogla večina sporov rešiti brez tožbe. Končno sta se obe stranki na tem sestanku sporazumeli na sledeči sklep: Opusti se nadaljnje prizadevanje za imenovanje predsednika razsodišča v smislu čl. 17. pogodbe. S tem pa se ne odrečemo instituciji razsodišča, marveč ga bomo skušali izvesti ali interno, to je, da se sporazumeta obe
stranki na neko nepristransko osebo, ali pa potom obrtnih sodišč s sodelovanjem pri poizkusnih poravnavah. Načelne spore pa bo tudi v bodoče reševal širši forum predstavnikov organizacij, ki so kol. pogodbo podpisale.
Registracifa delavskih knjižic
K vprašanju registracije delavskih odnosno poslovnih knjižic se je s kol. pogodbo predvidelo, da se bo tekom dveh let v poslovnih knjižicah vseh onih, ki stalno vrše zidarska odnosno tesarska dela, pa nimajo učnih spričeval, zabeležilo, da izpolnjujejo pogoje, ki jih opravičujejo do plače kvalificiranega delavca. Tudi tozadevno je nastala ovira z ozirom na dejstvo, da obrtni zakon točno predpisuje, kdo je upravičen do |>oslovne knjižice in kdo ni. Združenje zidarskih mojstrov in studenčarjev je mnenja, da bi se zidarski pomočniki, ki so se zidarske obrti učili in položili pomočniški izpit, pozvali, da bi si pri pristojnem združenju izposlovali potrdilo o delavskih odnosno poslovnih knjižicah o opravljenem pomočniškem izpitu. Zidarski pomočniki pa, ki so se zidarske obrti učili in >so bili kot učenci prijavljeni k združenju, niso pa še opravili pomočniškega izpita, naj bi čimpreje zaprosili pristojno Združenje, da jih pripusti k izpitu. Vsi ostali zidarji, ki so kot taki zaposleni pa niso
bili kot vajenci prijavljeni, naj bi čim-prej zaprosili, da bi jih kljub temu priznali za zidarske pomočnike. Take prošnje naj bi se reševale po komisiji, sestavljeni iz zastopnikov Delavske zbornice in prizadetih delodajalskih združenj, na skupni seji v smislu čl. 8. točka 2. kol. pogodbe.
Kolektivna pogodba za I. 1938
Glede pogajanj za novo kolektivno pogodbo za gradbeno delavstvo je bil po daljšem razgovoru sprejet sledeči sklep: Vse organizacije delodajalcev in delojemalcev, ki so podpisale sedaj veljavno pogodbo, naj opozore s posebno okrožnico svoje članstvo na predstoječa pogajanja za pogodbo v letu 1938. Članstvo naj stavi vse svoje predloge za spremembo in dopolnitev pogodbe svojim organizacijam, ki bodo nato celokupen predlog najpozneje do 15. novembra 1937 dostavile Delavski zbornici. Zbornica bo nato sklicala pogajanja, ki se bodo vršila brez posredovanja oblasti in bi se za posredovanje oblasti naprosilo le v primeru, ako bi postala kaka vprašanja nerešena.
Sušmarstvo
Dalje se je na tem sestanku mnogo govorilo tudi o šušmarstvu, ki ga neki delavci, pa tudi delodajalci izvršujejo v škodo rednim obrtnikom in mojstrom, kakor tudi v škodo gradbenega delavstva. Sklenilo se je, da se bo do prihodnjega sestanka napravil točen predlog za uspešno pobijanje šušmarstva, in to z intenzivnim sodelovanjem vseh z oblastmi v okviru obstoječih zakonov.
Slovensko društvo
je bilo ustanovljeno 10. t. m., ko se je vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor. Naloge tega društva so splošno narodno-pomemhne in važne. Kakor drugi smo tudi mi mnenja, da je bila ustanovitev takega društva zelo potrebna, in upamo, da je zato ta dan važen mejnik za slovensko javno življenje. Pri društvu so-
deluje tudi več naših tovarišev iz naše nameščenske organizacije. Nameni društva so najbolje razvidni iz vodilnih sklepov, ki so bili soglasno sprejeti na obč. zboru od številnih ustanoviteljev:
»V današnji stiski slovenstva vidimo rešitev v tem, da zdramimo in združimo
Strokovna po
Kovinarji
Jesenice. Pokojninski sklad za delavstvo KID je od strani organizacij in podjetja dokončno sprejet in podpisan. Kot člani tega sklada so obvezni vsi delavci KID ter se s plačevanjem prispevkov prične s 1. januarjem 1938, to je z dnem, ko stopi sklad v veljavo. Ta pokojninski sklad je napravljen v obliki kolektivne pogodbe in je nadomestilo bivše stanovanjske doklade.
Kot prvi kapital tega sklada bo KID vložila celotni znesek neizplačane stanovanjske doklade s (»% obrestmi in to od
15.	februarja ter do 31. decembra 1937. leta, ki znaša okroglo 457.000 dinarjev. Celotni prispevki v ta sklad so od podjetja 2% in četrt, od delavstva pa 1% zavarovanega kategorijskega zaslužka, in bi letno znašali približno 800.000 din. Poleg tega pa je KID za dobo petih let obvezna na plačilo dotacije vsako leto po 100.000 din. Delo na tem pokojninskem skladu se je precej zavleklo in se je šele tretji osnutek dokončno stiliziral in podpisal. Na predlog zastopnikov JSZ in NSZ se je v korist članov v nekaj stvareh izboljšal in so se tudi zaščitili stari delavci, ki še niso dosegli 40 let službe pri KID ter bodo v mnogih slučajih radi starosti primorani iti v pokoj, preden dosežejo karenčno dobo 10 let. Kolektivna pogodba pokojninskega sklada je zamisel 'predsednika krajevnega odbora bratovske skladnice na Jesenicah g. dr. Obersnela ter inu članstvo JSZ izreka za njegovo naklonjenost vso pohvalo in priznanje.
Jesenice. Krajevni upravni odbor bratovske skladnice na Jesenicah, v katerem sta tudi dva člana, izvoljena z liste JSZ, je imel na zadnjih svojih sejah na dnevnem redu pravilnik o kategorizaciji članov pokoj, zavarovanja. Po tem novem pravilniku se je preuvrstilo okrog 400 članov iz nižje v višjo kategorijo. Na predlog odbornika Novaka Tomaža se je sprejel tudi sklep glede ženskih članov, da se po 15 letih uvrstijo v četrto, po 25 letih pa v tretjo kategorijo. S tem je njihov položaj v slučaju upokojitve znatno izboljšan in bodo po polnih letih članstva prejemale pokojnino 3. kategorije, kar znaša 506.25 din. Moški člani so uvrščeni po kvalifikaciji na podlagi skupinske razpredelitve kolektivne pogodbe, in so tako člani delavci iz 4., 5. in 6. skupine vsi v drugi kategoriji, od 7. skupine naprej pa v prvi. Vsi člani nižjih skupin so uvrščeni v nižje kategorije, pač pa se avtomatično preuvrstijo po 15 letih članstva za eno kategorijo višje, po 25 letih članstva pa pridejo vsi v drugo kategorijo. Tako je kategorizacija nekako uredila pregledno stanje in je delno zadovoljiva. Bila bi pa lahko boljša, če bi sodrugi pokazali malo več zanimanja za preuvrstitve v višje kategorije. Pravilnik o kategorizaciji je stopil v veljavo 1. okt. 1937 ter je razgrnjen po vseh obratih, ter dostavljen strokovnim organizacijam, čim ga odobri Rudarsko glavarstvo. Soglasni sklfep odbora je bil, da odbori krajevne skladnice upravljajo pokojninski sklad delavstva KID ter se je tudi ta sklep poslal v odobritev glavni bratovski skladnici v Ljubljano. Poročilo o denarnem efektu tega sklada bom podal drugič. — Novak Tomaž.
Tekstilno delavstvo
Gameljne. Borba tekstilnega delavstva za uveljavljanje kolektivne pogodbe v letu 1930. je tudi delavstvo tovarne >Stora« zbudilo k zavesti, da le organizirano delavstvo zmore uspešno voditi borbo za svoje pravice. Tedaj smo bili vsi bt-ez razlike tega prepričanja. S kolektivno pogodbo smo tudi v »Stori« precej pridobili. Spričo tega je bilo pričakovati, da se bo zavednost med nami še bolj
vse sile ter jih smotrno zastavimo za svoboden razvoj našega naroda.
Temu namenu bomo služili kot živa, na vse strani neodvisna skupina, ki naj raste iz spoznanja, da je avtonomnost vsega slovenskega duhovnega in tvarnega življenja osnovna nujnost.
Zato bomo zbirali v svojem društvu ljudi, ki čutijo globoko slovensko, ki izhajajo iz istih podstav in ki bodo nevezani na katerekoli zunanje ozire podrejali vse svoje javno delovanje slovenski stvari, kakor jo društvo umeva.
V	skupnem delu hočemo ustvariti slovenski program in se prizadevati, da ga po načrtu in s sodelovanjem vseh poklicnih ustanov ter delavcev postopoma izvedemo. Pri tem ne pozabimo rojakov zunaj slovenske domovine in poskrbimo, da z organizirano propagando pridobimo prijateljev tudi za mejami. Doma pa onemogočimo nasprotnike slovenske avtonomne misli z jasnostjo idej.
okrepila in da nas bodo bodoče borbe za nadaljnje uspehe našle vse bolj pripravljene, kakor smo bili do tedaj.
Temu pa na žalost ni tako, pač pa nasprotno. En del delavstva, in to celo oni, ki so se svoječasno postavljali v prve vrste, se je odtujil strokovni organizaciji in se vdal brezbrižnosti in ner-gaštvu. Egoizem in samoljubje jih je odvrnilo s poti prave delavske skupnosti. Ne vemo sicer, kakšne cilje zasledujejo s tem zadržanjem. Vemo pa to, da ti cilji niso oni cilji, ki jih zasleduje prava delavska strokovna organizacija. Da pa se ne bo iz gornjega sklepalo, da smo vsi delavci oziroma delavke zapadli brez-brižju, moramo poudariti, da nas je še vendar precejšnje število, ki prav razumevamo važnost in pomen strokovne or, ganizacije. To je dokazal tudi naš sestanek, ki se je vršil v nedeljo 17. t. m. Na sestanku se je videlo, da nas je vendarle še znatno število, ki smo pripravljeni započeto delo nadaljevati in to preko vseh ovir, ki se nam stavljajo.
V	strokovni organizaciji ne sme biti mesta za one, ki iščejo sami sebe, pač pa za one, ki so pripravljeni boriti se ramo ob rami za skupne delavske koristi. Kadi skupnih koristi pa je treba brezpogojno podrediti osebnosti, ker le čista delavska strokovna organizacija more doseči oni cilj, za katerem stremi in radi katerega je bila poklicana v življenje.
Če v tovarni kakor tudi zunaj tovarne delavski interesi niso tako zaščiteni, kakor bi morali'biti, je vzrok iskati v prvi vrsti v nas samih, ki z lastno brezbrižnostjo podpiramo tiste, ki odločajo o naši usodi.
Rudarfl
Trbovlje. — V vednost! Mnogi se obračajo na strokovno skupino rudarjev JSZ, da bi odbor posredoval zanje v različnih zadevah. Za naprej bo odbor posredoval v potrebnih zadevah le za člane, vsem drugim pa posredovanje odklanjal. Ako pa bi želel posredovanje nečlan, mora poravnati ob pristopu 6 mesecev članarine za nazaj. — Odbor.
Kamnolomci
Verd pri Vrhniki. V nedeljo, dne 17. t. m., ob 3 popoldne smo imeli sestanek v Rokodelskem domu na Vrhniki.
Za centralo se je sestanka udeležil tov. Pestotnik iz Ljubljane. Govoril nam je o pomenu organizacije, o njeni potrebi, ter o nezavednosti delavstva. Če hočemo, da bodo naši življenjski interesi zaščiteni, je nujno, da organizacijo podpiramo. Ni zadosti, da smo samo člani, ampak naša dolžnost je, da se udeležujemo sestankov. Sestanki so za nas organizirane delavce ravno tako potrebni, kakor je potrebna hrana za vsakdanje življenje. Na sestankih si bomo pridobili delavsko zavest, katera je nujno potrebna. Zato, tovariši, vas pozivamo, da se prihodnjega sestanka udeležite prav vsi.
Lesno delavstvo
Stahovica. — Dne 10. oktobra smo imeli pri nas članski sestanek, ki je bil
—	z malimi izjemami — častno obiskan. Na sestanku nam je centralni tajnik tov. Lombardo razlagal o poteku mezdnega gibanja, katerega smo že pred več meseci započeli. Vršile so se 4 razprave, 3 na okrajnem glavarstvu in 1 v pisarni podjetja. Zaključek pogajanj je bil dne 12. okt., in sicer za obrat žago tudi deloma uspešen s tem, da je podjetje večini delavstva priznalo zvišanje plač od 4—5%. — Gozdnemu delavstvu pa podjetje njih zahtev še ni priznalo. Upamo pa. da bo to kmalu storilo. Tovariši, tovarišice! Bodimo složni in čuječil
Preserje pri Kamniku. V nedeljo, dne 17. t. m., je imelo lesno delavstvo
s silo prepričanja in z odločnostjo dejanja.
Za svoboden razvoj Slovencev je odločilnega pomena, da zavlada v sožitju narodov in držav ideja enakopravnosti malih narodov, da zmaga ljudska misel nad avtoritarno, človečnost nad surovo silo. Nasproti imperialističnemu nacionalizmu postavljamo svoje pojmovanje naroda in države: v narodu vidimo najvažnejšo na 'naravni osnovi po zgodovinski usodi izoblikovano kulturno občestvo, ki sc zaveda svoje samobitnosti, v državi organizacijsko obliko, ki naj mu služi.
Zunanja veljava naroda je izraz njegove notranje moči, slovensko vprašanje današnjega dne, zlasti vprašanje našega moralnega zdravja, vprašanje možatega, svojemu narodu do konca zvestega razumništva. Zato se bomo z zgledom in besedo bojevali za resnico in poštenje v javnem življenju.«
rotila
podjetja »Stare' svoj članski sestanek. Za centralo je poročal tov. Pestotnik iz Ljubljane. Poročal je o zavarovanju za onemoglost, starost in smrt. Razložil je dobre in slabe strani zavarovanja. Med drugim je tudi omenjal, da je samo delavstvo tisto, ki je poklicano, da se bo zavarovanje tudi pravilno izvajalo. Je pa delavstvo samo poklicano, da s svojo organizirano močjo to uredbo izboljša tako, kakor odgovarja delavstvu. Zato je potrebno, da se delavstvo svojih sestankov redno udeležuje, ker le na sestankih se lahko seznani z vsemi perečimi vprašanji, ki se danes tičejo delavstva.
Gradbeno delavstvo
Kranj. Prvič se oglašamo gradbeni delavci iz Kranja v »Delavski Pravici«. Veliko nas je delavcev te stroke v kranjsko okolici. Porazgubljeni smo v okolici Kranja, kakor da nas ni. Razcepljeni smo bili, brez enostnosti in skupnosti. Zato smo si ustanovili strokovno skupino gradbenega delavstva. Organizacija zelo živahno deluje, posebno med delavstvom pri gradnji nove šole v Kranju. Tukaj smo imeli tudi volitve delavskih zaupnikov, kjer je organizacija dobila dva zaupnika. Vabimo vse delavce gradbenih podjetij v Kranju in v okolici, da se pridružijo našemu pokretu. Tako si bomo ustvarili močno organizacijo, ki bo zmožna, da zaščiti naše življenjske interese.
Pohorje. Pri gradnji ceste pod firmo Ivan Svetina so se v zadevah delavskega zavarovanja dogajale precejšnje neredno-sti. Delavec Verblač Alojz je bil radi nepravilnega zavarovanja prikrajšan na svojih pravicah. Na intervencijo Jugoslov. strok, zveze je bilo dotičnemu delavcu izplačanih 150 din, kar sicer ni velika vsota, za delavca pa je le nekaj.
Pohorje. Gradbena firma ing. Ferlu-ga iz Maribora je začela na novem izkopu na gradnji pohorske ceste Reka— —Sv. A reli. Dogajajo pa se delavstvu tu velike krivice, tako da je skoraj polovica delavcev morala delo sploh opustiti. N. pr. za kuhinjski kotel se je odtegnilo vsakemu delavcu 10 din. Tak kotel ne stane več, kakor 200—300 din. Odtegljaj delavstvu pa že sedaj znaša okroglo 1000 din. Za plačilne kuverte in zapiske na njih se je odtegnilo vsakemu delavcu 3 din. Mezda se izplačuje samo mesečno. Podjetje se ne drži kolektivne pogodbe. Delavci so se sami od sebe odločili za organizacijo JSZ. Mnogo bo dela, preden bo vse v redu, kot to zakoni in pa kolektivna pogodba predvidevajo.
Opekarsko delavstvo
Ormož. V opekarni so dosedaj delavce nižje plačevali, kot to določa odredba o minimalnih mezdah. Ženske so bile sploh plačane komaj po 1.60 do 1.80 din. Podjetje je to tolmačilo tako, da ni polnega dela za zaposlitev delavcev ter da iz neke dobrotljivosti dovoljuje, da še delavci prihajajo delat in zato naj se zadovoljijo pač s takimi plačami, kakor jih dobijo. Jugoslov. strok, zveza je posredovala pri podjetniku in zahtevala, da se vsem pri plači prikrajšanim delavcem od dne 1. avgusta 1937 izplača ves odtegnjeni znesek. Poudarila je, da se ne more verjeti, ako dela ni, da bi delavce vseeno plačevali in pustili, da še naprej prihajajo v opekarno. Podjetnik g. Jerauš Maks je zahtevi JSZ ugodil in pismeno sporočil, da je naročil opekarni v Ormožu, da se mora vsem od 1. avgusta naprej plačati, oziroma doplačati minimalna mezda. Pod 18 let starini mora biti plačana mezda po 2 din na uro, drugim starejšim pa 2.25 din na uro. Ta razlika se bo splačala tudi onim, ki so med tem časom že bili odpuščeni. — Iz tega vidimo: Imamo zakone, toda če ni onega, ki k izvajanju teh zakonov opominja in sili, ni vse skupaj nič. Podjetniki, oziroma njihovi ljudje, skušajo povsod delavce odvračati od zavesti, da naj ne verujejo v svoje zakonite pravice. To samo zato, da lažje delajo večje profite na račun delavcev. Dolžnost naša, tovariši, pa je sedaj ta, da držimo zvestobo za zvestobo, da organizaciji damo, kar ji gre. Kar ste posamezni dolžni, to poravnajte, v času brezposelnosti pa vsaj 2 din na mesec.
Viničarji
Maribor. Zadnji čas je bilo v mariborski okolici vse polno sporov, ki nazorno prikazujejo, kako reven še je naš viničar. V Framu je samovoljni gospodar hotel viničarja na zelo krut način vreči iz stanovanja. Ker se je ta upiral, 11111 je enostavno snel vsa okna in vrata na stanovanju in jih zaklenil v klet pod hišo. Dva dni je spala družina (štirje majhni otroci) v takem stanovanju. Mož
in žena sta od stiske jokala kakor otroka, ko sta svojo zgodbo pripovedovala v tajništvu JSZ v Mariboru. Pokrenjeno je bilo posredovanje pri občini Fram in prizadeti viničar je takoj dobil nazaj vsa okna in vrata na stanovanju. — Viničar T. ni maral, da bi ga kuharica, ki služi pri vinogradniku D., prikrajšala za šest dinarjev. Dokazal je nepravilnost in dosegel, da se mu je ta znesek vrnil.
S tem se je zameril in ga je gospodar D. poklical k sebi, ga ozmerjal in z jahalno palico celo natepel. Zraven tega mu je še odpovedal stanovanje, ustavil vsako delo in zaslužek. V viničarsko knjižico mu je napisal, da je bil pri njem hlapec in ne viničar. Na viničarski komisiji je zastopal vinogradnika celo odvetnik. Borba za pravice po nedolžnem preganjanega viničarja je bila zelo težka. Končno je zmagal viničar: ni mu treba iti predčasno iz stanovanja, vinogradnik je moral viničarju plačati 350 din za udarce in vse nastale stroške. Popraviti mu je moral nepravilne in nedovoljene beležke v viničarski knjižici itd. — Viničarja N. so obdolžili, da je tekom časa znosil iz gospodarjeve kleti cel sod vina. Zahtevali so odselitev takoj v roku osmih dni. Namera pa je bila ta, da bi zaplenili viničarju vse njegove njivske pridelke. Zmagala je pravica, ker se je dognalo, da je dotično vino znosil iz kleti gospodar sam v družbi svojih »intimnih« prijateljic, pred lastno ženo pa je bilo treba opravičiti primanjkljaj vina. — Viničarju D. so v smislu sklepa neke nepravilne viničarske komisije napovedali ob 9. uri istega dne prisilno deložacijo. Kaj storiti? Na občini ovreči do-tični sklep viničarske komisije in dokazati, da dotična komisija ni bila radi manjkajočega viničarjevega zastopnika sploh sklepčna in v smislu Uredbe o viničarskem redu nepristojna izreči tak sklep. Pomagalo je in viničar je že mirno spal tisto noč. — Viničarja B. bi rad iz službe spodrinil neki drugi viničar. Ta se .je sprijateljil z vinogradnikovim sinom, na katerega je vplival, naj se sedanjemu viničarju služba odpove. Ta je res tako storil in viničarju odpovedal. Nastal je spor, v katerem se je razsodilo tako, da vinogradnikov sin nima pravice odpovedati službe, dokler ni posestnik vinograda, ali da ga v to pooblasti njegov oče. V vseh navedenih slučajih je zastopal viničarje tajnik JSZ tov. Peter Rozman.
Razne stroke
Ljutomer. V nedeljo, 17. oktobra, smo irtieli članski sestanek delavstva raznih strok iz okolice Ljutomera. Na sestanku je imel tov. Rozman P. iz Maribora važno predavanje o starostnem zavarovanju in o pomenu strokovne organizacije za vse delavstvo. Udeležba je bila številna, lahko pa bi bila še boljša. Pravila za ustanovitev »Strokovne skupine delavcev JSZ« v Ljutomeru so že vložena in kmalu se bo vršil ustanovni občni zbor. Mnogo je dela in veliko potreb za delavstvo. Prav nič pa se ne more rešiti brez sodelovanja delavstva samega, to je, če je strokovno organizirano. Tovariši vsi v naše vrste, vsi v organizacijo!
Mariborska ekspozitura
Maribor. Mnogi člani in članice dolgujejo na redni čalanarini. Ker vseeno dobivajo redno časopis, veleva tedaj dolžnost in čut poštenosti, da stori vsak svojo dolžnost s tem, da poravna članarino. Prosimo, naj vsak to upošteva, ker drugače moramo časopis ustaviti. Končno omenimo tudi to, da ne bomo za nikogar nikjer posredovali, pisali nobenih prošenj itd., če ni v redu s članarino. Povsod mora biti red in tudi tu!
—	Načelstvo ekspoziture JSZ v Mariboru.
Mladina poroča
Kamnik. Krščanska delavska mladina v Kamniku bo uprizorila v soboto
30. oktobra ob 8 zvečer in v nedeljo
31. okt. ob 4 popoldne »Igro o sv. Krištofu« v Kamniškem domu. Tovariši in prijatelji delavstva pridite!
Delavska pravica
Izhaja vsak četrtek popoldne, v slučaju praznika dan prej • Uredništvo in uprava: Mlkloilčeva c. 22 I • Nefrankirana pisma m »e sprejemajo • Oglasi, reklamacije le naročnina na upravo: Mlkloilčeva cesta 22/1 • Oglasi po ceniku • Telefon 216S • številka čekovnega računa 14.900
Posamezna številka Din 1*» • Cona: za 1 mesec Din 4*—, za četrt leta Din 10.—, za pol leta Din 20*—, za celo leto Din 4<h~; za inozemstvo stane mesečno Din 7-—
Urejuje in za uredništvo odgovarja Lombardo Peter • Izdaja za konzorcij Delavske Pravice: S. tumer • Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč
2
h drugih listov:
Konkordat in Hrvati
»Katolički tjednik« z dne 3. oktobra, katerega izdaja v Sarajevu nadškof dr. Šarič in tudi sam večkrat vanj piše, prinaša zelo tehten članek pod gornjim naslovom. Podpisal pa ga je »Dr. Ins«. Po-natiskujemo glavne načelne ugotovitve:
»Burna in značilna borba proti konkordatu, katero so vodili pravoslavna cerkev, jugoslovenski »integralei« in unitaristi, »avtoritarci« Ljotič in Hodjera in na kraju, da je bila parada popolna, še belgrajska Združena opozicija, je doživela v zadnjem času nad vse zanimivo spremembo; to je sprememba, mimo katere brvatska in katoliška javnost nikakor ne more brez komentarja. — Tu mislimo na slaven poskus, da se konkordat odstrani z dnevnega reda navidezno zato, ker ga Hrvati nočejo in ker je proti njemu tudi dr. Maček.
O	tem se je pisalo cele tedne. Na vsak način so holeli izsiliti od dr. Mačka izjavo proti konkordatu ... Celo vlada je po ministru Stošoviču polslužbeno objavila, da bo prav rada ustregla Hrvatom in dr. Mačku, če oni nočejo konkordata. Treba samo, da to javno in glasno povedo. — Seveda od vsega tega ni bilo nič. Dr. Maček... je nasprotno ponovno naglasil, da nima nič proti konkordatu. In prav je bilo, da je to povedal. Dr. Maček je s tem zopet pokazal, da ima realen čut za hrvatske koristi in da se ne da speljati na tanek led. S tem je ubil intrigo, o kateri je težko reči, ali je bila bolj zvita ali bolj nelojalna.
Vsa naša javnost ve, kakšno je stališče dr. Mačka'in hrvatskega narodnega gibanja napram konkordatu, katerega je sklenila jugoslovanska državna vlada s sv. stolico. Dr. Maček in hrvatski narod, katerega on predstavlja, niso nikoli bili soudeleženi niti pri pogajanjih za konkordat niti pri njegovem sklepanju in oni zanj ne prevzemajo nobene odgovornosti in garancije. Konkordat more biti dober in potreben, a Hrvatov moralno ne zavezuje, ker ga niso sklepali. — S splošnega, nacionalno-političnega gledišča dr. Mačka in hrvatskega narodnega gibanja je to pojmovanje popolnoma logično in popplnoma v stilu celotne dr. Mačkove politike. Noben pameten človek mu ne more zameriti. Hrvati se s tem niso v načelu izjavili proti konkordatu, niti niso s tem zavzeli negativnega stališča nasproti pravicam katoliške cerkve in_vsv. stolice. To je vprašanje ustavnega pojmovanja in političnega postopka. — Dr. Maček se drži v položaju načelne rezerve in v vlogi indiferentnega pasivnega opazovalca. V meritum stvari on sploh ni posegel.
Zvest temu svojemu splošnemu stališču dr. Maček ni forsiral konkordata. Kot politik tega ni niti mogel niti smel. In da s tem ni prišel v praktično nasprotje s svojimi katoliškimi in verni-škinii čuti, je jasno že po tem, ker tudi cerkveni ljudje pri nas konkordata niso forsirali. Naravnost značilno je, kako se je naš katoliški tisk, posebno v hrvat-skih pokrajinah, zadržal proti konkordatu že od vsega začetka mirno in rezervirano. S katoliške strani v javnosti sploh ni bila postavljena ta zahteva. — Vsem pa nam je v živem spominu izjava enega izmed najbolj avtoritativnih predstavnikov naše katoliške hierarhije, zagrebškega nadškofa-koadjutorja dr. Ste-pinca, s katero se je on tudi kot škof postavil na isto stališče in poudaril, da katoliška cerkev nima razloga, da prosjači ali pa izsiljuje konkordat; tudi brez njega more i živeti i cveteli.
Gotovo je glavni motiv takega zadržanja na katoliški strani visoka samozavest katoliške cerkve in njeno organizacijsko samozaupanje, kateremu je osnova prepričanje, da v cerkvi živi Bog in da črpa ona svojo vitalnost in moč prvobitno iz Boga in iz verske zavesti svojih vernikov, a ne iz privilegijev, koncesij in milosti, katere ji daje ali izkazuje država in svetna oblast.«
Slovenci v Srbiji
Življenje in trpljenje v borskem
rudniku
Ko prispeš po ozkotirni železnici iz Paračina do postaje Metovnica, je še eno uro vožnje z rudniškim vlakom do samega rudnika Bor. Ze po nekaj minutah vožnje se začne pred teboj razprostirati širno borsko polje, ki je vse do otvoritve rudnika bogato rodilo. Sedaj pa dim borskih livnic uničuje zrak in to zemljo, tako da vse rastline izgledajo, kakor bi jih požgala najbujša suša. Celo drevje doseže le rumenkasto barvo in je v najlepši pomladi podobna jesenski. Cela pokrajina je, kakor bi pritisnila nanjo svoj pečat smrt. Nad njo se vlačijo težki oblaki dima in napovedujejo še novo umiranje.
Počasi se pomika vlak navzgor po griču. Vedno bolj se odpira pogled na borski bakreni revir. Kakor eno samo veliko industrijsko mesto je, ki se razteza do obzorja, dokler gosti dim borskih livnic ne zapre tvojega pogleda. Vlak pripelje v Bor in se ustavi sredi kolonije. Tu je že vse polno rudniških paznikov, da ti povedo, kam smeš in kam ne smeš. Povsod stoje table z napisi:	Vstop nezaposlenim prepovedan.
Vendar mene ti napisi niso zadržali, ker sem se že prej oborožil z dovoljenji, tako da sem si mogel ogledati vse, kar me je zanimalo.
Po svojih vtisih bi dejal, da je rudnik Bor za tujce. Ne samo da imajo tu tujci v rokah vso upravo in da so vse delnice podjetja v njihovih rokah, le majhen del so jih prepustili jugoslovanskim kapitalistom iz znanih razlogov. V tem rudniku je tudi navaden delavec, če je tujec, tako plačan, da si bo v kratki dobi zaposlitve mogel zasigurati svojo bodočnost. Ti tujci niso tu zaposleni kot nenadomestljive strokovne moči. Podjetje jih ima le za to, da vrše posebno zaupno pazniško službo nad našim domačim delavstvom. O vsem, kar se v podjetju zgodi in ni popolnoma jasno v korist podjetja, takoj obveščajo upravo. Sledijo posledice: odpusti, zmanjšanje plače, kazni v obliki odtegljajev ob izplačilu itd.
V	rudniku in njegovih obratih je zaposlenih 8.(XX) ljudi. Od teh je največ okoličanov. Sedaj ko so njihova polja uničena in nerodovitna, so navezani le na kruh, ki jim ga reže Bor. Za njimi pa se vrste po številčni moči: Rusi, Slovenci, Francozi in Italijani.
Slovencev v tem rudniku glede na število vseh zaposlenih ni veliko. Že v začetku je bilo namreč v tem rudniku tako, da so se vsa kvalificirana mesta dodeljevala le tujcem, to je tujim državljanom. Vendar je Slovencev v Boru okoli 400. Očetje teh družin so povečini rudarji, nekaj je rudarskih paznikov in en inženjer. Slovenci želijo, da bi se udejstvovali v kakem društvu. Bojijo pa se, da bi se smatralo, da se s tem stanovsko oziroma strokovno organizirajo. Tudi zanje bi bile posledice iste, kakor so za vse tiste, ki poskušajo organizirati delavstvo v borskem rudniku. Zato še danes v borskem rudniku ni nobene strokovne organizacije. Je le oficielna »Zveza rudarskih delavcev«, v katero se skoraj mora vpisati vsak delavec.
Šolstvo v tem rudniku je zelo razvito. Svoje ljudske šole imajo skoraj vse narodnosti. Le Slovenci je nimajo. Tu je ruska šola, je francoska šola, Italijani pa pošiljajo svoje otroke v francosko, kjer imajo učitelje za italijanščino. Pred tedni je bila otvorjena nova srbska šola, v katero bo hodilo tudi sto slovenskih šolarjev.
Ne vemo, ali je rudnik Bor za nas blagoslov ali kazen. Dejstvo je, da bo za vsakega, ki mora jesti črni borski kruh, kmalu nastopila jesen njegovega življenja, gosti dim z bakrenim prahom pa bo priklical borskemu delavcu zgodnjo smrt. Bolnišnice bodo polne in neozdravljivi bolniki se bodo zdravili na naš račun, tujci pa bodo vlekli težke milijone čez naše meje. Gotovo pa je borski rudnik kazen za okoličane-doma-čine, ki so zaradi pustošenja borskega dima vezani samo na zaslužek v rudniku, dočiin so prej lahko živeli v svežem zdravem zraku na rodovitnem borskem polju. — Žitnik Alojzij, Belgrad.
Smrt kosi med reveži
Stahovica, 15. okt.
Stranjski zvonovi so otožno peli dne 10. t. m., naznanjajoč smrt našega tovariša, in so ganili srca vseh. Po dolgi in mučni bolezni je namreč izdihnil naš tovariš Gradišek Franc.
Kot dragemu tovarišu in zvestemu članu mu je članstvo naše skupine oskrbelo primeren venec iz jesenskih planinskih rož ter ga tudi po možnosti spremilo na njegovi zadnji poti. Sočutje
je ganilo srca vseh, ko so videli ob grobu pokojnika zapuščeno in plakajočo ženo s petimi malimi nepreskrbljenimi otročiči. Solze so stopile v oči slehernemu ob misli, da so ti revčki s smrtjo svojega ljubega očeta zgubili tudi zadnji košček že' itak skromno odmerjenega kruha. Naj mu sveti večna luč!^
Naša splošna krščanska dolžnost je, da iz sočutja in iz ljubezni do bližnjega v takih nesrečnih in žalostnih slučajih priskočimo vsakemu na pomoč. Zavedajmo se, da On, ki nam daje srečo, zdravje in blagostanje, nam da vse to tudi z namenom, da pomagamo svojemu bližnjemu, ko ga nesreča obišče in ko potrebuje naše pomoči. Zatorej tovariši, tovarišice! Kakor ste do zdaj pokazali usmiljena srca do težko prizadete družine, tako skrbimo po svojih možnostih tudi vnaprej za nesrečno družino Gradi-škovo, kakor tudi za družino Kemperlo-vo, katere oče je že dalj časa v bolnišnici in ki tudi potrebuje naše pomoči. Prispevki se pobirajo še naprej za obe-dve omenjeni družini. Torej pomagajmo! Prispevke sprejemata tov. Žagar Franc in Močnik Jože.
Naša notranja politika
Slovenski1" del JRZ in sporazum
Elektrotehnično podjetje
Mihelčič Ivan, Ljubljana
Borštnikov trg 1. Telefon 27-04.
Izvršujemo vse nove napeljave, preureditve, dograditve in popravila instalacij za luč, moč, signale, radio itd.
Pojasnila v strokovnih zadevah brez-P l a č n o. — Cene zmerne. — Postrežba točna in solidna. — Zahtevajte reference!
tttai in širi Delavsko pravico! Oglašujte v Delavski pravici!
ff
V	Kamniku je v nedeljo 17. t. m. izjavil minister dr. Miha Krek oficielno tole:
»Naše stališče bomo Slovenci označili takole: Veliko prahu je prvi hip vzdignil pred enim tednom objavljeni ta-koimenovani sporazum med srbsko Združeno opozicijo in med voditeljem hrvatskega naroda dr. Mačkom. Toda videti je, da se prah polagoma polega in da hrvatske in srbske reke tečejo mirno naprej.
Kar se načeloma sporazumevanja tiče, je naše stališče, da je v vsakem oziru bolje, ako se me,d seboj sporazumevajo in sprijateljujejo, nego da bi se med seboj sovražili in klali. In v vsaki državi je treba vse storiti, to zahteva življenje, kar ne nasprotuje temeljnim državnim idejam, da vlada v njej sloga, prijateljstvo in pravo bratstvo.
Slovenci pri sklepanju sporazuma hrvatskih in srbskih oposjpionplnib
strank niso sodelovali, ker jih nihče ni povabil niti pritegnil h kakim posvetovanjem in sklepanjem. Zato, mi lahko najbolj mirno in najbolj objektivno govorimo o tem zadnjem opozicijskem aktu sporazumevanja.
Prvič: Srbske opozicionalne stranke ne predstavljajo srbskega naroda, ker ab_ solutno nimajo v njem večine. To so zgovorno pokazale zadnje občinske volitve. To dejstvo pa ne samo, da zmanjšuje ugled in važnost sporazuma, nego spravlja ob veljavo celo njegove temelje.
Drugič: Gospodje od opozicije pozabljajo iia dejstvo, ki ga mora upoštevati vsaka realna politika, da se sedanja Ustava ne more in ne sme spremeniti, dokler ne postane naš mladi kralj polnoleten, to se pravi, dokler ne dobi vse vladarske oblasti v svoje roke in z narodom svobodno vlada po ustavnih in narodnih zakonih. Tako dolgo se Ustava ne bo spremenila, to je tako gotovo kakor Amen v očenašu.
Tretjič: Treba je naglasiti, da še ta opozicionalni sporazum večine Hrvatov in manjšine Srbov ni nikak sporazum o notranji ureditvi države, kar vendar predstavlja že od nekdaj glavno zahtevo radičevskih mas na Hrvatskem. Hrvatska večina in srbska manjšina sta se sedaj samo sporazumeli, da se hočeta še nekdaj pozneje sporazumevati. Končnega sporazuma torej še ne marajo dovršiti, pač pa hočejo takoj na vlado, hočejo dobiti vso oblast v svoje roke.
Apetit po oblasti torej raste. Do sedaj so zahtevali vso oblast zase JNS, da bi zopet palili in žarili po vsej državi, preganjali, zapirali in streljali. Njihova slaba dela še niso pozabljena. Ves naš narod je enodušno proti povrnitvi nasilja in pofizma. Drugi aspirant na oblast je sedaj novopečena koalicija večine Hrvatov in manjšine Srbov. Njihovi izgledi pa so enaki ničli.
Pač pa smatram, da je sedaj prišel čas, da sedanja vlada, ki je zadnje dni v zunanjepolitičnem oziru demantirala vse tako visoko nakopičene laži nasprotnikov, kmalu po temeljitem posvetovanju izgradi, izzida naše banovine. Naj se v banovine dekoncentrira in decentralizira vse, kar ni proti ustavi. In vsi bodo s tem samo dobili, nič izgubili. Tu je sedaj teren za zdrav, trezen, pameten in realen sporazum.«
Ta izjava je v lepem in popolnoma doslednem soglasju z uradno objavo, katero smo priobčili v zadnji številki našega lista. (Glej »Delavsko Pravico , številko 42., z dne 14. oktobra, str. 3., četrti stolpec!)
Doma in	po svetu
•
O položaju po sporazumu poroča »Slovenec« 17. t. m. iz Belgrada, da zagovarjajo JNS-arji	spet »močno roko«
proti Hrvatom, JRZ pa da gleda na vse trezno in mirno. »JRZ ni nikdar dajala izjav, da bi sedanja vlada morala biti večna, toda ti krogi so vedno smatrali in smatrajo	tudi danes, da se-
danje ustave v nobenem primeru ni mogoče spremniti	do kraljeve polno-
letnosti.« »Jasno je ravno to, da je treba iti po pravi poti, to je po poti, ki jo določa sedanja ustava, ki tudi v sedanjem položaju nudi široko možnost za hitro in gotovo zadovoljitev upravičenih potreb in želj Slovencev, Hrvatov in Srbov.« »Slovenec« nato ostro ožigosa JNS, ki je v Belgradu skrajno centralistična, za popolno narodno in državno edinstvo in jugoslovenstvo, v Ljubljani se pa poteguje za decentralizacijo, »za avtonomijo, za samouprave in vse drugo, kar vodi od centralizma«. To je res zelo nemoralna politika!
»Splošen odpor« da je nastal v Srbiji proti sporazumu; tako poroča dnevno časopisje. Kraljevi namestniki in vlada dobivajo protestne resolucije lani izvoljenih občinskih svetov. Srbsko ljudstvo prosi oblasti, naj ga zaščitijo pred nevarnostjo, ki grozi oškodovati njegove življenjske koristi.
V	Parizu in ly»idonu je bil predsednik vlade dr. Stojadinovič. Poročajo, da je dobil odobritev svoje zunanje politike
i	tu i tam. Ta politika gre v to smer, da se med nasprotujočimi velesilami stvorijo bloki malih držav, ki nočejo biti v nobeni službi tujih sil, marveč le vmesna polja miru in reda. Francosko-jugoslovanska prijateljska pogodba je bila podaljšana za pet let do 1. 1942.
škofovska konferenca se bo začela 22. t. m. v Zagrebu. Na dnevnem redu bodo vsa važna tekoča cerkvena in cer-kveno-politična vprašanja.
Spomenik kralju Aleksandru je bil svečano odkrit v nedeljo 17. t. m. na Rakeku. »Slovenski fantje« so se udeležili slavnosti v kroju po močnem zastopstvu, Sokolov pa ni bilo.
Napeto razmerje v mednarodnih od-nošajih se noče poleči. Anglija in Francija zahtevata od Italije, da takoj umakne svoje »prostovoljce« iz Španije. Zahtevata tudi, da umakne svoje čete z Balearskih otokov, ki zapirajo Franciji prosto pot do njenih kolonij v Tunisu in Alžiru. Italija doslej še ni dala nikake pomirljive izjave. Odbor za nevmešava-nje zboruje v Londonu. Anglija in Francija zahtevata, da se položaj razčisti še ta' mesec. Neprestanega zavlačevanja s strani Italije in Nemčije nočeta več mirno gledati.
Ce Italija ne bo pripravljena umakniti svojih vojakov iz Španije, namerava Francija odpreti mejo proti Španiji in dovoliti prevoz prostovoljcev in orožja. Poleg tega hočeta obe državi zasesti tudi enega izmed otokov v Balearskem otočju v neposredni bližini Majorce, kjer je Italija zbrala svoje vojake in svoje bojne ladje. — Položaj bi s tem seveda postal za svetovni mir še nevarnejši.®
Miroljubne izjave Jtalije vznemirjajo ves svet. Medtem ko Italija, zagotavlja svojo miroljubnost, vlada po vseh ita-
Daljc na 4. str. spodaj
m
Iz naših krajev
Shodi in sestanki Gorenjski kovinarji
Javornik. Po dolgih letih smo vendar prišli do toliko eaželjenega cilja, do svoje lastne pisarne. Odbor Gospodarske zadruge« je dovolil, da se v novi stavbi odstopi soba, v kateri bo poleg zadružne pisarne tudi pisarna .ISZ. S 1. novembrom bode, če bo šlo vse v redu, pisarna potrebno opremljena in potem bodo uradne ure, kar bo še objavljeno v »Del. Pravici«. Naša dolžnost je, ker nam gre zadruga povsod na roko, da tudi mi storimo svojo dolžnost: »Svoji k svojini!« Najlepša hvala bodi izrečena tudi g. župniku Zbontarju, kateri vedno gleda in dela za procvit našega pokreta. Hvala Bogu, da pri nas ni medsebojnega bratomornega boja JSZ raste, s tem pa raste tudi ves krščanski pokret.
Javornik. V nedeljo, 17. t. m., se je brala v župni cerkvi na Kor. Beli sv. maša za našega Evangelista, pri kateri je pel moški zbor. — Po maši se je vršil članski sestanek, na katerem je bilo poročilo o novi kolektivni pogodbi in o dodatnem pokojninskem zavarovanju. Tovariš predsednik in tov. podpredsednik sta natančno obrazložila novo kolektivno pogodbo. Tov. Rožič, član upravnega odbora kraj. bratovske skladnice, je poročal o novem pravilniku glede kategorizacije članov. Natančno je obrazložil, v katero kategorijo kdo spada. — Zvečer ob 8 je bila svečanost spomina 20-letnice smrti dr. Kreka. Godba, petje, deklamacije, govor in dvodejanka. Krekova slika ovita v slovensko trobojnico, dekleti, ki sta deklamirali v slovenski narodni noši, to je napravilo na vse navzoče ginljiv vtis, Krasen govor, katerega je imel domači g. župnik, je pokazal dr. Evangelista Kreka v vsej njegovi veliki delavnosti za našega malega človeka. Besede in vsa njegova dela so bile samo v tem, da pride naše preprosto ljudstvo do svojih strokovnih gospodarskih in prosvetnih organizacij. Prvo njegovo delo je bilo. da' je ustanovil strok, organizacijo današnje JSZ, katera še danes vrši veliko nalogo med našim krščanskim delavstvom. Cel večer je potekel v lepem spominu na našega velikega učitelja. Primerna udeležba je pričala, da je med našim delavstvom
lijanskih obmorskih lukah največja nervoznost, kot za časa abesinske vojne. Z najyečjo naglico se odpravljajo na ladje novi vojaški transporti, ki jih Italija pošilja v Libijo. Libija leži med francoskim Tunisom in Egiptom, ki je pod zaščito Anglije. Kaj hoče Italija?
Koliko je Italijanov v Španiji? Angleško in francosko časopisje piše, da je v Španiji nad 100.000 italijanskih vojakov. Nemško vojaštvo cenijo nad 10.000. Italijansko časopisje je sedaj objavilo, da je v Španiji samo 40.000 italijanskih prostovoljcev. Pravi, da je angleško časopisje histerično, ko piše o tako velikem številu Italijanov v Španiji. Italija se moti, če misli, da bo s tem konec razburjenja o italijanskih četah v Španiji. Če velesile dopuste, da Franco zmaga s tujimi silami, bi imela Francija sovražnike že na treh mejah, imela bi zaprto pot do svojih kolonij, Anglija pa bi imela zaprto pot v Egipt in Indijo z nemškimi in italijanskimi topovi, ki zapirajo pot v Gibraltarju.
Utrditev položaja ljudske fronte v Franciji pomenijo volitve v pokrajinske zbore, ki so se končale zadnjo nedeljo. Kandidati ljudske fronte so imeli doslej v pokrajinskih skupščinah HI!) poslancev, sedaj so jih dobili 864. V okrajnih skupščinah je imela ljudska fronta doslej 903 poslance, po volitvah 970. Volitve so bile v polovici Francije. Končni položaj je sedaj tak, da ima ljudska fronta po teh volitvah 64.5% vseh poslancev, opozicija pa 35.5%.
Nemiri med Arabci, ki jih je nedvomno podžgala italijanska propaganda, se vedno bolj širijo. Posamezne skupine Arabcev napadajo angleške trgovske naprave, vojašnice, uradna poslopja, železnice in tudi angleške čete, ki imajo protektorat v Palestini. V deželi je že prava revolucija. Vrhovni poglavar arabskih inohatnedancev, ki je tudi vrhovni politični voditelj Arabcev, se je pred angleško policijo skril, sedaj pa se mu je posrečilo pobegniti. Baje bo skušal priti v Italijo. Arabski poglavarji v Libiji pa so poslali Mussoliniju brzojav, v katerem ga prosijo, da Italija pride na pomoč Arabcem v Palestini.
Vojska med Kitajsko in Japonsko zavzema čimdalje večji obseg. Po prvih tednih umikanja so sedaj začeli Kitajci z napadanjem. En del japonske vojske so odrezali od ostale armade s tem, da so podrli nasipe rek in je poplava odrezala dej japonske armade od zaledja. Drugi del Japoncev, nad 40.000, so z umikanjem spravili tako daleč v kitajsko ozemlje, da so jih sedaj pričeli z leve in desne obkoljevati. Ta del kitajske armade je zelo dobro izvežban, ker je večina častnikov dovršila šolo v ruskih vojaških akademijah.
še dosti sadu, katerega je sejal naš Krek. Grajati pa moramo, da je marsikdo manjkal, ki bi moral biti navzoč, tako pri sestanku kot zvečer na proslavi.
Zagorje. — V nedeljo 17. t. m. se je vršil članski sestanek naše skupine, ki je bil povoljno obiskan. Na sestanku so se predvsem obravnavale organizacijske zadeve skupine in članstva. Predvsem se je obravnavalo glede skupinskega fonda, ki mu je poteklo v tem mesecu leto dni. Še vedno je nekaj članstva, ki se ne zaveda pomena lastnega obrambnega fonda. Na članskem sestanku je bilo ponovno poudarjeno, da naj vsak poravna zaostanek na prispevkih, ker v bodoče bo vsak prejel podpore le, ako bodo prispevki v redu poravnani. Tudi se želi, da postane vsak član tudi član podpornega fonda. Sicer je članstvo izrazilo željo po reorganizaciji fonda. Vendar bomo to še razmotrivali na enem izmed prihodnjih sestankov, nakar se bo sklepalo o nadaljnjem delu našega fonda. — Dalje je bilo članstvo pozvano, da osredotoči svojo mladino v svoji delavski organizaciji: Krščanski delavski mladini. Ker bo v nedeljo izredni občni zDor KDM, naj vsak član skup. rud. JSZ pošlje svojo mladino na ta občni zbor. Ker je ravno sedaj naša skupina ustanovila svoj lastni delavski pevski zbor, ima vsa ta mladina najlepšo priložnost do svoje delavske izobrazbe. Skupina si je nabavila svoj lasten klavir in bo pričela z rednim petjem. Pevske vaje se bodo vršile vsak torek in četrtek ob 7. uri zvečer. Petje bo vodil g. Mihelčič Slavo, ki je zelo naklonjen delavskemu gibanju. Pozivamo vse tiste, ki so se za pevski zbor prijavili, da se prično redno udeleževati pevskih vaj, in naj pripeljejo še druge tovariše, ki imajo veselje do petja. Predvsem naj se odzovejo člani skup. rud, in člani KDM. Na svidenje pri rednih vajah in v nedeljo na občnem zboru mladinske zveze, ki bo ob 9 dopoldne v Zadružnem domu! Pride zastopnik centrale.
Vič-Dobrova. Dovoljujemo si javno pritožbo na mestno poglavarstvo v Ljubljani, radi skrajno slabe ceste, ki veže Vič z Dobrovo pri tako imenovani »Vi-dicovi« opekarni. Najslabši del te ceste imajo oskrbovati Združene opekarne. Skrbijo pa zanjo samo toliko, da je za silo mogoče voziti z njihovimi tovornimi avtomobili opeko. Prav nič pa jim ni mar ves ostali promet. Vsem je znano, da gre po tej cesti dnevno na stotine kolesarjev, delavcev pešcev, ročnih vozičkov z mlekom, katere prevažajo že v temnih jutranji!) urah pridne mlekarice brez ozira, kakšno je vreme. Še prav posebno so pa prizadeti šoloobvezni otroci, katerih veliko število hodi v šolo na Vič, nekateri tudi v mesto in gazijo dan za dnem samo blato in to še ponoči, ko gredo iz šole. Vedno imajo starši polno skrbi, kako in kaj je z njimi. Da je v tej okolici naselje vedno večje, je dovolj znano. Mnogo gospodinj mora dnevno po tem večnem blatu na trg in ne sme misliti, da bi vzela seboj kakega otroka, ker je nevarnost, da ji ostane v blatu. Pa tudi mnogo prebivalcev iz mesta hodi v to smer na krajše izprehode, ker jim okolica ugaja, a cesta jih odbija.
Ljubljana. — Stavbinci. Sestanek stavbinskih delavcev se bo vršil v nedeljo, ‘24. oktobra 1937 ob 9 dopoldne v prostorih Jugoslov. strok, zveze v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22-1, Delavska zbornica. — Na sestanku bo predavanje o starostnem zavarovanju, poročilo o pogajanjih za novo kolektivno pogodbo gradbenega delavstva. Pogovorili se bomo tudi o naših organizacijskih stvareh.
Duplica.	— Vse	članstvo	naše skupine na Duplici obveščamo,	da	se bo
vršil sestanek v petek, 22. oktobra, pri Planavšku. — Sestanka se udeleži zastopnik iz Ljubljane. Ker se imamo več važnega in potrebnega razgovoriti, je dolžnost vsakega, da se sestanka zanesljivo udeleži. — Odbor.
Kamnik. V sredo 27. oktobra se bo vršil članski sestanek strok, skupine kovinarjev ob pol 6 zvečer na Perovem v gostilni pri	Vovku.	Govoril	bo	tajnik
centrale tov.	Grošelj.	Sestanek	je	za vse
člane in članice važen, zato naj nobeden ne izostane!
Črna. Članski sestanek se bo vršil v nedeljo 24. oktobra 1937 v Črni-Kaolin v prostoru g. Ivana Osolnik ob 2. uri popoldne. Na sestanek pride tajnik Lombardo. Tovariši in prijatelji, vsi na sestanek i
Slovenjgradec. Naša krajevna skupina lesnega delavstva v Slovenjgradcu bo imela v nedeljo, 24. t. m., ob 8. uri zjutraj v prostorih gostilne Druškovič v Slovenjgradcu svoj članski sestanek. Vse čiane vabimo, da se sestanka polnoštevilno udeleže. Prav tako pa prosimo, da organizirani tovariši povabijo na sestanek vse one, ki še niso v naših vrstah. Le organizirani delavci bomo prišli do svojih pravic. Zato vsi v strokovno organizacijo Jugoslovansko strokovno zvezo.
Cesta je vse do mestne meje potrebna razširitve, posebno mimo mitnice, kjer je tako ozka, da ni mogoče niti kolesarju naprej, ako tam stoji voz, ko se pobira mitnina. Ob eni strani je grapa, na drugi deloma ograja deloma pa voda, tako da ni mogoče, da bi se kamorkoli umaknili. Cesta na Brdo je tudi v silno slabem stanju, ter se tu ravnotako vrši težak promet iz opekarn in ostane drugim zopet samo blato in jame.
Ker je ta teritorij pod mestno občino ljubljansko, katera silno pridno pobira visoke prispevke na mitnici, katere plačujejo ravno ljudje, ki rabijo te ceste in dalje plačujejo vse davke šoli in ker ima mesto tudi interes za svoje občane, posebno iz bivše obč. Vic, da se njene ceste uredijo, zato smelo pričakujemo, da nam še to jesen imenovani cesti razširijo in temeljilo popravijo, saj stroški ne bodo veliki, ker ne gre za veliko kilometrov. — Prizadeti.
Trbovlje. — Stanovanjska kriza. Sko-ro sleherni dan se zbere 50—60 ljudi na zunanjem obratu, kjer prosijo za rudniška stanovanja, tako da je čakalnica tega obrata vedno polna. Nič boljše ni glede privatnih stanovanj. Upokojeni delavci neprenehoma iščejo stanovanja. Rudnik jih sicer nekaj časa pusti, ker pa manjka stanovanj celo za aktivne
Jesenice. Velika izbira manufaktur-nega blaga za moške in ženske obleke, na mesečne obroke.
Dospeli so najnovejši modeli radio-a;>aratov, katere dobile na mesečne obroke že od 150 din dalje.
Velika zaloga najboljših šivalnih strojev »Gritzner«; tudi na mesečne obroke. Priporoča se vsem Marija Krašovec, .Icsenice, Krekov trg 2.
MALI OGLASI
Beseda 50 par
Vezavo vsakovrstnih knjig Vam izvrši solidno in poceni knjigoveznica Zupan,
Ljubljana-Moste, Krekova 4. Pri večjih naročilih primeren popust.
Članom JSZ in bralcem Delavske Pravice« sporočani, da sem odprl v novo-urejenih prostorih gostilno. Prepričajte se!
Tako prodaja:
VIDMAR ANTON, gostilna in trgovina — Vrhovci - Dobrova.
Spomenike, grobnice, kapele, cerkvena dela, obloge v marmorjih izberete po nizki ceni 'pri kamnoseško-kipar-skem podjetju
Franio Kunovar
pokopališče Sv. Križ LJUBLJANA
PRI NAKUPU
blaga za obleko in perilo Vam priporočamo domačo manufakturno in modno trgovino
JANKO ČESNIK
LJUBLJANA Lingarjeva ulica štev. 1
delavce, jih sodnijsko deložira. Želeti bi bilo, da rudnik čimpreje dogradi še ostali dve započeti stanovanjski hiši na Tereziji, v katerih bo 36 sob. Mnogi se hudujejo na obratovodjo zunanjega obrata, da jim neče dodeliti stanovanja; vsa ta jeza pa je odveč, dokler ni zadosti stanovanj, s katerimi bi se dalo razpolagati.
Kamnik. V nedeljo 10. oktobra se je poročila članica naše strok, skupine kovinarjev tov. Resnik Ančka z g. Kotnik Ivanom. Na njihovi življenjski poti jima želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
Naročaj Delavsko pravico!
Brezposelni
VValter Briesle^
»Pridi, pridi, Ivan! Nihče ti ne bo prezirljivo zameril, ker ne moreš dajati na vse strani. Denar ni glavna stvar. Beži no!«
»Briga mene, kaj pra/vijo ljudje in če me prezirljivo gledajo. Saj nimajo ne srca ne pameti, da bi razumeli moj položaj.« Tako je odgovoril in pogledal v tla.
»Jaz čutim, da se jih moram ogibati, ne samo njih, marveč vsakega človeka. To je smešno, a je resnično.« Zasmejal se je, toda obenem je čutil, kako razumna je bila njegova izpoved: »Ne. Bolje bo, mislim, da ostanem lepo doma.«
»Da. Doma se pač najbolje razumete,« je dejal stari Humphrey in se obrnil vstran. »Toda vedi, da si pri nas vedno dobrodošel,« je rekel in zopet sunkoma okrenil glavo proti cerkvi. »Tako, zdaj pa moram iti -Povsod me bodo klicali. Lahko noč! Lahko noč, brat!«
»Lahko noč!«
»Pojdiva skupaj, g. Cook. Pusto je, če mora človek sam hoditi okrog, ali ne?« je zavzdihnil g. Warringham in napol sam sebi odgovoril s tresočim se »ah«. » I oda sv. Pavel nas uči, da naj bomo zadovoljni, karkoli se nam zgodi.«
jaz pa nisem zadovoljen, g. VVarringham. Kdor se zadovolji s podporami za brezposelne, ta ni več človek, marveč cunja, kup mesa.« Tu je za hip obmolknil. »Sicer pa ne vem prav. Morda pa je tak človek, ki obstane, kamor ga porineš in nikoli ne premišljuje o svojem položaju, srečnejši ko jaz.« Govoril je napol sam sebi, ker je čutil, da ga tovariš ne razume. »Če razmišljuješ in si stvar ženeš k srcu, si brez moči. Moj položaj je zato tako brezupen, ,ker se ne spremeni. Če
pa dobim delo, je v hipu vse zopet dobro. Vendar pa mislim, da zavisi to od človeka, kakor je pač ustvarjen.«
»Znano vam je, g. Cook, da Gospod kaznuje tistega, ki ga ljubi. Najbolje je, če imate vero v Njega in če potrpežljivo čakate.«
Ivana je pogrelo. Vzplamtelo je v njem. Razočaran je bil, ker se ni mogel utolažiti. Top Street, nad katero je stanoval g. VVarringham, je prihajala vedno bliže. Ivan se je oveselil: kajti razočaranje je naraslo v sovraštvo. Čutil je, da govori bridke besede, da kolne.
»Vi ste srečni, da lahko vzamete to stvar tako enostavno, g. VVirringhain. Živite sicer v svetu, toda ne gospodujete nad njim. Jaz čutim, kakor da ne sodim med ljudi, kakor da nisem cel človek. Zdi se mi, da som vklenjen in zaprt v temnico, kamor še Bog ne more do mene.« To je govoril na križišču, čeprav se možu ni mudilo. »No, lahko noč, g. Warringham! Pojdi, Janko! Reci gospodu lahko noč!«
»Govoril sem z VVarringhamom in s starim Hunvph-reyem,« je povedal Ivanki, ko sta vstopila. »Spremil me je, ko sva šla domov.«
Gospa Cookova se je z ustmi nagnila v kot in s studom narahlo posmrčkala skozi nos. »Hm.« Razne misli so ji začele švigati po glavi. Obleke. Bira. Družabni dogodki. Zabavni ženski sestanki. Izleti. Bazarji. Vedno bolj je bila jezna. Postavila je skodelico na mizo in trdih korakov odšla v jedilno shrambo. Vrnila se je z vrčem za mleko in nalila mleka v skodelico.
»To popij, Janko. Potem se sleci in pojdi spat!« je dejala sinu.
Deček je pogledal očeta, začuden nad njenim glasom. Vendar je ubogal. Počasi se je odpravil po stopnicah. Bil je zmučen in malo ganjen.
(Nadaljevanje prih.l
h