SAVINJSKI VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV C E L J A-O K O L I C E IN ŠOŠTANJA
Celje, sobota, 11. aprila 1953
LETO VI. — ŠTEV. 14 — CENA 8 DIN
L reja uredniški odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1.
Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-Т-23в
pri NB FLRJ \- Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 100, polletna 200, celo-
letna 400 din. Izhaja vsako soboto. Poštnin«
plačana v gotovini. i
iS. april -
Dan železničaiiev
ysi železniški kolektivi v državi bo-
¿G svečano proslavili 25. april Dan že-
lezničarjev. Tega dne leta 1920 so padle
^j-tve železničarjev, organizatorjev
štrajka v Ljubljani na Zaloški cesti, ki
gQ bile vrhunec dolgoletne borbe de-
lavskega razreda proti razrednim zati-
ralcem, stare Jugoslavije, saj so bili že-
lezničarji vedno v prvih vrstah v tej
Ijorbi. Ta dan se proslavlja vsako leto
}cot trajno priznanje tisočem železni-
čarjev za njihovo revolucionarnost v
;zgodovini delavshega gibanja, za sode-
lovanje v borbi proti okupatorju in
pozneje pri obnovi in graditvi socializ-
ma. 15. aprila se železničarji spominja-
jo najboljših borcev za pravice delov-
nega človeka in revolucionarnosti med
vojno in po njej. Gigantski napori, a
tudi uspehi pri obnovi in graditvi so-
cializma, so velik doprinos k zmagi pr-
vega obdobja naše gospodarske гр"'*)-
lucije. Ti napori in uspehi so pomemb-
ni, ker smo takrat po zloglasni resuLu-
ciji bili pod gospodarskim in političnim
pritiskom in smo bili riavezani le na
lastne sile.
Letošnji praznik proslavljajo želez-
ničarji v obdobju druge faze naše re-
volucije, saj prehajamo v resnične so-
cialistične odnose z razvijanjem delav-
skega upravljanja. Seveda teče ta raz-
voj na železnici drugače, kot v ostalih
gospodarskih enotah. Sedanji delavski
sveti na železnici imajo le posvetoval-
ni karakter. Vendar so pa dokazali, da
so naši kolektivi sposobni upravljati
sami. Tako dveletno upravljanje —
posvetovalnega značaja — je razkrilo
tudi slabosti nekaterih kolektivov, ki
so bile škodljive, saj so posegale v var-
nost prevoza potnikov in blaga — kar
po je najvišji zakon železniškega pro-
meta, Vse te izkušnje so bile dobra
šola — transportnega procesa na že-
leznici ne moremo enačiti s proceso^n
industrijske proizvodnje, zato je bila ta
šola tudi potrebna— in tudi najboljša
osnova za ■ pravilno rešitev delavskega
samoupravljanja na železnici. To je
želja vseh kolektivov in se povsod po-
udarja ta zahteva, naj se vse poslova-
nje decentralizira in se preide k res-
ničnemu upravljanju delavskih svetov.
V tej perspektivi se tudi pripravlja-
jo železničarji na praznovanje 15. apri-
la. Tekmovanje za čim večjo politično
razgledanost kakor tudi za čim mno-
žične jšo kulturno in športno udejstvo-
vanje, bo dalo temu dnevu vnanji vi-
dez praznika. To tekmovanje je tudi
najboljši način za pripravljanje ko-
lektivov za samostojno upravljanje na-
log pri prevozu na železnici.
Dan železničarjev naj bo mobilizacija
železničarjev za izvršenje težkih, nalog,
ki jih terja naš društveni razvoj. Prav
zaradi tega se bodo ta dan železničarji
zaobljubili, da bodo z razumevanjem,
znanjem in politično zrelostjo lahko
uspešno upravljali na železnici, pri pre-
vozu potnikovi in blaga pa utrdili re'd^
in varnost ter dvignili ugled železnice
na nivo, ki so ga imeli v preteklosti.
Zato kličemo železničarjem za ta dan:
Naj bodo vsa njihova prizadevanja in
trud kronana z uspehom! S. V. à
Program proslave v počastitev
Dneva železničarjev
V nedeljo, dne 12. 4. ob 15.30 -~
prvens^:>ena rokometna tekma
BRANIK (Mbr) : ZSD CELJE
Ob 16.30 prijateljska nogometna
tekma
NK KLADIV AR : ZSD CELJE
Obe tekmi bosta na Glaziji
Dne 14. 4. ob 18. uri svečanost
pred spominsko ploščo padlih že-
lezničarjev na peronu železniške
postaje.
Ob 19. uri koncert godbe na pi-
hala SKUD France Prešeren pred
železniško postajo.
Ob 20. uri šahovsko srečanje v
sindikalni sobi med JLA
in »Železnico«
Obvestilo
i
Obveščamo vse gospodarske organi-j
racije, da sklicuje Trgovinska zbornica
*a okraj Celje-okolica plenarni sesta- j
^^k računovodij, zaradi debate o se-1
stavi zaključnega računa za leto 1952. j
Plenarni sestanek bo v torek, 14. t. m. j
^ 8,30 za trgovino in v sredo 15. t. m.
*b 8,30 za industrijo in kmetijska po-
sestva, obakrat v prostorih bivše menze
OLG Celje-okolica (v poslopju OLO).
^ Udeležence prosimo, da Ur. list FLRJ
^t- 12 in 13 že prej temeljito predelajo,
na sestanku ne bo treba čitati ured-
in navodilo.
Trgovinska zbornica
za okraj Celje-okolica
^ SOBOTO, DNE 11. APRILA BO V
CELJU V NARODNEM DOMU OB 20
J^ATURANTSKI PLES
^ BOGATIM SRECOLOVOM
VABLJENI VSI!
IZVLEČEK IZ PREDAVANJA EDVARDA  KARDELJA  V  KRAGUJEVCU
Pojav birokratizma v delavsl(iii svetili je zelo nevaren
SAMO VECJA STORILNOST DELA LAHKO POVECA BLAGOSTANJE. —
SINDIKATI MORAJO ZASTOPATI INTERESE DELAVSKEGA RAZREDA V
CELOTI, NASPROTI VSAKEMU PODJETJU POSEBEJ.— O SPREMEMBAH
V SOVJETSKI ZVEZI
Predsednik Zveznega izvršnega sveta
Edvard Kardelj je imel 7. aprila v pod-
jetju »Crvena zastava« v Kragujevcu
pred veliko množico ljudi vseh slojev
predavanje o nekaterih aktualnih vpra-
šanjih, ki so danes v središču naše
pozornosti.
Ko je govoril o nadaljnjem razvoju
našega gospodarskega sistema, je dejal,
da vsebuje sedanji gospodarski sistem
še močne ostanke birokratizma in ne
ustrezp. več današnjim pogojem. Do-
sedanji sistem stopenj akumulacije že
postaja ovira nadaljnjemu razvoju go-
spodarstvo, . ker postavlja podjetja v
neenak položaj in ne dopušča, da bi
se cene formirale in razvijfle po nor-
malni ekonomski poti. Zaradi preniz-
ko ali previsoko določene stopnje aku-
mulacije so nekateri izdelki predragi,
druiîi zopet prenoceni. Zato mora nov
gospodarski sistem odrediti zvezni in
republiški upravi samo ona material-
n?. sredstva, ki so potrebna za upravl.ia-
n.ie njihovih, z ustavo določenih funk-
cij, z vsemi drugimi sredstvi pa mo-
rajo razpolagati naši delovni ljudje sa-
mi preko svojih samoupravnih orçanov,
t. j. preko delavskih svetov in ljud-
skih odborov.
V razvoju našega gospodarskega si-
stema mora biti naš glavni cilj: večati
produktivn^t dela slehernega kolek-
tiva in dajati čim večje pobude na-
daljnjemu razvoju produktivnih sil. To
dvoje pa lahko zagotovimo samo s
čim boljšim delom delovnih ljudi, s čim
boljšo produkcijo in s čim nižjimi pro-
izvajalnimi stroški.
Ko je govoril o socialnih dajatvah,
je dejal, da nekateri ljudje mislijo, da
se mora družbena skupnost brigati za
povečanje blagostanja de,lovnfjh ljudi
na ta način, da bo vse bolj povečevala
razne socialne dajatve. Toda vsak naš
delovni človek si mora biti na jasnem,
da vse, kar trosimo za socialne dajatve,
jemljemo od plač in zaslužkov. To na
pomeni, da bi bile plače lahko večje,
če bi bolj varčevali pa manj trošili za
socialne dajatve. Ljudje bodo potem
bolj delali in manj bo parazitskih ten-
denc. Zato v Zveznem svetu prevladu-
je na splošno mišljenje, da je treba
največji del fondov za socialno zava-
rovanje prenesti na okraje in to na tak
način, da bodo pod kontrolo delovnih
kolektivov in da bodo le-ti ekonomsko
zainteresiram čim bolje izkoriščati te
fonde.
Govoreč o plačah in dohodkih v pod-
jetjih, je delili, da bo treba tudi tu
obdržati družbeno kontrolo. Ce se po-
večajo plačni fondi in se ne poveča
proizvodnja, potem ne dobimo ničesar,
razen večje draginje in pretresljajev
v gospodarstvu.
Razen tega ne smemo dopustiti, da
bi bil plačni fond prepuščen slučajno-
stim v naši proizvodnji. Zato bo Zvez-
na skupščina z družbenim planom do-
ločila meje, v katerih se bo lahko gi-
bal skupni plačni fond za vso državo.
Razdelitev tega fonda na kolektive bo
opravljalo dejansko tržišče po načelu:
čim večja proizvodnja, čim manjši
proizvodni stroški, tem večji dohodek,
toliko večji nlačni fond. Ce bi pa
nekatera podjetja ustvarjala mono-
polni dobiček na račun drugih pod-
jetij, potem se bo država poslužila
progresivnega davka na fond plač. Raz-
delitev plačnega fonda na delavce in
uslužbence bo opravljal še nadalje de-
lavski sveti Skupnost okraja, občine in
podjetja bo osnovni nosilec družbenega
dohodka. Na ta način bosta občina
in okraj vse bolj postajala resnična
osnovna skupnost proizvajalcev v onem
smislu, v kakršnem si ju je zamišljal
Kari Marx.
Tovariš Kardelj je nadalje govoril
še o cenah in investicijski politiki ter
je poudaril, da nam naš gospodarski
sistem ne prinaša samo ekonomskih
koristi, temveč je tudi najboljša šola
socialistične družbene zavesti.
Ko je govoril o delavskih svetih, je
dejal, da kapitalistični in kominformi-
stični preroki pravijo, da bodo delav-
ski sveti upropastili industrijo. To pa
so pravzaprav obupane govorice tistih,
ki vedo, da so izgubili zadnje šanse v
Jugoslaviji. Delavsko upravljanje je
nova pot, zato je treba paziti na ne-
varnosti, ki se pojavljajo in se proti
njim boriti. Prvi škodljiv pojav je po-
jav birokratizma v delavskih svetih,
drugi škodljiv pojav pa je zlasti zna-
čilen v trgovini in gostinstvu, kjer di-
rektor, oziroma upravni odbor dopušča
nepravilno izkoriščanje in celo ropa-
nje vseljudskega premoženja.
V boju proti takim pojavom pa je iz-
redno važna vloga družbenih organi-
zacij, zlasti sindikatov. Do neke mere
se bomo proti tem pojavom borili tudi
z zakoni in družbenim planom. Potreb-
na pa je tudi živahna dejavnost vseh
zavednih socialističnih sil. Tu morajo
biti aktivne poleg sindikatov tudi So-
cialistična zveza delovnega ljudstva,
Zveza komunistov in druge družbene
organizacije. Pa tudi zavedni delavci 1
sami se morajo boriti proti takim po-
javom v vsakem podjetju. Slabe po-
jave je treba grajati, in sicer ne na
ulici, pač pa v tovarni, v delavskem
svetu ali v sindikalnih forumih, ali pa
pred organizacijami Socialistične zveze.
Ko je govoril o ekonomskih odnosih
v kmetijstvu, je tovariš Kardelj po-
udaril, da je bilo treba tudi naše kme-
tijstvo sprostiti raznih ostankov biro-
kratizma in administrativnega uprav-
ljanja. Zato je Zvezni izvršni svet pred
kratkim sprejel uredbo o ureditvi last-
ninskih odnosov v zadrugah. Smoter
te uredbe ni razpuščanje delovnih za-
drug, niti opuščanje linije socialistične
preobrazbe kmetijstva, *kot sedaj tro-
bijo razni sovražniki socializima, aiU
ljudje ki se slabo znajdejo v stvareh.
Namen te uredbe je, napraviti v kme-
tijstvu isto, kar smo storili na dru-
gih področjih našega gospodarskega
življenja, se pravi, osvoboditi ekonom-
ske odnose elementov birokratizma in
administrativnega upravljanja. Razume
se, da nismo 0oti delovnim zadrugam
v splošnem, nismo za njihovo ukinitev.
Smo samo zato, da je treba prepustiti
delovnim kmetom na prosto, ali jih bo-
do ustanavljali, ali jih nočejo ustanav-
ljati ali jih hočejo ohraniti, ali pa ne.
Delovna zadruga bo vsekakor tudi na-
dalje ostala ena izmed najvažnejših
socialističnih oblik v kmetijski proiz-
vodnji, mora pa se razvijati v svobod-
nih ekonomskih pogojih, kakor vsaka
druga proizvodna enota v naši državi.
To bo delovne zadruge samo okrepilo
in jih? usposobilo v ekonomskem tek-
movanju. Ako bo delovni kmet vedel,
da mora sam svobodno odločati o svo-
jem, izstopu ali vstopu, potem se bo
res odločal samo po ekonomskih raz-
logih, to pa bo najboljše jamstvo za
uspeh bodočih delovnih zadrug. Razen
tega se ne sme pozabiti, da delovne
zadruge danes niso edine, niti glavni
instrument socialistične preobrazbe
kmetijske proizvodnje, važna je vsaka
oblika zadružništva, ki združuje delov-
ne kmete zaradi pospeševanja kme-,
tijske proizvodnje. Važna je naša kre-
ditna politika na vasi in naša politika
cen. Važno je vsako socialistično kme-
tijsko podjetje, važna je stalna krepi-
tev zadružnih sredstev za proizvod-
njo, zadružnih gospodarstev itd. v se-
stavu splošnega kmetijskega zadružni-
štva. Važna je industrializacija naše
vasi. Vse to so instrumenti napredka
na vasi.
Tovariš Kardelj je na kraju govoril
še o spremembah v Sovjetski zvezi. De-
jal je, da so po Stalinovi smrti nasto-
pile v sovjetski politiki nekatere spre-
membe. Na zunanjem političnem pod-
ročju dela sovjetska vlada nekatere po-
mirljive geste v Koreji in Nemčiji. V
notranji politiki pa je značilna reor-
ganizacija  vrhovnih  organov  oblasti, |
delna amnestija, zlasti pa oprostitev
zdravnikov, ki so bili obtoženi uboja
vodilnih sovjetskih ljudi ter aretacija
vodilne klike NKVD iz Stalinovega
časa. Ce je hotel ali ne, novi sovjetski
režim razkrinkuje kot laž in zločin to,
v kar so leta in leta morali verovati
milijoni ljudi pod vplivom kominforma.
Ni važno kakšnim smotrom služijo ti
manevri, važno je le dejstvo, da je bil
nov režim prisiljen na tak način iskati
zase priljubljenost pri sovjetskih mno-
žicah. To dejstvo govori o tem, kake
močan je v sovjetskih množicah odpor
proti birokratskemu despotizmu in pro-
ti njegovi zunanji imperialistični eks-
panzji. Temu odporu je nova sovjetska
vlada prisiljena dajati koncesije.
fV zvezi s temi spremembami je naše
stališče, da se ne spuščamo v nobene
utvare ter ni treba ničesar opustiti, kar
more koristiti krepitvi miru. Ako so
se sovjetski voditelji dejansko odločili
za mir, potem je treba storiti vse, da
pride do sporazuma in do demokratič-
nega miru za vse. Ce so pa to samo
manevri z besedami in obljubami, se
bodo kmalu razkrinkali.
Spremembe v Sovjetski zvezi so za
nas važne še z druge strani. Pred licem
sedanjih dogodkov se moramo še faolj
ponašati z zmaço v našem odporu proti
sovjetskemu hegemonizmu. Danes, sko-
ro pet let po protijugoslovanski resolu-
ciji Kominforma stoji toliko napadana
in obrekovalna Titova Jugoslavija krep-
ko, kakor en človek na svojih sociali-
stičnih postojankah ter močna kakor
nikdar doslej, oni pa, ki so sklepali
protijugoslovanske resolucije, so danes
v težkih notranjih krčih. Moč sociali-
stične Jugoslavije — je moč pravične
in napredne ideje. Velika ideja socializ-
ma in socialistične demokracije dela
našo državo močno in nepristopno za
obrekovalne blebetače. Dogodilo se je
točno to, kar smo prerokovali: napad
in obrekovanje proti Jugoslaviji sta
oslabila napadalce in obrekovalce, ne
pa socializacije Jugoslavije. — Nasprot-
no, danes imamo pred seboj močno so-
cialistično perspektivo. Vemo, kam gre-
mo, in smo prepričani, da gremo pra-
vilno, ker nas pri tem podpira vse na-
še delovno ljudstvo. ^
Kmetje v celjsici okolici se zelo zanimajo za strojno rigoianje
Priiave so prispele ze iz sedmih krajev za okrog 70 ha zemlje
Okrajna zadružna zveza v Celju je
tf' dni prejela precej naročil za strojno
rigoianje bodisi za vinograde ali sa-
dovnjake. V Drenskem rebru na Koz-
janskem je več kmetov, članov splošne
kmetijske zadruge zaprosilo za zrigola-
nje 28 ha vinogradniških in sadjarskih
T^ovršin v KoTÌPm so naročili rio-olanje
8 ha, pri Sv. Štefanu 4 ha. pri Št. An-
dražu v Savinjski dolini 20 ha. v Bučah
9 ha (od tega 5 ha kmetje in 4 KZ). Do-
slej je zadružna zveza že risolala v Go-
liču pri Konjicah, v Frankolovem, med-
tem, ko ie stroi'^f" Hffolanio trenutno v
Virštanju na z^dru^nem rosestvu. Poleg
tee?» ie onaziti z^rim^nie za strojno
rigoianje še v Ponikvi in Šmarju pri
Jelšah, kamor bo kmalu odšla ocenje-
valna komisija. Z velikim zanimanjem
P'-' pripravljajo na obnovo tudi v Fran-
kolovem.
St.roino rigoianje za nove vinograde,
in sadovniake je v naših krajih nekaj
novega, zato pa |em bolj rarveseliivo.
Gre n-^mreč za obnovo našega vino-
gradništva in sadjarstva. Pa niti ne
s^mo za obnovo, gre za več. za uredi-
tev sodobnega vinogradništva in sad-
jarstva, kakor ga uvajajo zadnja de-
setletja po mnogih razvitih deželah.
Ce gledamo iz tega stališča, je začetek
tem boli nomemben, posebno še. ker
ie v perspektivnem načrtu za razvoj
kmetijstva, ki ga sestavljajo te dni,
predvideno sadjarstvo in vinogradni-
štvo seveda po>g živinoreie na pod-
ročju dveh tretjin okraja kot glavna
gosDodarska panoga.
Ripolanie s traktoru ima dve glavni
prednosti: je mnogo hitrejše in cenejše
in ustvarjeni so pogoji za nadaljnje
strojno obdelovanje nasadov.
Strojno rieolanje stane danes okrog
PO do 80,000 din ha. kar je mnogo
manj kakor če bi rigolali z lopatami.
Kmetje, ki nimajo djpvolj finančnih
sredstev, bodo lahko dobili dolgoročne
kredite. Omeniti moramo tudi, da do-
slej komisija še ni ovrgla niti enega
primera rigolanja zaradi Prevelike str-
mine, pač pa le tedaj, če je parcela
neprimerna za vinograd ali sadovnjak,
oziroma če je premajhna. Prav zaradi
tega v mnogih primerih več kmetov
naroči skupno rigoianje sosednih par-
cel. Urejeni nasadi s primerno redkimi
vrstami so tudi osnova za nadaljnje
strojno obdelovanje, kar pomeni v ve-
liki meri znižati proizvodne stroške,
posebno še pri vinogradništvu.
DANES 2155 ha VINOGRADOV
IN 1657 ha SADOVNJAKOV
V celjskem okraju je 1657 ha sa-
dovnjakov in 2155 ha vinogradov. Raz-
merje se mi zjdi skoraj neverjetno,
namreč, da bi bilo sadovnjakov manj
kot vinogradov. Pri sadovnjakih od-
pade na zasebni sektor 1402 ha, pri vi-
nogradih pa 2076 ha. Ce smo si od-
kriti, lahko rečemo, da mnogo teh na-
sadov skoraj več ne bi smeli šteti med
vinograde ali sadovnjake, pač pa ne-
kaj drugega. Po računu strokovnjakov
je v celjskem okraju okrog 72% vino-
gradov že izčrpanih, medtem ko se pri
sadjarstvu odstotek izžrpanosti giblje
okrog 50%.
V zvezi s pričetkom obnavljanja vi-
nogradov so strokovnjaki proučili, ka-
tere sorte se najbolje izplača širiti. Od-
ločili so se, da kaže v šmarskem in
savinjskem sektorju saditi laški riz-
ling, zeleni silvanec, sauvignon in riz-
vanec ter kot postranske sorte še šipon
in neuburgovec. V vinarsko-konjiškem
sektorju pa naj bi gojili laški rizling,
zeleni silvanec in deloma tudi tramine.
V področjih bodo uvajali tudi nekaj
črnih sort kot so modra frankin j a, ža-
metna črnina itd. Potreben je tudi na-
črt, da opustijo ameriško pwdlago in
vzgojijo v Konjicah nasad novih pod-
log.
Spričo vedno večjega zanimanja za
obnovo vinogradov in sadovnjakov pa
sodobnih načelih, bo treba v okraj-
nem merilu kmalu poskrbeti za nove
rigolne garniture, ker sicer vse priza-
devanje (v celjskem okraju so o ob-
novi j-azpravljali na 68 sestankih) ne
bo mnogo zaleglo.
Dve garnituri (za strmine ena) je že
začetek, vendar bo najbrž kmalu pre-
malo posebno še, ko se bodo kmetje
prepričali o pomembnosti strojnega ri-
golanja. J. V,
Ob zaključku tečaja protiletalske zaščite
prve četrti v Celju
Hišna protiletalska zaščita v prvi če-
trti je začela že v decembru s predava-
nji in tečaji, katerih so se člani redno
in z zanimanjem udeleževali. Seveda so
nekatere izjeme, ki so se izvijali na
razne načine, bodisi da so »silno učeni«
in jim tak tečaj ne more koristiti, ali pa
jim ni do skupnosti in sodelovanja ob
nesrečah.
Ker za predavanja ni bilo ustreznega
prostora, so bili tečajniki razdeljeni na
dve skupini. V prvi so bili vsi hišni
poverjeniki, v drugi pa vsi ostali člani.
Ob zaključku so pred komisijo odgo-
varjali vsi in pokazali, da je tečaj dobro
uspel ter da so vsi udeleženci več ali
manj obvladali snov. Mnogo so pripo-
mogle tudi brošure. Izpite je položilo
215 članov, ki zajemajo prebivalstvo vse
četrti, razen hiše Savinjsko nabrežje 3
in Razlagove ulice 3a. Zakaj tu ne?
Odborniki in predavatelji so žrtvovali
nad 100 ur s predavanji in izpraševa-
njem. Pohvaliti bi büo treba predvsem
tov. Strupija, tov. Koželja, tov. Mačka in
tov. Modicevo, ki je predavala članicam
prve pomoči. .
Zaključek tečaja,, ki je bil pretekli
petek, je pokazal, da so člani pridobili
dosti teoretičnega in praktičnega zna-
nja. Sklenili so tudi temeljito pregledati
po terenu požarno varnostne naprave,
podstrešja itd. Vse nepravilnosti bodo
skušali istočasno odpraviti, težje prime-
re pa bodo prijavili organom javne
varnosti.
D. F.
i
Nadaljnji podporni člani
Prešernove družbe
Kot podporni člani so k Prešernovi
družbi pristopili še naslednji celjski
obrtniki: Dolžan Franjo, kleparski moj-
ster (1500 din), Belak Franc, elektro-
instalater (500 din), Rozman Andrej/
ključaivničar (500 din), Orožem Anton,
krojač (500 din), Godnik Viktor, urar
(500 din), Dobrave Branko, črkoslikar
(500 din), Dobrave Mihael, državni moj-
ster (500 din) in Grobelnik Dominik,
finomehanik (500 din).
Siran á
»SAVINJSKI VESTNIK«. d^e 11. aprila 1953
Stev. 14
Pogled po svetu
Kakor da hi ljudje nasedli začuda
mili spomladi, ki nas ogreva že skoraj
preveč! Vsi časopisi in po njih vsa
usta so polna pomirjujočih besedi o
golohčku z oljkovo vejico v kljunčku,
ki naj bi to pot prav zares priletel iz
mrzlega Vzhoda, ki je ves čas po voj-
ni samo rožljal z orožjem, zapiral vra-
ta in okna in obračal hrbet vsaki dobro-
hotni besedi. Naštejmo perje, s ka-
terim se je ta ptica miru za, spomlad
okitila: najprej velike, vsaj tako se nam
zdi, spremembe v notranji politiki SZ,
ki se vrše v znamenju likvidacije mar-
sikakšne institucije, a še bolj avtori-
tete, ki ^e bila pred Stalinovo smrtjo
videti neporušena in nedotakljiva; tu
je široka amnestija birokratskemu re-
zimiß»nevarnih« ljudi, od rumenoklju-
nih mladcev do velikih starcev; tu am-
nestija židovskih zdravnikov in cio-
nistov; zniževanje cen, olajšanje vija-
ka, ki ga je navijala navzdol strahot-
na militarizacija. Te notranje spremem-
be so, kakor znierom, v sovisnosti s celo
vrsto zunanje političnih mirovnih da-
rj,l, ki se jih je svet ne glede na nji-
hovo iskrenost ali hinavščino v dihu
vigredi skoraj naivno razveselil. Menda
je naše državno vodstvo edino, ki je
ob tem mirovnem dumpingu svetovalo
mirno kri in čakanje. A nekaj bo le
resničnega v tem velikem strateškem
manevru ljudi, ki so narekovali bolj
ali manj tempo in temperaturo hladne
vojne: kaže, da Panmujon le ne bo
prišel 11 zgodovino kot zgled za zavla-
čevalno taktiko pri pogajanjih. Kitaj-
ska gotovo ni v takem sijajnem polo-
žaju, da bi si iz ieta v leto puščala kri,
namesto, da hi prišla k intenzivni p-^-
spodarski organizaciji ogromne dežele.
Vprašanje je tudi, če so si vsi Stalinovi
dediči tako trmasto vtepli v glavo mi-
sel na svetovno zmago, kakor se je to
na stara leta zgodilo Stalinu. Kaže, da
bi se Malenkov rad pogovarjal z Za-
padom v navadnem človeškem jeziku
za zeleno mizo, ne pa z brzostrelko
skozi okno. Tudi drugi zunanje poli-
tični veljaki iz Kremlja nekako poda-
jajo roko, ne nazadnje Molotov in z
njim kitajski Cu En Laj. Pogovoriti se
hočejo o Nemčiji, o incidentih pod
nemškim nebom in še o tem in onem.
Svet z zanimanjem pričakuje, kako bo
sukal oh vseh teh spremembah uma
svitu meč na zasedanju OZN sam Vi-
šinski. Ali bo tudi on pokazal popol-
noma drug obraz? Brez ozira na to
Janovo fiziognomijo sovjetske diploma-
cije, svet se je vendarle^za kratek čas
oddahnil.
Seveda ne ves od srca in z isto mi-
slijo! Francozi, na priliko, niso prišli
iz Amerike s tako biro, da bi jim kaj
prida odleglo. Sli so na veliko kupčijo,
mnogo govorili, slišali mnogo besed,
toda tistega, kar francosko gospodarstvo
najbolj rabi, velikih investicijskih kre-
ditov, pa ni bilo. Posarski statut še
vedno ni dejstvo, ker Francozom ne gre
v glavo enakopravnost z Nemci pri de-
litvi tega starega jabolka razdora v sr-
cu Evrope. Za Indokino so Amerikanci
priznali, da je prav tako občutljiva
točka kakor Koreja, vendar so terjali
spremembo francoskega kolonialnega
kurza, ki je vse preveč starokopiten za
današnje dni. In tako sta Mayer in
BidoAilt priromala nazaj z mršavimi
aktovkami. Amerika s svojo Združeno
Evropo ne odjenja. Francozi pa, duhov-
ni očetje te stvari, pa z Goethejem po-
navljajo: Die Geister, die ich rief.. .
Baje bodo dobili pomoč že na konto
evropske obrambne skupnosti, ki je še
ni, ne pa na stari, ^obri naslov fran-
coske Narodne banke.
Bolje namerava opraviti obisk v Ame-
riki dr. Adenauer. Nima tistih kratko-
ročnih gospodarskih skrbi kakor Ma-
yer, pač pa perspektivne, kajti indu-
strijski potencial Zapadne Nemčije ne-
nehoma raste in mora prodreti tudi na
dolarska tržišča. Pač pa ima nad seboj
veliko skrb — reko beguncev iz Vzhod-
ne Nemčije, volitve, vojno odškodnino
in še kaj: ne nazadnje oživljanje na-
cizma v najrazličnejših oblikah.
Tudi naši histerični sosedje Italijani
so na poseben način proslavili diplo-
matsko spomlad, z mačjo godbo okoli
»British Councila« v Rimu. Kar je pri
tem novega — takih metod smo pri
njihovi 2000-letni kulturi vajeni — je
izßava nekega poslanca, da kadar gre
za italijanstvo Trsta, so vse njihove
stranke italijanske, od skrajne leve do
skrajne desne. Z drugo besedo pri ita-
lijanski vladi in pri leader jih italijan-
skih političnih strank ni nobene volje,
da bi se tržaško vprašanje rešilo v du-
hu mednarodnega sodelovanja. V tem
pogledu Italijo vodi samo Mussolinijev
duh, MSI. Lahko sklenemo: duha do-
brega sosedstva ni niti pri vodstvu ita-
lijanskega niti avstrijskega naroda. On-
stran Karavank in onstran Soče še ren-
či fašistična zver — z nagobčnikom na
krvavem gobcu.
To dobro sosedstvo pa je naš »cete-
Tum censeo«, od katerega ne mislimo
odstopiti. In če naj zares potihne hlad-
na vojna, ga morajo sprejeti vsi, veli-
ki in majhni, pa tudi srednje veliki. V
Evropi je skoraj 30 malih narodov. Oni
so svetovno vprašanje, toda ne ogroža
jih mednarodnost, marveč fašistični
duh. Ta edini nasprotuje — naj bo bel
' ali rdeč — mednarodnemu sodelova-
nju. To sodelovanje pa je v nujni zvezi
s popolno defašistizacijo sveta, z dru-
go besedo s pravo demokratizacijo
ljudskih vladavin. Demokracija ni nič
drugega kot politično uresničevanje
ljubezni do sočloveka. Ljubezen brez
zaupanja pa ni kaj prida.
TURIZEM-V BODOČNOSTI ENA GLAVNIH Helena Borov^ak petdesetletnica
gospodarskih panog v Stovenifi
Turistična zveza Slovenije in Gostin-
ska zbornica za LRS sta konec marca
izdali okrožnico o perspektivnem planu
razvoja turizma v Sloveniji. Turizem
jo v zadnjih letih spričo velegradenj in
ključnih objektov stal nekje zadaj, da-
nes pa se že vidi, da je vsaj za Slove-
nijo to eden najvažnejših gospodarskih
virov, ki mu bo treba F>osvečati toliko
pozornosti, kolikor več smo ga v pri-
meri s predvojnimi leti zanemarjali.
Turistična zveza Slovenije in Gostinska
zbornica za LRS sta se odločili izdelati
desetletni perspektivni plan za investi-
cije, pri katerem bodo sodelovale vse
okrajne gostinske zbornice, ki so naj-
bolj poklicane izvršiti to odgovorno de-
lo, občinski ljudski odbori tistih krajev,
ki so še turistični ali pa imajo za to
pogoje, dalje turistična društva, pla-
ninska društva, avtomoto društva, smu-
čarska in športna društva, sindikati,
SAP, železnica in pošta. Desetletni plan
za turistične investicijAj je nedvomno
važna stvar. Prav bi Шо, da bi ga s '
posebno skrbjo izdelali vsi zgoraj na-
šteti činitelji na področju mesta Celja
in celotne Savinjske doline. To bi bila
obenem priložnost, da se na Savinjsko
dolino pogleda kot na geografsko in
gospodarsko enoto, na kateri naj vendar
enkrat že vsaj v turističnih vprašanjih
složno in smotrno sodelujejo vsi trije
okraji, na katere j.e Savinjska dolina
razdeljena. Sugestija za tako sodelova-
nje je dana tudi iz obeh osrednjih zgo-
i-aj omenjenih ustanov.
Večkrat smo že v našem listu pisali,
da je posebno Zgornja Savinjska dolina
v turističnem oziru izredno bogata in
pomembna. Nekaterim našim ljudem
danes to ne gre v glavo, ker vidijo
samo industrijo in velike ravnine z in-
dustrializiranim kmetijstvom. Ce pa bi
videl n. pr. v sosednji Avstriji manj
bogate in manj lepe alpske doline, v
katerih izčrpava devize iz svojega sveta
hotelsko-turistična industrija, bi morda
ne rekli več, da je Zgornja Savinjska
dolina pasivna deželica oziroma da ji
to ni treba biti. Pri tem bi moralo Celje
kot metropola Savinjske doline storiti
svojo dolžnost in se končno le zavedeti,
da se gospodarski, politični in kulturni
radij našega lepega mesta ne konča pri
Medlogu. Vsem, ki se bodo udeležili
sestavljanja desetletnega načrta za raz-
voj turizma, dajemo za to še enkrat
nekaj napotkov.
Savinjska dolina ima celo vrsto nekoč
že priznanih turističnih krajev z narav-
nimi pogoji, nekateri pa imajo že tudi
osnove tehničnih pogojev. Prirodnih,
narodopisnih in kulturno zgodovinskih
zanimivosti je toliko, da omc'gočajo vse
vrste turizma: nedelj sko-izletniškega,
prehodnega, zdravstveno - počitniškega,
športno-mladinskega, domačega in med-
narodnega. Zgornja Savinjska dolina je
imela že veliko mednarodno reputacijo,
Solčava pa že dobro utrjeno redno leto-
viško sezono.
Perspektivni plan,mora obsegati naj-
prej izboljšanje prometnih zvez z Ljub-
ljano, Celjem in Mariborom. To je prvi
pogoj za povzdigo turizma. Drugi pa je
obnova Solčave, Luč, Ljubnega po ur-
banističnih načrtih oziroma obnova
nekdaj obstoječih gostinskih O'bjektov
od Plesnika do Mozirja. Posebej bi pod-
črtal smotrno obnovo Solčave, najbolj
žalostnega poglavja Zgornje Savinjske
doline. Od leta 1945 smo tu in tam opo-
zarjali na edinstvenost te gorske vasice,
ki spominja na najbolj znana svetovna
turistična izhodišča in na potrebo po
urbanističnem načrtu, ki bi po njem
vzpostavili to savinjsko Heiligenblut ali
Hinterbichl. Toda načrta še vedno ni,
pač pa se brez ozira nanj gradi sredi
Solčave hotel. Hotela smo sicer veseli,
toda Solčavo je treba obnoviti v celoti,
če hočemo, da bo vabljiva turistična
postojanka.
Dalje bi ponovno opozoril na izdelavo
vodnikov, prospektov in zemljevidov in
otvoritev turističnega biroja v Celju.
Ce hočemo vse to dobro vpeljati, je
treba takoj izročiti delo sposobnim in
razgledanim ljudem, sodelovati s kra-
jevnim muzejem, Zgodovinskim dru-
štvom in vsemi tistimi, ki jim je napre-
dek prelepe Savinjske doline,zares pri
srcu. Mislim, da je čas lotiti se tega
dela, ne samo zaradi direktive iz Ljub-
ljane, marveč tudi zato, da ožji doma-
čiji damo tisto, kar ji po vsej pravici,
po izročilu in dosedanji zgodovini gre.
K sreči to ni samo vprašanje kulture,
ampak tudi gospodarskega dviga de-
žele. Mestna gostinska zbornica in Tu-
ristično društvo pa naj z vso odgovor-
nostjo pristopita k delu. Naj bo letošnji
1. maj, ko bo v Logarski dolini odprt
prvi večji turistični objekt, Planinski
dom, obenem začetek nove dobe v go-
spodarskem obravnavanju celotne Zgor-
nje Savinjske doline.
Te dni je dopolnila petdeset let živ-
ljenja tovarišica Helena Borovšak. Ob
tej priliki ji želi ljudstvo iz celjskega
okraja, da bi še dolgo vrsto let živela
in pomagala graditi socializem.
Ob tem jubileju se je z veseljem spo-
minjajo vsi, ki so jo kdaj koli spoznali
na njeni življenjski poti, na kateri se je
vedno navezovala na ljudstvo z name-
nom, da bi mu pomagala kot revolucio-
narka, kot funkcionarka ljudske oblasti
in ZKS, kjer koli "sta bila njeno delo in
pomoč potrebna.
Zasluge Helene Borovšakove v pred-
vojnem, medvojnem in povojnem času
niso majhne. Poznajo jo ljudje na Ko-
zjanskem, kjer se je med vojno mudila.
Po njenem požrtvovalnem delu po osvo-
boditvi pa jo pozna ves celjski okoliški
okraj. Kot predsednica okrajnega Sveta j
za ljudsko zdravstvo in socialno poli-
tiko ima bogate zasluge za razvoj zdrav-
stvene službe v okraju, za kar je dobila
tudi pismeno pohvalo od Ministrstva za
ljudsko zdravstvo.
Poleg dela v službi posveča skoraj ves
svoj prosti čas delu v množičnih orga-
nizacijah. Je sekretar okrajnega odbora
SZDL, član okrajnega komiteja ZKS,
okrajnega odbora ZB, nosilec Spomenice
iz leta 1941, odlikovana z redom Zasluge
za narod 3. stopnje, z redom Bratstva
in enotnosti ter z medaljo za hrabrost.
Volivci iz Sentjurija pri Celju pa so jo
izvolili za svojega poslanca v Ljudski
skupščini LRS.
Vsi ljudje iz celjskega okraja, ki po-
znajo Heleno Borovšakovo kot dobro in
vzorno mater, napredno ženo — borko
in revolucionarko — njeno življenje in
plodno delo, ji iskreno čestitajo ob pet-
desetletnici!
Po reorganizaciji ostanejo v ceij-
skm okraju še tri delov, zadruge
v zvezi s sklepi zveznega izvršnega,
sveta so imeli pretekle dni po vseh
zadrugah celjskega okraja izredne obča-
ne zbore, na katerih so razpravljali]
o reorganizaciji delovnih zadrug. Re-
zultat teh zborov je bil precejšen. Tako
je reorganizirana večina delovnih
zadrug, ostale pa so še delovne zadruge
v Vranskem, Prekopi in Taboru.
Delovne zadruge v Arji vaši, Petrov-
čah in Veliki Pirešici so bile ukinjene,
ker so obstojale na zemlji agrarnega
sklada. Iz vseh treh zadrug so organi-
zirali veliko državno posestvo s se-
dežem v Arji vasi. To posestvo bo eno
največjih in ekonomsko najmočnejših
v Sloveniji. V Petrovčah so iz zadruge
izstopili štirje kmetje z zemljo, rried-
tem ko so ostali člani zadrug v glav-
nem na državnem posestvu kot stalni
kmetijski delavci.
Delovna zadruga v Žalcu je bila re-
organizirana v tem smislu, da je po-
stala posestvo kz, del zadružnikov pa
je izstopil. Delovna zadruga v. Št. Pet-
ru v Savinjski dolini je postala del
državnega posestva v Založah — tudi
zaradi svoje osnove (agrarnega zem-
ljišča). Delovna zadruga v Vojniku je
postala posestvo OZZ ,kakor tudi bivša
ekonomija zdravilišča Rogaške Slatine'j
v Virštanju. Ostale delovne zadruge,
posebno one na Kozjanskem, ki niso
imele dovolj pogojev za obstoj, so bile
reorganizirane že pred mesecih Agrar-
na zemljišča v teh krajih je dobilo drž.
posestvo v Št. Jurju pri Celju. Ostale
delovne zadruge bodo v bodoče ob-
davčene kot vsa ostala kmetijska go-
spodarstva. J. V.
obiskali so zagreb
Nad tri mesece je trajal v Železarni
Štore tečaj, na katerem so člani komi-,
sije za higienskc-tehnično zaščito do-
bili potrebno osnovno podlago za bor-
bo proti obratnim nezgodam in obo-
lenjem'. Poseben trud pri tem delu je
vložil tov. dr. Hrušovar Gabrijel, spe-
cialist za HTZ pri Okrožnem higien-
skem zavodu v Celju. Ob zaključku
tečaja so vsi člani komisije na HTZ
z avtobusom obiskali Institut za hi-
gieno dela v Zagrebu in tovarno »Ra-
de Končar«.
V Institutu so si ogledali vse oddel-
ke. Zaposleni strokovnjaki inženirji in
zdravniki so gostom prav radi pojasnili
svoje delo v tem edinstvenem zavodu
v naši državi. Vkljub prezaposlenosti
pa se je potrudil in obrazložil delo in-
stituta šef tov. dr. Kesič. Ob zaključku
ogleda je dejal, da ga izredno veseli,
da so obiskali institut člani enega ta-
ko važnih kolektivov kot je Železarna
Štore in da so taki obiski pri njih red-
ki. Poudaril je izredno važnost borbe
za zdravje in življenje zaposlenih de-
lavcev.
Člani ekskurzije so bili z ogledom
Instituta in z izvajanjem vseli tovari-
šev, posebno tov. dr. Kesiča, zelo za-
dovoljni in izrazili željo, da bi v tem,
kar so oni slišali, morali slišati pred-
vsem vsi direktorji naših tovarn, da bi
se vsi zavedali, da borba na tem polju
ni nič manj važna in pomembna, ka-
kor borba za dosego plana.
Popoldne so si člani komisije HTZ iz
Štor ogledali obsežno in dokaj dobro
urejeno tovarno »Rade Končar«. škoda
le, da je primanjkovalo časa, da bi
lahko videli več podrobnosti. Prepričali
so se pa vkljub kratkemu času o tem,
da se v tej tovarni resno borijo za
zboljšanje delovnih pogojev, da imajo
mnogo različnih naprav, da so izvedli
polno ukrepov, in da bo to koristilo
tudi njim v njihovi tovarni v Storah.
Uspehi, ki so bili v zadnjih mesecih
doseženi v Železarni Štore glede zmanj-
šanja nezgod, so vidni, vendar je to
šele začetek. Člani komisije se gotovo
ne bodo ustavili na sredi poti, ker so se
z obiskom v Zagrebu prepričali, da
je ta borba važen člen pri graditvi
naše bodočnosti.
POPRAVEK
k članku jModerna tehnika spreminja
zapuščeno zemljo v rodovitne vinogra-
de«.
Ker so bili podatki za gornji članek
zbrani na hitrico, so se vanj vrinile
nekatere pomote. Zato nam je Okrajna
zadružna zveza v Celju poslala sledeči
popravek, oziroma pojasnilo.
»Pri ogledu posestva Virštanj ni ülo
govora o tem, da bi bila Uprava zdra-
vilšča Rogaška Slatina odnesla vse kar
je bilo kaj vrednega, ampak je naš
vinogradniški strokovnjak tov. Videčni'-c
izjavil takole: Uprava zdravilišča Rog.
Slatina je odvzela ves svoj inventar,
kar je razumljivo, saj bi ga OZZ, kot
zadružni organizaciji niti prodati ne
mogla. Ponudila pa ji je v odkup seno
in slamo, kar pa OZZ ni mogla pre »/zeti
zaradi visokih cen.
Ta popravek je potreben v tolilio, da
se z njim odstrani nehote napravljen
očitek Upravi zdravilišča Rog. Slatina,
kakor je iz članka izzvenelo.
V članku so tudi strokovne pomote:
matičnjaki se namreč ne izboljšujejo s
cepljenkami, temveč se posade s kore-
njaki. Nadalje se v matičnjakih ne
vzgoje cepiči, temveč ključi«.
Poverjeniki,
tekmujte v nabiranju članov
za Prešernovo družbo!
v zadnji številki smo priobčili članek o predvideni gradnji savskega mostu v
Beogradu. Tokrat objavljamo sliko osnutka, ki so ga izdelala domača pod-
jetja, katera so se udeležila poleg 10 drugih tujih podjetij razpisa za grad-
njo tega velikega objekta.
Dr. Ivan Podpečan:
Uspehi preventivne medicine v naši dmzhi
s  PREDAVANJA OB 7, APRILU — MEDNARODNEM ZDRAVSTVENEM
DNEVU
Ta najvažnejša panoga medicine
dobila pri nas svojo veljavo šele v naši
socialistični družbi, potem ko smo spo-
znali njene koristi pri ostalih napred-
nih narodih. Pri nas poprej ni bila ne-
poznana, pač pa je bila »pastorka«
uradnega zdravstva, čeprav so bili nje-
ni uspehi zlasti na polju komunalne hi-
giene in epideologije na dlani.
Preglejmo na primer uspehe cep-
ljenja proti nalezljivim boleznim. S
tem preventivnim ukrepom smo do-
segli, da so črne koze iziginile iz civili-
ziranih dežel, da je kuga in kolera po
teh in še nekaterih preventivnih ukre-
pih nepoznana bolezen. Kasneje smo
slične uspehe videli ob cepljenju proti
tifusu, pravkar vidimo uspehe ceplje-
nja proti davici, tuberkulozi in teta-
nusu. V prejšnjih stoletjih so vojne
končavale zaradi epidemij, danes so
svetovne vojne brez epidemij. S pre-
ventivnimi ukrepi na primer po prašku
diditija so svetovno pobili komarja
anofelesa in z njim vred malarijo kot
je z ušmi izginil pegavec. Tuberkulozo
kot najhujšo socialno bolezen civilizi-
ranega sveta" uspešno preganjamo z
rentgenskim slikanjem tako imenova-
nim fluorografiranjem vsega prebival-
stva. Otroke pa zaščitujemo pred tu-
berkulozo z BCG cepivom. Vsakega
bolnika z nalezljivo boleznijo izoliramo
in kliconosca zdravstveno vzgajamo,
da se širjenje bolezni omeji.   Zdrav-
stvena vzgoja ljudstva je važen fak-
tor v postavki ljudskega zdravja.
Do teh preventivnih ukrepov je vse
narode sveta složno do vedla njihova
borba za obstanek človeštva. Važno
vlogo pa je igral tudi goli ekonomski
račun. Vzemimo primer: Ce cepimo
tisoč otrok proti davici, nas stane delo
in cepivo nekako pet tisoč dinarjev.
Teh tisoč cepljenih otrok praktično ne
oboli za davico. Ako pa otrok ne cepi-
mo in jih od teh tisoč oboli sto in umre
deset za davico, znašajo stroški zdrav-
ljenja v bolnici nekako tristotisoč di-
narjev in povrhu še deset smrti otrok,
kar bi znašalo skupaj en milijon dinar-
jev, v čemer pa še niso vštete bolezen-
ske okvare preživelih. V Ameriki se
smatra smrt otroka v starosti 15 let
ekonomska izguba deset tisoč dolarjev,
ker je otrok do takrat od družbe sa-
mo še prejemal in ničesar dajal. (Vred-
nost deset tisoč dolarjev po naše pred-
stavlja dvanajst modernih avtomobilov
Buick.)
Orisal sem to vejo preventivne de-
javnosti kot prvo zaradi zavidljivih
uspehov in zaradi poizkusa pokazati
preventivno delo v industrijski higieni
pri nas. Na žalost moramo ugotoviti, da
za to delo ni pravega razumevanja s
strani vodstva obrtoV in delavstva. Vsem
manjka zdravstvene vzgoje — ali pa
če hočemo govoriti po zapadno — tra-
dicije. Na drugi strani pa nas prehiteva
najmodernejša zdravstveno-socialna za-
konodaja, ki predvideva vso preven-
tivno zaščito delavstva, čeprav često
niso podani za to ekonomski pogoji.
Vendar kljub 'vsem tem težavam mo-
ramo v ofenzivo proti obratnim ne-
zgodam. Število obratnih nezgod v Ju-
goslaviji strahotno raste. Navajam po-
rast obratnih nezgod v odstotkih, kot
sledi:
Ce vzamemo leto 1946, ko so se že
nekako registrirale obratne nezgode sto-
odstotno, vidimo porast nezgod po letih:
1947 191%, 1948 252%, 1949 259%,
1950 479%, 1951 586%.
Mi pa gledamo to dogajanje s strani
in križem rok, kot da temu ni pomoči
zaradi izrednih ekonomskih prilik. Jav-
no zdravstvo oziroma poliklinika kot
sanitarna in delovna inspekcija pri
svojem delu često naletita na - gluha
ušesa vodstva obratov.
(Dalje prihodnjič)
Bivši knjigovodja z državnega
posestva 2ovnek
Kako je lepo, če pridete v neko podjetje in
vidite, da je poslovanje dobro urejeno, da sO
komercialni in knjiffovodski posli na tekočem,
skratka, da odgovorni uslužbenci v redu oprav.
Ijajo svojo dolžnost in s tem pomagajo kot
člani kolektiva, pri skupnem prizadevanju.
Na državnem posestvu 2ovn«k so preoçj
časa imeli mladega knjigovodjo, ki se je za-
radi samostojnosti, ki jo je imel na posestvu
in zaradi premajhne ali sploh nobene kontrole
razvil v posebno vrsto uslužbenca. Prišel je
verjetno do prepričanja, da je za svoje delo
odgovoren samo samemu sebi in da bo stvari,
ki bi jih moral urediti, opravil tedaj, ko se
bo to njemu zljubilo. Ta mladi možakar je bil
zaposlen na 2ovnekn do 1. januarja, ko je
^■prostovoljno« odšel in pustil vse skupaj ne-
razčiščeno, odnosno boljše rečeno, Vse skupaj
zaklenjeno. Vodstvo posestva sedaj čaka, de
se jih bo nekdanji njihov uslužbenec usmilil
in izročil zaklenjene papirje, da bodo lahko
sestavili letno bilanco in da bodo vedeli pri
čem so. Možakarja pa ni, čeprav so ga že ne-
kajkrat poklicali. Ker ima že novo zaposlitev
se mu ne mudi. na Zovneku so pa tudi potr-
pežljivi  in čakajo.
Iz gornjega primera bi se morali nečesa na-
učiti. Predvsem bi se moral delovni kolektiv
na Zovneku zavedati, da je bil nekdanji njihov
knjigovodja član njihovega kolektiva in, da bj
moral za svoje delo njemu odgovarjati. Mladi
mož morda ne ve, da še ni in tudi ne bo raz-
rešen odgovornosti za tako malomaren odnoS
in da njegov odnos do zadanih nalog spada v
posebno kategorijo' nepravilnosti. Delovni ko-
lektiv Zovnek ga ne bi smel razrešiti dolžno-
sti vse dotlej, dokler svojih nalog ne bi v ce-
loti izvršil in ga tudi nobeno drugo podjetje
ne bi smelo sprejeti v službo, dokler se n'
prepričalo o pravilni razrešitvi novo sprejeteg*
uslužbenca.
Kako dolgo bo še trajalo tako stanje in k<^
liko časa bo delovni Itolektiv še potrpežljiv'
Verjetno do tedaj, dokler zaradi neurejene^*
knjigovodstva   ne   bo^ sam   nosil   posledic.
kratkem bo novi upravni odbor sprejel svo/*»
dolžnost. Nastane resno vprašanje, kako bo
izvedeno, če ne bo bilance. In upravnik pose'
stva,  kako  misli  zagovarjati tako popuščanj*
pred skupnostjo  in državnimi organi in kak^
bodo zagovarjali nepravilen postopek odgovori«*
ljudje tistega podjetja ali ustanove (nekje
laškem   sektorju).    ki   so   takega   nslužbeoc'
sprejeli v službo.
Stev. 1*
.savinjski vestnik«, dne 11. aprila 1953
Stran S
Kolektiv Zdravilišča Dobrna
se je dobro pripravil na letošnjo sezono
Sekaj splošnih podatkov: ugodna zemljepisna lega,
lepa oftolfca ter zdravilna moč termalnega vrelca
Zdravilišče Dobrna je eno najlepših'
zdravilišč pri nas, saj si je že pred,
vojno s svojo lepo lego in zdravilnim'
vrelcem pridobilo sloves tudi daleč iz- ^
ven naših meja.
Dobrna ima od vseh naših, letovišč in '■
zdravilišč najbolj ugodno geografskoj
lego, ker leži nekako v središču Slo-
venije. Zdravilišče ima milo subalpsko-
klimo, je skrito v prelepi kotlini, zaprtij
proti vetrovom. Obdano je z lepimi <
smrekovimi in borovimi gozdovi, ima i
lepo okolico, ki jo krasi gozdnato gri-i
čevje vse do Paškega Kozjaka. Kraj leži
397 metrov nad morjem, je brez megla,"
prahu in odmaknjen od industrije, če-,
prav je oddaljen od Celja komaj devet-'
najst kilometrov. I
Zaradi lepe in gozdnate okolice je"
dana izletniška možnost gostom v bliž--
njo okolico, kakor tudi možnost lova.|
Potoka Dobrnca in Hudinja, ki pritečetaj
iz Vitanja, pa nudita tudi ribolov tistim j
gostom, ki si hočejo s tem temeljito
pomiriti živce. Okolica Dobrne je znanaj
tudi iz najtežjih dni naše zgodovine. Tu'
mimo je šla slavna 14. divizija na svo-|
jem pohodu. Komaj eno uro od zdravi-^
lišča je oddaljen Paški Kozjak in Brdce,^
kjer so Dobrnčani v spomin padlimi
borcem te divizije postavili lepa spo-'
menika. j
Zdravilišče je znano po svoji zdra-r
vilni termalni vodi, ki ima 35.4 stopinj;
Celzija, ter p>o naravnih radioaktivnih j
ogljikovih kislih kopelih. V njem uspe--|
šno zdravijo kronične ženske bolezni^.'
živčne distoni je, motnje krvnega ob-;
toka, ledvične kamne ter lažja revma-j
tična obolenja. Posebnost termalnega
vrelca je še ta, da ugodno vpliva na|
vračanje plodnosti. ¡
To je samo nekaj splošnih podatkov.^
Poglejmo raje, kako se je kolektiv tegal
zdravilišča pripravil na letošnjo sezono,
ki se prične 1. maja. Zdravilišče doslej
ni odgovarjalo vsem pogojem moderne-
ga gostinstva. Prostori in dotrajana
oprema niso več odgovarjali sodobnim
principom letoviščarstva. v glavnem je
bilo še vse tako, kakor pred vojno, le
da so oprema in hotelske naprave bile
še v slabšem stanju, kot pred vojno.
Marljivi kolektiv zdravilišča je uvidel,
da na ta način ne bo mogel privabiti
gostov. Zato so v lastni režiji ter s po-
močjo okrajnega ljudskega odbora
adaptirali hotelska poslopja, jih pre-
uredili in moderno opremili. To delo,
ki so ga opravili preko zime, je uspeh
kolektiva, ki se je pri delu tudi sam
zalagal, zavedajoč se, da je od tega
odvisen močan priliv gostov v času se-
zone. Za delo so prijeli vsi. Strežno in
hotelsko osebje, ki ga preko zime niso
odpustili, je delalo pri zadarskih in ob-
novitvenih delih. S tem je uprava zdra-
vilišča naredila dvojno korist; zagoto-
vila si je že preizkušeno strokovno de-
lovno silo v času sezone, v nesezonskih
mesecih pa jim je nudila službo, čeprav
na nestrokovnem delu.
Kot izgleda, zdraviliški kolektiv ni
držal križem rok preko zime, saj so
ustvarili tako rekoč z nič vse p>ogoje,
da bodo dostojno dočakali domače in
inozemske goste. Le-teh pa, kakor kaže,
letos ne bo malo. Mnogi so že sedaj
prijavili svoj prihod ter je letošnja
sezona že skoraj docela razprodana. Na
Dobrni se bodo zadržali nekaj dni tudi
inozemski gostje Evropskega hmeljar-
skega kongresa, ki bo avgusta v Žalcu.
Nekaj dni bodo tu ostali inozemski
udeleženci Mednarodnega esperantskega
kongresa v Zagrebu, neka skupina An-
gležev pa je najavila svoj prihod že v
maju.
Tako si bo z dobrim vodstvom ta
marljivi kolektiv kmalu pridobil takšen
sloves, ki mu v resnici tudi pripada.
—ma—
SREČANJE PIONIRJEV I. IN IV. ČETRTI
V nedeljo dopoldne so se zbrali na otroškem
iprišču prve četrti ob Savinji pionirji ih pio-
nirke prve ill èetrte četrti. V počastitev Dneva
pomladi su tekmovali, kdo si bo osvojil zinngo
v igri z žogo »Med dvema ognjema«. Tekmo-
vanje je bilo najprej med pionirkami, nato pa
fio se pomerili še pionirji med seboj. Borba je
bila huda, saj je šlo, kdo bo kot zmagovalec
prejel žogo, dar frontnega odbora prve četrti.
Zmagali so pionirji in pionirke prve četrti.
Ker je pa frontni odbor imel 2 žogi, so kljub
zmagi podarili eno pionirskemu odredu četrte
četrti, da se bodo lahko z njo izvežbali tako,
da bodo pri prihodnjem srečanju odnesli zmago.^
Javni red ne pozna izjem
Nepravilnosti, ki se dogajajo sem in
tja, ki motijo javni red in mir, so v
Celju hienda bolj^ pereče kot kje drug-
je. Nič ne škoduje, če javnost zve o
težavah organov Oddelka za notranje
zadeve pri MLO in organov Ljudske
milice.
miličniki imajo zavezane roke
Različni odloki, ki predvidevajo kaz-
ni za kršilce javnega reda in miru v
mestu, so večkrat bolj papirnati kot
resnična vzgojna mera. Po navadi je
kaznovan tisti, ki si ne ve pomagati.
Zgodi se pa, sicer redkeje, da so med
kršilci javnega reda prav tisti, od ka-
terih odloki o javnem redu prihajajo.
Zgodi se, da pritožbe in prijave takih
primerov najdejo kratko pot v koš.
to je huje
kot v časih gestapa...
Celjani so >^sila občutljivi<'. Znajde
se sredi ceste pijanec, ki se valja po
tleh. Miličnika ga pobereta, da bi ga
po najkrajši poti spravila nekam, kjer
bi se streznil. Pravzaprav ga rešita, da
bi se ne vrgel v pijanosti morda tudi
pod kolesa vozil na prometnih ulicah.
Pijanec pač se otepa in brani, zmerja
in kriči. Ljudje pa, sila »humani« kot
so do takih javnih zgag, se zgražajo,
češ, slabše ravnajo z ljudmi kot ge-
stapovci, namesto da bi miličnikom po-
magali človeka, ki ne ve kaj počenja
čimprej odstranili z javnih mest.
Žabice, rakete in pasje
bombice, vse poka navzkriž
Invalidsko podjetje »Jelen« prodaja
vsemogoče »eksplozive« za kaljenje mi-
ru in reda po ulicah. Poči sredi ceste,
otrok zajoka, psi lajajo, kolesar skoraj
pade v strahu, da mu je razneslo zrač-
nico, ljudje pa tiščijo ušesa, ko vidijo,
da je paglavec (pa ne samo ti, videl
sem tudi fantine, ki se že smukajo
okoli deklet in pa odrasle, ki jim lasje
sivijo) prižgal vžigalno vrvico rakete.
Opozorim miličnike: — Cemu dovolite?
— Kaj moremo, ni prepovedano, v pro-
sti prodaji je vse to — glasi odgovor.
Nekje pa sem bral, da je MLO Celje
v svojih odločbah prepovedal celo mo-
tornim vozilom voziti z odprtimi »aus-*
pufi« po cestah. Ironija. Ptič ne sme
čivkati, jata vran se pa lahko dere.
kaj storiti?
Prvič, nobenih izjem pri kaznovanju
kalilcev miru. Tudi naš časopis se jih
ne bo izognil, če zve zanje, pa naj bo-
do še taki »kalibri«. Miličniki naj do-
bijo »škatljo, ki sama pelje«, da bodo
po najkrajši poti lahko zapeljali pre-
goreče alkoholike v »hladilnik«, da ne
bo senzacij po cestah in živčnih na-
padov pri »usmiljenih« Celjanih, ki se
jih ob takih prilikah nabere več kot
pri manifestacijah. Ti »usmiljeni« me-
ščani si najbrž mislijo, »danes tale,
jutri jaz«. Dalje prepovedati pokanje
in »laži atentate« na naše čedne me-
ščanke s pasjimi bombicami in vse po-
dobne »velikonočne« manifestacije.
Naj se poleg invalidskega podjetja »Je-
len« okoristi nad otročarijami držav-
ljanov tudi mestna blagajna.
Zlodja. Saj smo v Celju, ne v itali-
janskem parlamentu. —
srednjeveška kostolomnica
sredi celja
V »zlatih starih časih« so ljudem za
kazen lomili ude. Danes pa sredi Celja,
na najbolj prometnem kraju preži ta-
ka kostolomnica na nedolžne, ničesar
krive pešce.
Kletno okno pred vhodom sedanjega
Mestnega gledališča preži na noge ti-
stih, ki so navajeni ravnega pogleda
naprej, morda tudi malo gizdavega
ogledovanja. Manjkajo namreč šipe in
že marsikdo je stopil v prazno, si ob-
drgnil nogo, že naylonke so šle v fran-
že (ubogi mož — 1500 din), začudo si
še nihče ni zlomil noge. Menda čakajo
na ta vrhunec »kostolomnice«, šele po-
tem se bo kdo spomnil in tiste vražje
luknje zamašil. Na žalost v tej hiši ni
denarja. Je namreč Narodna banka v
njej.
vsaka beseda bob ob steno
»Savinjski vestnik« oziroma Tribuna,
še nista naletela na tako trdovratnega
nasprotnika, kot je železen »okrasek«
na vogalu hiše bivše kavarne »Triglav«,
poznejše knjižnice in sedanje Mestne
banke. Pa ne boš, dragi »lepotec«. Ce
pe prej, ko te rja sne, boš zdrknil v
globino... komu na glavo. Naj bi bil
to vsaj kdo od tistih, ki bi se ga sedaj
morali lotiti.
Kakšne novosti so pripravili svojim gostom
v letošnji sezoni
Adaptirali so hotel »Beograd«, ki bo
zgotovljen konec maja. Hotel bo kom-
fortno urejen in opremljen z novim
pohištvom, centralno kurjavo, mrzlo in
toplo vodo, imel bo moderno hotelsko
halo ter 80 ležišč.
2e lani so zgradili v vasi Dobrna
hotel »Union«. Ta hotel ima 46 ležišč
ter specialno dietično kuhinjo, ki jo
vodi strokovnjak.
Prvega maja bodo odprli tudi resta-
vracijo in bar »Mlinarjev Janez« na
Teharju, ki so ga pre-wzeli lani od okra--
ja. Lokale so preuredili na gostinski
način, tako da bodo dostopni najširše-
mu občinstvu.
V času sezone bosta v zdravilišču dve
godbi. V kavarni, ki jo bodo odprli
l.maja, bo igrala 6-članska kavarniška,
godba, koncertna godba Mariborske
opere pa bo nudila razvedrilo gostom
od 1. julija dalje.
Tudi cene v Dobrni ne bodo previso-
ke ter si bo nekaj tednov oddiha lahko J
privoščil vsak delovni človek. Dnevni
penzion bo stal 520 din, s sindikalnim
popustom pa komaj od 208 do 252 din,'
kar pomeni, da bo zdravilišče Dobrna
najcenejše od vseh zdravilišč in leto-
višč v Sloveniji.
Zdravilišče bo imelo v letošnji sezoni
560 ležišč, sprejelo bo pa lahko okoli
800 gostov. Zdravilišče ima 12 gostin-
skih obratov, med katere štejemo tudi
ekonomijo in gostilno v Socki, gostilno
Arlič v Dobrni, gostilno v Hudičevem
grabnu ter restavracijo »Mlinarjev Ja-
nez« na Teharju. Kopališče ima zaprt
bazen in 20 kopalnih kabin s termalno
vodo. Za razvedrilo gostov pa služi tudi
moderno urejeno kegljišče, kino, tenis
in odbojka.
Mimogrede naj omenim še to, da je
uprava zdravilišča izdelala tudi regula-
cijski načrt bodoče Dobrne. Ta načrt
predvideva, da bo vas Dobrna letovi-
ščarski center, medtem ko bi naj se-
danje zdravilišče služilo le zdraviliškim
namenom. Seveda je to zaenkrat šele
perspektivni načrt, za katerega uresni-
čitev bo potrebna še dolga vrsta let in
— kar je najvažnejše — nič manj kot
385 milijonov dinarjev. Za enkrat pa na
kaj takega ni misliti.
ŠE j Б '^"^' ^^^^^ ^^^^^^^ tombole gluhonemih
^w- Vse dobitke II. ko I a bo izplačevala
^2 Y Prodajalna Jugoslovanske loterije
• v Celju od 13. apriia do 13. maja 1953
Kako skrbe za svoje šolstvo
v okraju Ceife^ohotica
o razmerah in težavah celjskega
šolstva smo razpravljali že v več član-
kih. Zdi se mi pa potrebno, da obrne-
mo sedaj pozornost naše javnosti na
delo in razvoj šolstva v enem izmed
največjih okrajev, to je okraj Celje-
okolica. Tudi tu se pojavljajo pereči
problemi, o katerih bo treba spregovo-
riti. Široka demokratizacija naše ljud-
ske oblasti je tudi na prosvetnem pod-
ročju prinesla mnoge spremembe. Na-
mesto nekdanjih odsekov administra-
tivnega značaja smo dobili poleg dru-
gih tudi Svete za prosveto in kulturo,
v katerih ima noše ljudstvo svoje vo-
dene predstavnike, z drugo besedo:
ljudstvo je dobilo prosveto, v ožjem
pomenu šolstvo v svoje roke. Skrb za
to panogo ljudske dejavnosti je pove-
nlo najboljšim možem in ženam, ke¥.
se dobro zaveda velike in važne naloge^
ki jo ima šolstvo za razvoj naše socia-^
listične domovine. Zaveda se, da je do^
bro urejeno in skrbno negovano šoH
stvo ртгп pogoj za uspešen razvoj go-{
spodarstva in ljudskega blagostanja,  i
Delo na tem sektorju je zelo ob-
sežno in mnogolično. Zato ima Svet
za prosveto in kulturo pomožne orga-
ne, to so komisija za vsa področja kul-
turno-prosvetne dejavnosti: komisijo za
splošnoizobraževalne šole, za strokovno
šolstvo, za telesno vzgojo, za material-
potrebe šolstva, za počitniška leto-
^'ßnja in komisijo za izpite. Le na ta
f^ačin je mogoče proučevati in pretre-
sati posamezna vprašanja in jih urav-
''iavati v splošno korist.
Poleg delovanja omenjenih komisij
Se Svet za prosveto in kulturo v okra-
ju Celje-okolica poslužuje še ene obli-
^e, to je rednih konferenc vseh upra-
^iíeíjeu osnovnih šol in ravnateljev
^ižjih gimnazij, ki jih ob sodelovanju
eolskih inšpektorjev vodi načelnik Sve-
ta za prosveto in kulturo. Te konferen-
ce obravnavajo vso šolsko in prosvetno
problematiko v okraju in podajajo naj-f
vernejšo sliko, kakšno je trenutno sta-
nje. Taka konferenca je bila nedavno
po sklepu prvega polletja. Iz nje naj
posnamem nekaj zanimivih ugotovitev. '
V okraju deluje 93 osnovnih šol s
355 oddelki, 13891 učenci in dvema po-
možnima oddelkoma s 30 učenci. Učni
uspeh pozitivno ocenjenih učencev iz-
kazuje 75.3% in je le za 0.1% slabši od
tispeha ob zaključkii prejšnjega šol-
skega leta, kar je pripisati strožjemu
ocenjevanju. Največ učencev je izdela-
lo z dobrim uspehom (32.2%), nato sle-
dijo: s prav dobrim (24.8%), z odlič-
nim (10.8%) in z zadostnim (7.9%). Pri
pogeldu na prve 4 razrede vidimo, da
je najboljši II. razred z 79%,; njemu
sledijo po uspehu I. s 73.5%, III. razred
z 72.7% in IV. z 71.1%. Največji pro-
cent odličnjakov izkazujejo sedmi raz-
redi (25.4%)), najmanjši pa četrti razredi
(9/o). Najslabšemu učnemu uspehu v
četrtih razredih pripisujejo ostrejšemu
kriteriju ocenjevanja glede na prehod
učencev v gimnazigo. Učitelji osnovnih
šol se hočejo otresti očitka, da poši-
ljajo v gimnazije učence s prešibkim
znanjem. Zanimiva je tudi razlika uč-
nega uspeha med posameznimi šolami
in razredi: I. razred 83.7%—27%, II. r.
100—45%, III. razred 100—50%, IV. r.
100—36.4%, V. razred 100—25%, VI. r.
IGO—20% in VII. razred 100—66.6%. To
so najboljši in najslabši uspehi neka-
terih šol, ki nam služijo za primer-
javo. Razlika je torej precej očitna, kar
prizadeva vodilnim organom posebno
za dosego normalnega ravnovesja.
,e naloga posebnega študija, o ka-
terem na tem mestu ne moremo raz-
pravljati.
Na vseh osnovnih šolah poučuje 347
učiteljev, med njimi 17 upokojencev.
Zasedba učnih moči na osnovnih šolah
je številčno razmeroma dobra; velika
vrzel bo nastala v prihodnjem letu, ker
pričakujemo večje število učencev-no-
vincev, otvoritev osmih razredov in ker
verjetno upok'ojenci ne bodo več po-
učevali. Med učitelji je še precejšnje
število pripravnikov, ki se pripravlajo
na diplomske in strokovne izpite. Ko-
misija za vzgojo učiteljskega kadra res-
no proučuje to vprašanje in predlaga
uvedbo štirimesečnega pedagoškega te-
čaja, ki naj pripravi kandidate na iz-
pite. S tem bi se šteinlo nekvalificira-
nega kadra znatno skrčilo, delo na šo-
lah bi bilo kvalitetnejše, učni uspehi
bi se dvignili, kar bi vsekakor ugodno
vplivalo na razvoj osnovnega šolstva v
našem okraju.
V okraju imamo 16 nižjih gimnazij z
91 oddelki, na katerih poučuje 114 uč-
nih moči. Tudi te šole trpijo na po-
manjkanju . kvalificiranih učiteljev.
Precej jih študira na Višji pedagoški
šoli kot izredni slušatelji, zato se šte-
vilo nekvalificiranega kadra stalno
zmanjšuje. Učni uspehi na nižjih gi-
mnazijah dosegajo komaj 53.7% in so
torej mnogo slabši kakor na osnovnih
šolah. Tudi na nižjih gimnazijah opa-
žamo precejšnjo razliko v učnem uspe-
hu posameznih zavodov. V Žalcu so
n. pr. dosegli komaj 43.1%, v Dobrni
pa 69%, to je razlika kar za 25.9%.
Konferenca je ugotovila, da še nimamo
enotnega kriterija v ocenjevanju, kar
smo videli tudi pri osnovnih šolah. Na
gimnazijah je še mnogo drugih vzro-
kov. Dijaki se ne uče vztrajno, često
le takrat, kadar se bliža konferenca,
mnogi pa ne uživajo podpore doma. To
nam dokazuje mnogo boljši v^peh ti-
stih, ki žive v dijaških domovih. V
njih se dvigne procent učnega uspeha
od 8 do 31% (Šmarje). Velika ovira so
tudi prenatrpani razredi, pomanjkanje
učil in nekaterih učbenikov. Težave
glede učiteljskega kadra smo že na- ;
vedli.
Otroški vrtci in dijaški domovi, ki
jih okraj z veliko vnemo podpira, tudi
posredno vplivajo na dvig šolstva v
okraju.
Strokovnih, to je vajenskih šol ima-
mo razmeroma malo. S trimesečno ko-
vinarsko šolo v Storah jih je v okraju
sedem. Zaradi pomanjkanja strokov-
nega učiteljskega kadra se mnogi va-
jenci vzgajajo v raznih tromesečnih te-
čajih v republiškem merilu. Edino te-
žavo povzročajo visoki vzdrževalni stro-
ški, ki jih mnogi vajenci ne zmorejo.
Okraj Celje-okolica si prizadeva, da
bi toke vajence podprl s podporami. Ce
opozorimo našo javnost na dejstvo, da
posvečajo vajenskim šolam izredno
skrb, je dokaz, kako važne in uspešne
so take službene konference.
Vospodarska dejavnost v okraju je
pretežno pmetijska. Da bi se naše kme-
tijstvo razvijalo vzporedno z razvojem
industrije, je treba tudi kmečki mla-
dini nuditi širšo izobrazbo. To hočemo
doseči z odpiranjem kmečko-gospodar-
skih šol; sedaj delujejo v okraju že 4
(Žalec, Braslovče, Ziče, Konjice), pri-
pravljajo pa se na ustanovitev takih
šol še drugod. Resna ovira pri tem
stremljenju je tudi tukaj pomanjkanje
za strokovni kmetijski pouk sposobnih
učiteljev. Ze se poraja misel, da bi za
take učitelje uvedli posebne kmetijske
tečaje.
Tako širokopotezna in mnogolična
prosvetna dejavnost pa terja tudi vi-
soke izdatke. Za prosveto žrtvuje okraj
eno tretjino celotnega družbenega
sklada, to je 117,441.000 din, kar je še
vedno premalo, da bi se uresničili ve-
liki načrti za dvig vsega šolstva v okra-
ju. Posebna skrb naše prosvete velja
gradnji noriih šol. Izdelanih in za ta-
kojšnji začetek zidanja je pripravlje-
nih več načrtov. Kakšni so ti načrti^
Nove šole ne bodo več kasarne starega
kova, marveč moderne zgradbe z naj-
modernejšimi pridobitvami sodobne
gradbene   tehnike.   Prilagojene   bodo
krajevnim zemljepisnim in Ijudskopro-
svetnim prilikam; v njih se bodo otro-,
ci počutili kakor doma. Pri novi šoli v
Jurkloštru, ki so jo že začeli graditi,
je na primer predviden tudi kopalni
bazen, drugod zopet poleg zaprtih še
učilnice na odprtih terasah. Sola na vi-
sokem Resniku je planinskega značaja.
Pri vseh šolah so prostorne telovadni-
ce, igrišča, vrtovi in moderna stanova-
nja za učitelje. Poleg že navedenih bo-
do gradili nove šole na Dobrni, v Voj-
niku, Kozjem, Lesičnem, Rakovcu in.
drugod. Zaradi pomanjkanja kreditov
se bodo sedaj omejili na najnujnejš-'.
Predvsem je na vrsti sodobna oprema
vseh šol z učili in knjižnicami, kar bo
izredno povzdignilo kvaliteto in uspeh
pouka.
To bi bila kratka, prekratka in za ja-
sen pregled preskopa analiza velikih
prizadevanj za dvig in razvoj šolstva
v okraju. Svet za prosveto in kulturo
s predsednikom tov. Rejcem in načel-
nikom tov. Rajerjem ter z najboljširm
svetovalci in sodelaifci je zajel pereče
probleme v taki širini in smotrnosti,
kakor jih malokje vidimo v naši lepi
Sloveniji. Z njimi je na delu tudi vse
ostalo učiteljstvo s vojo sindikalno or-
ganizacijo na čelu. V devetih pododbo-
rih Učiteljskega društva se širom po
okraju bavi z idejno-politično, pedago-
ško-strokovno in gospodarsko proble-
matiko ter z njo stalno dviga duhovno
in kulturno raven svojega članstva in
širokih ljudskih množic. 'Socialistična
zavest se širi po vseh šolah in trka na
sleherna vrata našega svobodnega ljud-
stva.
Ce bi k temu dodali še mnogostran-
sko dejavnost v izvenšolskem kulturno-
prosvetnem delu v množičnih organi-
zacijah, kulturnih društvih, pri ljud-
skih odrih, pevskih zborih, v telovad-
nicah in knjižnicah itd., bi bil ta skro-
men in kratek pregled nekoliko po-
polnejši. Vse kaže, da stopamo v novo
dobo, v dobo višje prosvetljenosti in.
napredka. J. K.
Stran 4
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 11. aprüa 1853
Stev. id
V začaranem krogu laikih iopUc:
Od „gmajne" do parka, od parka do „gmajne"...
Razprava o laških toplicah v
med Laščani veliko zanimanja,
da bo to vprašanje urejeno. K
pretežna večina z rešitvijo, kot
zadovoljna. Dokaz za povečano
pisanja je vrsta prispevkov La
k tej važni razpravi. Enega od
Pred več kot sto leti je ustanovitelj
laškega kopališča inž. Leopold Rodi ku-
pu za 600 gld vso takratno »srenjsko
gmajno« in jo deloma sam, deloma pa
kasnejši nasledniki spremenili v jcve-
toče grede in parkove nasade. In ven-
dar čutimo, da se zgodovina ponavlja.
-Veje kostanjev šepečejo: »Še malo in
ne boste nas več videli.« Člani Olepše-
valnega in Turističnega društva v La-
škem se s takim dogajanjem nikakor
ne moremo strinjati. Uprava niti ni
čutua potrebe za kakšno koli mnenje,
niti niso zadeve pretresali na množič-
nem setanku laških volivcev, ki so od-
ločno povsem drugega mnenja kakor
pa uprava kopališča.
Laščani se živo spominjamo prekras-
ne slike topliških nasadov, drevoredov,
poti, okrasnih kipov, slik in razkošno
opremljenih stavb. Kje so vse naprave:
jahalnica, tenis, kegljišče, paviljoni, vo-
dometi, bazen z ribicami in pelikani,
omrežja ptic, cvetličnjaki, švicarska
kavarna z igralnico, razgledne lope v
smrečju nad toplicami itd., itd.? Vse
to je propadlo po letu 1918. Cari in le-
pote laškega kopališča so privabljali
semkaj na stotine in stotine obisko-
valcev. Prihajali so semkaj grofje in
baroni, admirali in generali in celo
habsburška dvorna kamarila. Mi si teh
»veličin« ne želimo nazaj. Vrag z nji-
mi! Lahko pa bi ohranili ono živah-
nost tujskega prometa ob umnem go-
spodarstvu in vodstvu v upravah la-
škega kopališča. Mnoge umetnine so
posamezni lastniki enostavno prodajali.
Šlo je samo za zaslužek. Opustili so vse
naprave, ki so privabljale tujce v La-
ško. Pričakovali so od njih samo de-
nar, za njih želje okus in potrebe so
se malo brigali.
Do leta 1919 je bil pred glavnim ko-
pališčem krasen senčnat park, kjer je
bilo poleti pri kosUu hkrati po 350 go-
stov. Prvi lastniki, ki so prišli v La-
ško, so ta park docela posekali. Okoli
stavbe in po parku so bili okrasni bro-
nasti levi na podstavkih, ki so jih ta-
koj odstranili in prodali. Ne bomo opi-
sovali vse zgodovine toplic. O tem bo
govorila zgodovinska knjiga, ki jo se-
stavljamo Laščanom in tujcem. Ugo-
tavljamo pa, da je odstranjevanje in
podiranje lepotnih topliških naprav po-
stalo že tradicija, manija, strast in moč
navade... Bodo s tem privabili tujce?
Nikdar in nikoli ne. Ljudje v upravi
se vse preveč menjajo. Laščani pravi-
jo: »Abraham je rodil Izaka. Izak Ja-
koba.« In zakaj vse to? Vsi pa vneto
podirajo, kakor Rimljani cvetočo Kar-
tagino. Stari Laščani, ki poznamo nek-
danje lepote parka, se s strahom vpra-
šujemo, kam to vse vodi. Nikjer pa ni
nobenega nadomestila, kaj boljšega,
kaj popolnejšega. Ne govorite o pečen-
ki, če je vrabec na strehi.
Ali množične organizacije v Laškem
sploh vedo, zakaj gre pri podiranju v
laškem, parku? O tem ni ničesar zna-
nega niti laški občini, ki je zaintere-
sirana pri tem. Park lahko posekamo
čez noč, na nadomestilo pa lahko ča-
kamo (ko niti načrtov nimamo, niti ni
regulirana Savinja, rekonstrukcija ce-
ste čaka na rešitev itd.) še deset in de-
setletja. Ali naj dotlej res ostanemo
navadna »gmajna«?
Vse od terme pa do cestnega mostu
so posekali vse vrbe, da bo narasla Sa-
vinja še z večjo silo udarila v park in
odnašala plasti - brega. Naravnost od-
vratna je sedaj vsa golota ob bregu,
zlasti v bližini terme, kjer so po vsej
dolžini navozüi na breg vso mogočo
navlako in nesnago od razbitin opeke
do pepela.
Lani so zasadili dolgo vrsto brez, le-
tos ni nikjer nobene več. Kdaj bo novi
park sploh potem uspel in zrasel? Ču-
dovito sliko razdejanja pa vidimo on-
kraj železniške proge na obeh brego-
vih Rečice, ki so jo »razirali na balin«.
Sedaj tujec lahko vidi vso strahotno
nesnago in navlako potoka, ki je po-
prej bila skrita očem. Zakaj je bilo to
potrebno, ne vemo. Ob potoku so rasle
lepe vrbe in lep je bil sprehod tam
mimo. Neki rečiški rudar pravi, da ima
uprava najbrže izvozno podjetje za les.
Za Laščane, seveda, to ni šala.
V malem parku in okrog vile »Sa-
vinja« so podrli vse smreke in »ostri-
gli« kostanje, menda tudi v interesu
tujskega prometa. V tem delu je bila
nekoč jahalnica. Sedaj otroci jahajo po-
drte olupljene smreke. Ali ni to ironi-
ja? Za kopališčem je zginilo vsako leto
nekaj dreves.
Na južni strani zdraviliške dvorane
so bil^ velika vrata. Na nekem sestan-
ku je izjavil neki gospod, da mu piha
v tisti del telesa pod hrbtenico. Upra-
va je takoj dala ta vrata zazidati. Vsak
Laščan in tujec sedaj zmaje z glavo,
ko gleda to arhitektonsko skrpucalo iz
surovih opek. Dvostransko stopnišče s
ploščadjo in dvema stebroma so pa pu-
stili, menda za spomin na nekdanje
čase. Najbolje bi bilo, da bi še to po-
drli in še zgornja vrata zazidali. Sli-
karja pa vabimo, da napravi posnetek
tega enajstega čuda sveta.
zadnjih dveh številkah je vzbudila
Laščani z velikm upanjem pričakujejo,
olikor je uredništvo moglo dognati, je
je predlagal »Savinjski vestnik«, zelo
zanimanje in odobravanje dosedanjega
ščanov samih, ki po svoje prispevajo
teh prispevkov objavljamo v celoti:
Na glavno sprehajalno pot po parku
so navozili debele plasti pepelnih ugas-
kov, da včasih škriplje pod nogami, ka-
kor da si v kaki železarni. Ti ugaski
so se spremenili v gost prah, ki tujcem
izredno krepi pljuča. Nekateri svetu-
jejo, da bi občina ustanovila čistilnico
oblek, ker so po tolikem prahu res po-
trebne čiščenja. Nekoč so to pot posi-
pal iz dolomitnim belim peskom iz Tr-
bovčevega kamnoloma v Rečici. Neki
šofer se je pobahal, da dobi za vsak
tovorni avto en »Štefan« vina. Dragi ti
ugaski res niso. Kaj prija tujcem, je
postranska stvar. Gorje tujcu, kadar
zavije po parku veter! Tedaj ima šolo
mlinarskoga vajenca.
Sedanja uprava je odstranila iz dvo-
ran nekaj starih umetniških reliefov,
ki so posnetki slovitega danskega ki-
parja Thorwáldsena. Stoletje niso bili
nikamor v napotje. Par ljudi si je iz-
mislilo, da so nesodobni. Ali je te umet-
nine sploh ocenua kakšna strokovna,
znanstvena komisija? Ali ne spadajo
pod zaščito društva za varstvo spo-
menikov? Vrgli 'so jih na podstrešje
(sreča, da jih niso razbili!), vendar sta
za to zvedela kustos lokalnega muzeja
dr. Pernat in upravnik gost. podjetij
tov. Jelen ter jih odpremila v laški mu-
zej. Ce so ti reliefi lahko v laškem mu-
zeju na vpogled občinstvu, zakaj niso
smeli potem krasiti topliških dvoran?
Dva kipa na vüi »Rečici« in eden na
zadnji strani kopališča so še ostali na
mestih. Kar dol z njimi, da bo slika po-
polna in enotna. Ali ne bi smeli tudi
delovni sloji uživati raznih lepot in
umetnin? Tudi navadnim ljudem pri-
voščite zelenja, cvetic, umetnin in udob-
nih naprav.
Iz velikega parka v malega je nek-
daj vodil preko rečiškega potoka lesen
mostiček, ki pa je dotrajal in so ga po-
drli. Novega niso več postavili. Ze nad
leto dni razpravljajo, kakšen naj bo,
da ne bo kvaril arhitektonskega lica.
Ce so že toliko podrli, je vsaka raz-
prava o kakšnem »licu« odveč. Ne
smešite se, mostiček pa na svoje me-
sto, kjer je bü.
Nekdaj so bile vožnje z avtomobili in
kolesarjenje skozi park prepovedane.
Sedaj si pa često v nevarnosti, da te
ne podere atomska energija dvonožnih
pnevmatik.
O kakšnih nasadih in gredah po par-
ku ni govora. Pa to bi niti ne bilo smi-
selno, dokler ni izvedena regulacija
Savinje. Zato je tudi dotlej nesmiselno
vsako podiranje, niti govoričenje o
francoskih in angleških parkih, ko še
svojega ne znamo negovati.
Tudi o'zadevi prostozračnega termal-
nega bazena govore v upravi dvostran-
sko. Eni bi nekaj v tej smeri ukrenili,
drugi se izražajo nikalno. V neposredni
bližini terme (kar sicer иргг va forsira)
sploh ni ustreznih parcel. Ustrezna par-
cela za tak bazen je edino na levem
bregu Savinje na trati nasproti zdra-
vilišču, kjer je dnevno osončenje naj-
daljše, zdrav zrak, mir in prostor brez
prahu. Do tu sega naše neomajno mne-
nje. Ali je za tak bazen dovolj vode in
kakšni so ostali tehnični pogoji, pa je
zadeva nepristranskih strokovnjakov.
Nekdaj je veljalo načelo, da so upra-
ve predhodno vprašale za mnenja Olep-
ševalno in turistično društvo, obči-
no, okraj itd., nato pa zadevne stro-
kovnjake za dokončen sklep in izvedbo
objekta.
V današnji socialistični stvarnosti naj
odločajo skupine ljudi, ne pa posamez-
niki, brez obzira na to, ali je kdo
zdravnik, železničar ali pa zidar.
Ce pogledamo nazaj v laško zgodo-
vino, vidimo, dd £0 idealni ljudje vlo-
žili vse svoje premo;^enje za napredek
in sijaj laškega kopališča. Mnogi last-
niki so morali kopališče prodati, ven-
dar so nasledniki zopet nadaljevali z
izgradnjo. Vrata laškega kopališča ie
treba odpreti vsej javnosti na stežcR.
Pri tem niti ni važno, kdo je lastnik.
Vsestranska izgradnja po najsodobnej-
ših načelih in živa spretna reklama
lahko pripomoreta do nekdanjega tuj-
skega prometa v Laškem, nikakor pa
ne samo podiranje in odpuščanje usluž-
bencev.
Ali ni to smešno, da je uprava pri-
dobila s sekanjem po parku nekaj le-
sa, prištedila s popolnimi ugaski nekaj
stotakov in odpustila nekaj uslužben-
cev, da bo vsaj nekaj časa lažje di-
hala? To ne bo rešilo ne podjetja, še
manj pa vprašanja v porastu tujskega
prometa. ,
Hlapec Jernej, mizar Košak Jožko,
po 25 letih odhaja iz službe v toplicah.
Vse življenje je bil marljiv in skrben
delavec, ki so ga lahko uporabili tudi
pri vseh drugih opravilih. On odhaja,
po parku pa vidimo vse klopi in omizja
v defektnom stanju. Ali ni taka šted-
nja zgrešena? Tudi se ne čudimo, će so
mnogi Laščani postali tako mračni ia
mal??dušni za vsako pobudo. Nekateri
zbijajo na ta račun šale. Tako slišimo
opazke, da je najbolje, če topliška
uprava poseka vso površino parka in
še ves levi breg Savinje, da bo zrak
čist in razgled neoviran vse tja do to-
plic, prostor naj splanirajo in uredijo
za nogomet, ki ga bodo igrali ozdrav-
ljeni revmatiki iz laške terme na son-
cu, ne pa v škodljivi senci...
Kljub upravičenim dovtipom smatra-
mo vso stvar tako resno, da ne kaže
več odlašati z neko pozitivno rešitvijo
vseh problemov kopališča in tujskega
prometa v Laškem, od katerega so imeli
korist malone vsi prebivalci. Ti pa so
nekdaj zmogli davčne dajatve, s ka-
terimi so potem občinske uprave gra-
dile vse koristne naprave v mestu in
okolici. To pa je vodilni temelj teh vr-
stic.
Laščani, zdramite se iz mrtvila, raz-
mišljajte in presodite, kje je vaše me-
sto v iDodočnosti, da boste vredni svoje,
tako lepe častitljive zgodovine.
Jelovšek Edo
Zadružniki, kmetje, kmečke gospodinje!
Zahtevajte pri vaši Kmetijski zadrugi kvalitetna semena oljaric sončnic
in bučnic ^ Kmetijske zadruge preskrbite si dovoljno kvalitetnih
semenskih oljaric ^ Tovariša olja vam nudi za običajno trgovsko robo
v zameno 1:1 priznane semenske oljarice.
Tovarna olja Slov. Bistrica
ïo^^!eh,o"akS»â tečaj Rdečega križa
Tečaji Rdečega križa za žensko mladino v celjskem okoliškem okraju gre-
do h koncu. Na vseh centrih je živahno, v teku so priprave za izpite in za-
ključke, kjer še teh ni bilo. Tečajnice marljivo ponavljajo snov, o kateri srn
jim predavali učitelji, zdravniki, babice, medicinske sestre, gasilci itd. prekm
zime.
V Šmarju pri Jelšah so zaključili tečaj sredi marca. Nad polovico tečaj-
nic je prejelo odlične ocene, kar dokazuje, da so predavanju sledile resno in
z zanimanjem. Glavni predavatelj je bil zdravnik dr. Lorger, ki se je za
tečaj zelo požrtvovalno zavzel.
Na sliki dekleta iz Šmarja pri jjraktičnih vajah.
Tečaj »Izvenarmadne vzgoje kmečke žen. mladine pod
okriljem RK« v Št. Vidu pri Grobelnem
ZDRAVSTVENI DELAVCI SE BORIJO
ZA BOLJŠE DELOVNE
IN ŽIVLJENJSKE POGOJE
Na redni letni skupščini zdravstvenih
delavcev v Celju, dne 16. marca, so
navzoči iznašali različne probleme. Med
drugim so opozorili na dejstvo, da je
pomanjkanje stanovanj za zdravstvene
delavce toliko bolj pereče, ker zdrav-
stveni delavci zapuščajo delo v celjskih
zdravstvenih ustanovah zaradi tega, ker
nimajo stanovanj. Zato so predlagali,
da bi za zdravstvene delavce zgradili
posebne stanovanjske zgradbe, zagoto-
vili iz že obstoječega stanovanjskega
fonda stanovanja in pripravili in iz-
lx)ljšali stanovanja zdravstvenih delav-
cev, kjer so taka popravila potrebna.
Razpravljali so tudi o težkih mate-'
rialnih prilikah, v katerih zdravstveni
delavci živijo. V resolucij, ki so jo po-
slali na oblastne forume in OSS v Ce-
lju, prosijo, da bi se oblast zavzela in
pomagala zdravstvenim delavcem, da
bi dobili odgovarjajoče prejemke.
Zdravstvenim delavcem naj bi bil pri-
znan 8-urni delavnik, nadurno delo naj
bi bilo nagrajeno, zdravju škodljivo de-
lo pa primerno honorirano.
NOVI DELAVSKI SVET
RUDNIKA VELENJE IMA 55 ČLANOV
28. marca so ob 4 zjutraj začeli z vo-
litvami v nov delavski svet Rudnika
Velenje. Volilna komisija se je dobre
pripravila na volitve, kar priča nad vse
zadovoljiva udeležba. Od 1417 volilnih
upravičencev je volilo 1252 volivcer,
opravičeno odstotnih, to je tistih, ki s»
bili na dopustu ali bolni, je bilo 138, ne-
opravičeno odnostnih pa 27 članov ko-
lektiva ali 1,8%, kar je vsekakor lepe
izpričevalo za kolektiv rudnika Velenje
Prvi je zaključil volitve s 100% udelež-
bo gradbeni obrat ob 7 zjutraj, zunanji
in strojni obrat sta imela do 7 zjutraj
85% .udeležbe, jamski obrat pa 54%, ker
je do tega časa volila le nočna tretjina
in del jutranje tretjine pred vstopom v
jamo. Od 55 novoizvoljenih članov de-
lavskega sveta ima največ članov jam-
ski obrat, in sicer 34 članov. Rudniška .
godba je med volitvami obiskala po-
samezna volišča. F. L.
DOBRA KNJIGA /e najboljši prijateli
in učitelj i — Za dobro knjigo
bo skrbela PREŠERNOVA DRUŽBA
Beograd î) prmh pomladanskih dneh
Beograd, prve dni aprila 1953
V Beogradu je že vse ozelenelo, drev-
je je v najlepšem cvetju, plašči so od-"
romali v omare. V Beogradu je po-
mlad.
Na Kalemegdanu vam v restavra-
ciji že postrežejo na vrtu in tudi druga
gostinska podjetja so že odprla svoje
vrtove. Sonce prijetno greje — ženski
svet pa razkazuje spomladanska obla-
čila.
O OBLEKAH IN CENAH TEKSTILA
Izgleda, da so si Beograjčanke iz-
brale za letošnjo pomlad kar dve barvi,
rumeno in rdečo — seveda pa obe kri-
čeči. Zelo mnogo je pletenih jopic v
vseh mogočih variacijah, največ pa v
že omenjenih barvah. Kostumi so opri-
jeti in z nepredolgimi krili. Največ jih
nosijo v raznih niansah sive barve —
seveda pa je bluza ali volneni poluver-
ček rumen ali rdeč. Čevlji prevladuje-
jo v sivi, rdeči in beli barvi, manj je
rjavih in še manj črnih. Tudi kvačkane
in druge lahke rokavice niso preredek
pojav. Ustnice beograjčank so krepko
pomazane v raznih niansah — carmin
pa je najbolj priljubljena barva. Fri-
zure so srednje kratke.
Tako, o modi sem vam veliko pove-
dal — vendar pa drage bralke ne bo-
dite preveč žalostne, ko vse to citate.
Izdati vam moram nekaj, kar oblačil
vajeno oko prav hitro opazi. Zelo malo
je novih oblek. Velika večina nosi pre-
delane obleke, pletenine so prebarvane
in tudi jopiči so imeli prej razne druge
oblike in barve. Ce bi vprašali tovarno
»Aero« bi najbrže zvedeli, da so letos
Beograjčani pokupili velike količine
barv za obleke. K tem modnim zapa-
žanjem pa m.oramo le pripomniti, da
Beograjčanke niso povsem na tekočem.
No, sedaj pa še cene. Te niso nič bi-
stveno drugačne od naših v Celju. Iz-
bira v vseh mogočih in nemogočih nian-
sah, po kvalitetah pa je ogromna. Vol-
nene tkanine za moške obleke dobite
od 1300 din naprej, vendar pa pred ce-
no 2500 din ne bi bilo svetovati ^naku-
pa. Za 2500 do 3000 din pa dobite že
kar čedno in dobro blago, pri ceni pet
do šest tisoč dinarjev pa so že tkanine
zelo dobrih kvalitet. Seveda so posa-
mezne cene še višje — vendar pa za te
izdelke ni povpraševanja. Izložbe so
že polne svilenih tkanin v zelo živih
vzorcih — cene pa so od 1200 din na-
vzgor. Po ceni 1400 din je na razpolago
že prav dobra kvaliteta in čedni vzorci.
Čevlji pa po mojem niso nič posebne-
ga, cene pa se sučejo od 2500 do 5000
dinarjev. Mislim, da bo o tem dovolj,
sedaj pa nekaj za gospodinje.
NA TRŽNICAH JE ZELO ŽIVAHNO
Množice kmetov prinašajo dnevno na
trg svoje pridelke, močno pa so tudi za
stopana državna in zadružna podjetja.
Evo nskaj cen, ki vas zanimajo: gove-
dina 160 din, teletina 180 dn, svinjina
220 din. Krompir je po 36 din, karfi-
jola od 40 do 60 din povsem enaka
(zakaj za različno ceno ista karfijola,
pri najboljši volji nisem mogel ugoto-
viti), mleko po 50 din pa tudi 60 po-
nekod (državne mlekarne ga prodajajo
po 30 din), orehi po 115 din, jajca po
16 din, jabolka od 40—60 din, špinača
po 30 din, kislo zelje po 15 din, kisle
paprike po 40 din itd. V trgovnah pa
je bela moka od 70 do 90 din. Nekatere
cene so v Beogradu višje kakor pri nas,
druge pa nižje. Živimo pač v eri pro-
stih in gibljivih cen. Za sladkokusce
pa povem, da je dovolj vseh t'rsí be-
lega peciva po 5, 7 in 10 din, torte pa
dobite že po 10 din, in to prav dobre,
v lepih slaščičarnah stanejo največ
20 din, kruh pa je celo dober in lep.
Se eno zanimivost ima beograjska
tržnica Zvezdara. Tam prodajajo kmet-
je vino. Cena mu je od 90 do 110 din
in je razumljivo, da ga pridno nosijo
domov, saj stane v gostilnah 170, 190
in tudi 200 din. Se nekaj iz hotelov in
kavarn.
PRENOČIŠČA ZA DNEVNICO
Stanovanje v hotelih je postalo že
skoraj luksuz. Ce mi hočete verjeti ali
pa ne, vam povem, da stane prenočišče
v dvoposteljni sobi 550 din ali soba z
dvema posteljama 1100 dinarjev. Te
cene so v hotelu Moskva, Majestic je
■ še dražji, ostali pa so nekaj cenejši —
vendar 30 odstotkov pod gornjo ceno
boste že težko našli prenočišče. Tur-
ška- kava stane v kavarni Zagreb 60 di-
narjev (kavarna Zagreb ne spada v vr-
sto reprezentančnih lokalov), kosilo iz-
pod 300 din pa boste že prav težko
dobili. Za primer: porcija praženega
krompirja stane 50 din in prav toliko
špinača. Pa ne v kakem reprezentanč-
nem lokalu. Povprečna restavracija
kategorije B, Imperial.
SE NEKAJ O KOMUNALNI
DEJAVNOSTI
Središče mesta je čisto in urejeno,
vse ulice asfaltirane in vsako drugo
noč oprane. To pa za ulice izven ožje-
ga mesta ne bi mogel trditi. Zanimivo
je, da dnevno čiščenje z brezovo metlo
in vozičkom opravljajo skoraj izključ-
no ženske — nočno pranje ulic pa mo-
ški. Tramvaji, nedavno so dobili tudi
nekaj novih belgijskih, in trolejbusi
so natrpani in prevažajo ljudi po enot-
ni ceni 10 din — brez razlike za rela-
cijo. Gradbena dela, ki so v zadnjem
letu nekaj zaostala se sedaj izvajajo s
pospešenim tempom, lokali se moder-
nizirajo, neonski napisi že reklamirajo
filme, ki jih prikazujejo posamezni
»bioskopi«. Borba pa javlja s svetlob-
nimi napisi na Albaniji vsak večer zad-
nje novice. Mnogo ruševin in praznih
prostorov so preuredili v parke in ze--
lene površine.
V trgovinah je živahno vrvenje, to-
varne pojejo pesem svojih strojev —
naše gl^no mesto in njegovi prebival-
ci pa se vesele lepih pomladanskih dni.
«tev. 14
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 11. aprüa 1953
Stran S
Iz Celja...
Simfonični koncert ceííshega erhestra
SKUD „ivan Cankar"
Po zelo uspelem koncertu v Maribo-'
ru, ki sta ga prenašali. tudi radijskií
postaji v Mariboru in Ljubljani ter po
številnih gostovanjih, se je celjski or-J
Jcester pričel pripravljati za spomla-i
danski simfonični koncert. Na tem!
koncertu bo orkester poleg Händlovega!
«Concerto grosso« v g molu, izvajaL
tudi Beethovnovo I. simfonijo in nje-'
gov klavirski koncert v C-duru. Spo-j
red je zelo lep in kvaliteten. Celjski;
orkester bodo za to priliko okrepili ne-1
Kateri celjski godbeniki, še manjkajo-1
ga pihala pa bodo prišla iz Ljubljane.]
Kot solistka bo to pot ob spremljavi |
orkestra nastopila prof. Breda Rajhova.i
ena izmed naših najboljših mlajših''
pianistk. Dirigent prof. Dušan Sancirt.j
Beethoven je živel od 1770—1827 ]n¡
je bil že za življenja zelo upoštevan ini
spoštovan skladatelj. Njegova I. simfo-j
nija in koncert v C-duru spadata med;
njegove prve stvaritve. Po karakterju
sta si obe skladbi slični, saj dihajo iz
njiju pomlad, vedrina, optimizem, vo-
lja, do življenja in dela, skratka — ne-
omadeževana lepota. Omenjeni klavir-
ski koncert je Beethoven skomponiral
leta 1895, I. simfonijo pa leta 1800, do-
čim je njegov zadnji (peti) klavirski
koncert ustvaril leta 1809, poslednjo
simfonijo (deveto) pa leta 1823, torej
štiri leta pred njegovo smrtjo. V teh
prvih Beethovnovih delih ni še sledu o
kasnejši tragiki. Oblikovno in vsebin-
sko se Beethoven naslanja še na Hayd-
na odnosno vedno svežega in vedrega
Mozarta, zato so njegove glasbene za-
misli v teh prvencih zelo melodiozne in
vsakomur dostopne.
Koncert se bo vršil v ponedeljek, dne
20. aprila 1953 v Narodnem domu. —
Vstopnice od 70 din navzdol dobite v
Glasbeni šoli. Začetek točno ob 20. uri.
Letošnji prti samostoini koncert mladinskega zbora
SKUD „France Prešeren"
Prihodnji teden, dne. 15. aprila, se nam
bo predstavil s svojim prvim samostoj-
nim koncertom mladinski zbor II. gi-
mnazije, ne samo v novi formi, temveč
tudi v novih uniformah. Pevci so' si
namreč nabavili nove obleke. Nabavo
jim je znatno omogočila tovarna Metka,
ki je nudila pevcem znaten popust. Ve-
zenje narodnih ornamentov pa je delo
pevcev samih, ki so pcieg dela za šolo,
saj pojo sami dobri dijaki, našli časa za
vežbanje pesmi, kar je zahtevalo od
njih in pevovodje mnogo mnogo napora,
znanja in vztrajnosti. Dvajset pesmi bo-
do peli. Vrste se te melodije kakor
dnevi in dobe v življenju slovenskega
ljudstva. Iz temne okupacije in svetle
dobe vstajenja, mladosti in hrepenenja,
v ljudstvu porojene in v otroško srce
položene, so dobile te pesmice prelesten
čar, ki se mu ne more ustavljati ne- !
pokvarjeno človeško srce. Ciste in sočne-
so te melodije, kakor je čista ljubezen-
teh otrok do svoje domovine, bratov ini
sestra, do staršev in prirode ter do i
vsega, kar obsega bistvo našega življe-]
nja. V zboru poje 90 mladih grl. Devet-i
deset obrazov nepremično in vprašujoče;
strmi v pevovodjo Jurčeta Vrežeta, ki '
zna iz mladih src izvabiti čudovito le-'
poto. Disciplina in ljubezen do sloven-'
ske pesmi jih druži in zagotavlja uspeh;
in nenehno rast. Zbo-r pozna že številno '
občinstvo, ki je napolnilo dvorane ob ;
priliki letošnjih koncertov SKUD Fran-i
ce Prešeren, katerega odsek je ta zbor.;
Komur je do slovenske pesmi, ki nam ;
bo nudila popoln in najideainejši estet-j
ski užitek, ne bo zamudil tega koncerta. 5
B. J.
Ljudska univerza v СеЦи
Predavanje: Celje nekdaj, njegov da-i
našnji in bodoči razvoj bo v četrtek, j
dne 16. aprila ob 19,30 v predavalnici^
učiteljišča. Predaval bo inž. Bernard
Znuderl. Vsi vljudno vabljeni!
Ko iz dneva v dan hodimo po Celju,"
si želimo več širokih ulic, urejenih ce-i
stišč in pločnikov, visokih stavb,'sklad-i
nih trgov, kulturnih spomenikov, več^
lepote v vsem in še marsikaj. Pri temi
pa radi pozabljamo, da je današnje-
stanje mesta Celja posledica večstolet-■
nega razvoja. Ozke ulice, stare stavbe,!
ostanki mestnih stolpov in še marsikaj \
nam govori o preteklosti Celja. Nove-j
stavbe, široke ulice, urejeni trgi nami
kažejo smer nadaljnjega njegovega raz-i
voja. i
Vsi želirno, da Celje ohranja zgodo-
vinske značilnosti svojega 500-letnega
razvojia, želimo pa tudi, da se nadalje
razvija v smislu potreb in urejenosti
sodobnega mesta. Marsikatero vpraša-
nje o ureditvi Celja zahteva že takoj-
šnjega reševanja, če nočemo obstati v
razvoju. Zanima nas tudi, kakšno bo
Celje v bodočnosti po izvršenih ure-
ditvah ulic, trgov, razvrstitvi parkov in
spomenikov, ureditvi prometa, lokalov,
tovarn in podjetij itd. O vsem tem bo-
mo mnogo zanimivega slišali na preda-
vanju inž. Znuderla, ki je bodoče Celje
prikazal tudi v modelu na lanski go-,
spodarski razstavi. Z obilno udeležbo
dckažimo zanimanje in ljubezen do raz-
voja našega mesta.
Teca; mednarodnega \ezika ESPERANTO
Esperantsko društvo v Celju je predi
38. mednarodnim kongresom esperanti-j
stov, ki bo v Zagrebu od 25. julija doj
1. avgusta 1953. Konec marca je v okvi-'
ru LU končalo začetniški tečaj deset
obiskovalcev. Sedaj pa so otvorili drugi
začetniški tečaj, v katerega se je že
prijavilo 18 interesentov. Mnogi pa težko
redno obiskujejo tak večerni tečaj. Zato
je društvo nabavilo posebni material za
dopisni tečaj, s pomočjo katerega se
lahko vsak uči individualno doma v
svojem prostem času in ni vezan za
določeno uro tečaja. Naloge in pojasnila
pa lahko dobi v samem klubu.
Društvo ima svoje prostore v Sindi-
kalnem domu (I. nadstr.), kjer ima redne
sestanke^in dežurstvo vsak torek, sredo
in petek od 18. do 21. ure. Tu se nahaja
tudi čitalnica in interesenti lahko vsak
čas dobe zaželena pojasnila.
Začetniški tečaj se vrši v okviru LU
vsak ponedeljek ob 19. uri v pritličju
II. gimnazije (levo, soba 9). Prijave za
tečaj sprejemajo še do 13..t. m., vpišete
se pa lahko tudi ob pruiki prvega obiska
tečaja.
D.M.
Na tak način ne bomo odpravili stanovanjske krize
Zupane Karel, električar v Cinkarni,
je leta 1939 postavil hišo v Lckrovcu.
Hiša ima 2 sobi in kuhinjo v pritličju
ter kuhinjo in sobo na podstrešju. Ker
je bil ob postavitvi zadolžen, je sam
stanoval na podstrešju, da je pritlično
stanovanje lahko dal v najem. Potem
mu je umrla žena in hči, tako je ostal
■na podstrešju, dokler bi druga hčerka
ne dorasla.
Stranka v pritličju je lani sezidala
lastno hišo in se preselila. Zupane je
znanje, čeprav je bila stiska te družine
v naraščajočem mrazu velika. Potem so^
romale pritožbe, zavrnitve. S stvarjo soj
se bavili na višji stanovanjski komisiji,
ta pa pritožbe na republišlci gospodar-
ski svet ni dala naprej. '
Tako je bilo odločeno, da- bo na dan
27. 3. letos izvršena prisilna izselitev
Breznikovih. V stanovanje naj bi se
vselila družina iz Medloga. To stvar je
forsirala uprava Plinarne. Ljudski od-
bornik je intervenkailj^toda usi
Podjetja, ustanove^ sole pozor?
Prodajamo bukova drva ÎCO vagon ali po želji na mesto potrošnje. Cene zmerne.
Vse informacije dobite pri: GOZDNEM GOSPODARSTVU, CELJE Tel. 20-55
Sedaj upal, da bo po 14 letih hoje po
stopnicah lahko zasedel svoje stanova-
nje. V podstrešje pa je hotel preseliti
Uradn!) določeno varuhinjo 16-letne
hčerke — Breznik Pavlo, ki ima sina
in 56-letnega brata invalida. Medtem
moral služiti Zupane kazenski rok in
je zaprosil Breznikovo, naj zadevo sama
^íтedi. Breznikova je vložila prošnjo, pa
pomagalo, zato je zaprosila za po--
^oč ljudskega odbornika. Le-tega je
stanovanjska komisija odpravila, češ da
^^^¡rna pravice vmešavati se v to.
iMedtem so minili meseci. Breznikova
fružina je stanovala na prostem. Zato
je odbornik na lastno pest dovolil vse-
^tev in takoj javu stanovanjskemu
^"^adu, ki pa tega ni hotel vzeti na
Plinarne je nastopU proti njemu, češ,
če je boter, stric ali celo ljubimec pri-
zadetih žensk (?), in odbornik je zaradi
tega popustil.
Tako so na surov način zmetali po-
hištvo vdove iz tega stanovanja in jo
presellili v nek prostor v »Koči« v
Lokrovcu. Ta prostor je služil za se-
stanke gasilcev in ostalih množičnih
organizacij.
Pri vsem tem je treba pomisliti, kaj
bodo mislili ljudje, ki gradijo? Bodo s
takim »vzorom« zadovoljni? Kdo bo še
zidal, če bi ne smel soodločati pri spre-
jemu strank v lastno hišo? Baje bodo
o tem razpravljali tudi na zboru vo-
livcev.
GIBANJE PREBIVALCEV V CELJU
od 23. marca do 5. aprila 1953
V tem času se je rodilo v Celju 49
dečkov in 39 deklic. Poročilo se je
12 parov.
Umrlo je 11 moških in 16 žensk.
2RTEV VELIKONOČNEGA STRELJANJA
je postal 17-letni, v Tovarni emajlirale posode
v Celju zaposleni kurjač L Repar iz Brega»
Streljali so na Polulah s karbidom in kurili
ogenj. V ogenj so dali bombo, ki pa ni takoj
eksplodirala. Repar je šel v bližino ognja, v
tem trenutku je počila bomba. Drobci so ga za-
deli v glavo in je bil na mestu mrtev. Re-
parju ie že leta 1945 pri pobiranju municije
odtrgalo levo roko nad laktom.
fZ SODNE DVORANE
OKROŽNO SODIŠČE
Zlender Matevž je bil 25 let zaposlen v To-
varni emajlirane posode v Celju. Bil je vedno
pošten Zadnja leta, in sicer od 1950 do avgusta
1952, pa ga je premotilo. Iz oblačilnih omaric
svojih tovarišev je pričel jemati v presledkih
zdaj tema, zdaj onemu tovarišu denarne zne-
ske. Vsega se je nabralo okrog 8000 dinarjev.
Okrožno sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev
zapora. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo
grd motiv, da je Zlender jemal denar svojim^
delovnim tovarišem. ¡
Nepoboljšljiva tatica je Frančiška Fideršek
iz Zgornje Pristave pri Ptuju. Zaradi tatvin
je bila že večkrat kaznovana. Ko je prišla pred
meseci po zaradi tatvine odsluženi kazni iz za-
pora, se je klatila okrog. Po posredovanju ne-
ke svoje znanke se je nastanila pri zakoncih
Gajšek na Tomšičevem trgu v Celju. Tukaj je
zopet izrabila priliko in Gajškovim ukradla
iz predala v omari 15.000 dinarjev ' Tatvino je
izvršila zvečer, tisto noč še tam prenočila, zju-
traj šla z gospodinjo še na trg, tam pa je iz-
ginila. Vendar so jo kmalu izsledili. Dobila je
zasluženo kazen 1 leto in 6 mescev strogega
zapora.
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
Štancer Ana je bila kot gospodinjska pomoč-
nica zaposlena pri Kunej Danici v Celju. Tam
je pokradla v času od 20. 10. 1952 do 3. 1.
1955 več razne obleke in čevljev v neugotov-
Ijeni vrednosti. Kazen 6 mesecev zapora. —
Turk Franc je septembra lani v prepiru na
travniku s sekiro napadel v Zg. Tinskem Mr-
zek Marijo in jo lahko telesno poškodoval.
Obsojen je bil na 1 mesec zapora. - 4000 din
bo plačal Gozdnikar Franc, ker je z nožem
grozil v Laškem Trbovc Mariji. — Ročni vozi-
ček je ukradla iz dvorišča gostilne »Na-Na«
v Celju Cirkovski Minka. Voziček je bil last
Šeligo Matilde in je bil vreden 10.000 din. Ka-
zen i mesece zapora. — Na neki prireditvi v
Prevorju je 18. 5. 1952 razgrajal in z nožem
grozil Gnzej Milan. Plačal bo 5000 din. — Hi-
bridno vino je prodajal v svoji gostilni v Pre-
boldu Vedenik Anton. Plačal bo 5000 din. —
20.000 din bo plačal pasar Filipič Anton iz
Celja, ker je finančnemu poverjeniku za leto
1951 napovedal lažno, da je imel samo 48.000
dinarjev čistega dohodka, imel pa ga je. okrog
140.000 din. Nedovoljeno je trgoval z lesoiii v
Praprečah pri Vranskem Jože Paul. Obsojen
je bil na 8 mesecev zapora, pogojno za dobo
2 let. — Amon Marija in Amon Mihael sta
brez osnovnega povoda pri Sodni vasi napadla
Ocvirk Frančiško in Ocvirk Janeza, ju pretepla
in lahko telesno poškodovala. Kazen: Amon
Marija 6 mesecev, Amon Mihael pa 3 mesece
zapora. — Oprešnik Viktor in Videčnik Franc
sta 21. 10. 1952 v Sp. Zrečah pretepla in lahko
poškodovala Mohorčič Janeza. Plačala bosta
vsak 3000 dinarjev. — Tratnik Valerija in
Skvorič Marija sta v Arelinu kupovali od de-
lavk, zaposlenih v tovarni volnenih odej v
Školji vasi prejo, čeprav sta vedeli, da so
si delavke pridobile prejo na nepošten način.
Tratnik je bila obsojena na 7000 din, Škvorič
Marija pa na 2 meseca zapora. Skvoričevi se s
kazen odloži za dobo enega leta. — Belič Franc
in Belič Ivan sta 8. 9. 1952 v Rogaški Slatini
napadla in pretepla Firer Marka. Belič Franc
je bil obsojen na 1 mesec in 15 dni zapora,
Belič Ivan pa na 1 mesec zapora. — Gajšek
Olga iz Botričnice je izvršila več raznih tat-
vin. Obsojena je bila na 8 mesecev zapora. —
Tavčar Ivun je 7. 5. 1952 nad vasjo Zalog na-
padel svojega brata Tavčar Stanka. Pretepel
ga je in hudo telesno poškodoval. Tavčar Stan-
ko pa je ob istem času brez povoda napadel na
istem mestu Vidrih Justino in Tavčar Alojzijo,
obe pretepel in jima prizadejal lahke telesne
mesecev zapora, Tavčar Ivan pa na tri me-
sece zapora. — Slatinšek Ivan iz Bobova
pri Šmarju pri Jelšah, je bil inkasant pri Dr-
žavnem zavarovalnem zavodu, podružnica Ce-
lje. Od kasiranega denarja je uporabil zase
najmanj 14.300 din. Kazen teg^ je še tri kmete v
Slivnici ogoliutal za večje in manjše zneske.
Obsojen je bil na 8 mesecev zapora. — Po-
gorevc Franc je v Paki v gozdu namesto do-
voljenih 80 m' posekal 190 m' lesa. S tem je
povzročil v gozdu škodo 42.850 din. Obso.Í3n
je bil na 3 mesece zapora. — Steblovnik Ed-
vard iz Zg. Ložnice pri Žalcu ni hotel plače-
\aii mesečne preživnine za svoje tri zakonske
otroke. Kazen 4 mesece zapora, pogojno za
dobo enega leta. — Granda Rudolf je kot vodja
pekarne na Vranskem v januarju 1953 proda-
jal štruce kruha lažje od predpisane teže. Pla-
čal bo 10.000 din. — Golež Ivan je v jeseni
1951 vzel iz garaže OK ZKJ Celje-okolica pet-
tonsko mehanično dvigalo, ki mu je bilo za-
upano kot šoferju. Prodal ga je za 10.000 din.
Zottel Slane iz Vojnika mu je pri odnosu dvi-
gala iz garaže pomagal. Golež je bil obsojen na
4 mesece zapora. Zottel pa na 2 meseca in
15 dni zapora. Golež mora OK KZJ Celje-oko-
lica povrniti tudi škodo za ukradeno dvigalo.
— Javornik Ivan iz Nove vasi pri Celju se je
v letu 1952 lažno izdajal za organa lIDV. Pri
tem je izvršil nasilje in goljufijo. Prodajal
je tudi v skladišču tobaka v Celju ukradene
cigarete. Obsojen je bil na 12 mesecev stro-
gega zapora. — Verbovšek Jakob je 16. 1. 1053 j
sunil v Velikih Gorelcih pri Št. Lenartu nad
Laškim kmetico Deželak Terezijo. Deželakova
je padla po tleh, na tleh jo je suval in ji
pri tem zlomil 2 rebri. Obsojen je bil na tri
mesece zapora.
Gradišnik Slavica je 10. 1. 1953 izvabila od
Gradišnik Štefanije v Bukovju pri Slivnici en
par volnenih nogavic, ene črne čevlje in eno
bluzo, vse v vrednosti okrog 5000 din. To je sto-
rila pod namišljeno pretvezo, češ da je z njo
v sorodu, da je zaposlena v Splitu in da ji bo
stvari kmalu vrnila. Tega pa ni storila, .tem-
več je vse pridržala zase. Obsojena je bila na
6 mesecev zapora. — 45 dni zapora je dobil
Lorbek Ivan, ker je pri »Betonu« v Štorah
vzel odejo, vredno 5000 din, last gradbenega
podjetja »Beton« v Celju. — Pri kmetijskem
gospodarstvu v Slov. Konjicah zaposleni S. P.
je v letih 1951 in 1952 v tamkajšnjem oko-
lišu izvršil več raznih manjših tatvin Obso-
jen je bil na 9 mesecev zapora, pogojno za
dobo dveh let. — Obid Leopold si je kot usluž-
benec oddelka za notranje zadeve pri MLO Ce-
lje obdržal zase 7.190 din, katere je dobil od
posameznih strank plačane za potna dovolje-
nja. V službi je poleg poneverbe zaupanega
mu denarja izvršil še kaznivo dejanje pona-
rejanja listin. Ko je bil iz ljudske milice de-
mobiliziran, ni vrnil pištolo, temveč si jo pri-
držal zase. Obsojen je bil na 10 mesecev za-
pora. — Kampuš Štefan je v celjski Mestni
klavnici dvignil na prošnjo Pecko Barbare iz
Zadrž pri Šmarju znesek 11.400 din za kravo,
ki jo je Peckova prodala klavnici. Denarja pa
ji ni izročil. Obsojen je bil na 4 mesece za-
pora. — Jazbinšek Jože je 22. aprila 1952 zve-
čer na cesti v Jezercah pri Dobju z nožem
poškodoval v prepiru Salobir Ivan in Arlič Jo-
žeta. Kazen 8 mesecev zapora. — 2500 din je
vzel Gajšek Franc Virantu Mihaelu pri Sv.
Urbanu, okraj Celje-okolica. Obsojen je bil
na 5 mesece zapora. — 7000 din bo plačal Mar-
tin Ribič, ker je 1. 8. 1952 v Latkovi vasi s
palico udaril po licu Kramar Nežo. — Vsak
tri tedne bosta sedela Kotnik Jože in Kotnik
Alojz, ker sta 17. 8. 1952 v Skomarjih napadla
s kamenjem Vodovnik Alojza in Vodovnik
Ifinaca. — Belšak Viljem je kot blagajnik Pro-
stovoljnega gasilskega društva Slov. Konjice
od septembra do novembra 1952 si prilastil za-
upano društveno gotovino v znesku 26.755 din.
Obsojen je bil na 5 mesece zapora. Gasilskemu
društvu Slov. Konjice pa mora vrniti 26.755 din.
Iz zaledja
OBČINA ALI TOVARNA
V Šentjurju stanuje delavec Železarne
Store, tov. Račič Ivan s svojo družino
v eni sobi, v drugi sobi фа družina
Odeb. V dveh sobah stanuje enajst čla-
nov — sedaj menda že dvanajst članov
dveh družin.
Občinski ljudslii odbor v Šentjurju v
svojih dopisih sporoča in pojasnjuje, da
te zadeve ne more rešiti, ker ni stano-
vanj. Sindikalna podružnica, katere član
je tov. Račič in Železarna v Storah,
kjer je zaposlen pa zopet priporočata
naj se tov. Račiču dodeli stanovanje,
katerega 'je nujno potreben in sedanje
stanovanje za enajstčlansko družino res
ne odgovarja.
Vsa zadeva je bila že v Ljubljani, re-
ševal jo je Okrajni ljudski odbor in po-
sredovale so komisije, skratka mnogo je
bilo govora in pisanja, stanovanjsko
vprašanje tov. Račiča pa vseeno še ni
rešeno. Tudi zdravniško spričevalo, ki
ga je predložil, ni nič pomagalo.
Nad eno leto traja posredovanje in
nastane resno vprašanje kdo in kdaj
ga bo rešil — slučaj verjetno ne, če ne
bo vsaj malo razumevanja in dobre vo-
lje. In končno, kdo bo odgovarjal za
zdravje stanovalcev — zdravje se nam-
reč bi lahko izgubi, težko pa povrne.
TAKI PREJEMKI SO PA NEKAJ
VREDNI
V Storah je občinska pekama, v pe-
karni je poslovodja in v njej delajo
tudi pomočniki. Pečejo kruh in za to
požrtovalno delo morajo opravljati
nadure, ker pri nas nimamo ljudi, ki
bi tudi radi nekaj zaslužili.
Tako so ti pjDŽrtvovalni peki v Sto-
rah po njihovi statistiki naredili v ne-
kaj mesecih okoli 4000 nadur — za-
poslili bi lahko torej še nekaj delavcev.
Seveda pekom v Storah prija taka po-
žrtvovalnost, ker jim tudi nekaj nese,
saj te njihove plače znašajo povprečno
16.000 din mesečno. Poslovodja je pre-
jel v oktobru 1952 borih 29.000 din, v
novembru 1952 26.000 din, v septembru
pa tudi 24.520 dinarjev. Tudi pomočniki
so se odrezali in niso mnogo zaostajali
za svojim poslovodjem, saj so se s svo-
jimi 25.000, 23.000 in podobnimi plača-
mi kar približali svojemu šefu.
Res je lepo, seveda ne za potrošnika.
Vprašanje je, kdo bo temu napravu
konec.
pošljimo čim VEC naših otrok
v okrevališče savudrija
Mladinsko okrevališče Savudrija bo
letos odprto od 22. aprila pa do meseca
oktobra. Oskrbni stroški za 28 dni okre-
vanja znašajo 5600 din ali 200 din na
dan. Starši, ki so zaposleni, lahko po-
šljejo svoje otroke na okrevanje tudi
preko socialnega zavarovanja.
Otrokom, katerih starši niso socialno
zavarovani in so socialno šibki, otrokom
brez staršev, vojnim sirotam itd., ki so
okrevanja nujno potrebni, naj bi po-
skrbeli sredstva za okrevališče odbori
RK na terenu skupno z vsemi ostalimi
množičnimi organizacijami in občinski-
mi ljudskimi odbori na kakršen koli
način: s prispevki, iz premoženja orga-
nizacij in občin itd.
Obrazce za prijavo otrok, ki morajo
biti točno izpolnjeni in poslani čimprej
na Okrajni odbor RK Celje - okolica
skupno z obvestilon), kdo bo oskrbne
stroške plačal, so prejeli vsi občinski
odbori RK našega okraja obenem s
točnimi navodili glede izbire otrok. Vsi
zdravniki so prejeli sezname indikacij.
V posvetu z odbori RK, množičnimi
organizacijami, zdravniki in šolami bo
možna skrbna izbira otrok, ki so okre-
vanja res potrebni. Na ta način se bodo
tudi najlaže našla sredstva za tiste so- '
cialno ogrožene otroke, ki oekrbnih
stroškov sami ne zmorejo.
Iz Gomilskega___
KAKO DOLGO SE...
Ko je bUa pred meseci na Gomilskem
reorganizirana mladinska organizacija,
je bilo med samo mladino precej za-
nimanja. Kaj tudi ne! Saj se je osno-
vala organizacija, ki bi naj skrbela za
ideološki in kulturni nivo svojih čla-
nov, prav tako pa bi naj nudila mla-
dini razvedrilo v obliki izletov (kar je
zelo važno!).
Na žalost, vsega tega mladinska orga-
nizacija ne nudi. Glavno nalogo, vzga-
jati člane v zavestne ljudi novega časa,
je organizacija opustila.
^riredila pa je plesne vaje! Res je,
da je tudi ples merilo kulture, toda vse
do svoje mere!
Ali aktiv LMS hoče na ta način priti
do finančnih sredstev? Ali naj bo član
LMS samo tisti, ki ima veselje do ple-
T? Mislim, da ña ta način aktiv ne
dela po programu V. kongresa LMJ. O
tem naj dobro premisli vodstvo aktiva.
S.
IZ VRANSKEGA
Dne 28. t. m. je začel goreti gozd pri
Ilovci. Zanetil ga je kmet, ki je kuril
preblizu. Skoda je manjša, ker so po-
žrtvovalni gasilci požar kmalu pogasui.
V kratkem bo začela obratovati nova
parna pekarna. Vrančani so tega zelo
veseli, kajti stara pekarna ne odgovarja
več svojemu namenu.
Dograjena je bila občinska cesta iz
Podgrada do JCločovca. S tem je stari
kolovoz, ki je bil strm in vijugast, do-
služil. Nova cesta bo tudi omogočala
hitrejši dovoz gradiva za elektrifikacijo.
Mladinci nižje gimnazije so organi-
zirali izlet na Greto. V eni izmed pri-
hodnjih nedelj pa nameravajo iti na St.
Jost. K. J.
Iz Šmartnega ob Paki
IN VENDAR BO RESNICA
Kakor smo zvedeli na merodajnem
mestu, bodo v kratkem vendarle začeli
graditi novo postajno poslopje v Smart-
nem ob Paki. Načrti so bili poslani na
vpogled šefu postaje že pred dvema me
secema. Iz načrtov je razvidno, da bo
to res lepo in prostorno poslopje. Se-
daj pa je dobil šef nalogo, da stopi
takoj v stik s kakim gradbenim pod-
jetjem, ki bi bilo voljno prevzeti to de-
lo. Ker pa je gradbeno podjetje iz
Šmartnega ob Paki pripravljeno pre-
vzeti delo, zato smo trdno prepričani,
da se bo z delom v kratkem pričelo, po-
sebno še, ker je letošnje leto železniška
direkcija odobrila kredit v višini 9
milijonov 800.000 din, kar vsi toplo po-
zdravljamo.
NOV MOST ČEZ PAKO
Betonski most, ki je bil leta 1941 raz-
rušen, niso več obnovili, pač pa je tam
znaven lesen most, ki pa je samo za-
časen. Zaradi velikega cestnega prome-
ta iz Zg. Savinjske dolne je most malo
trpežen, saj je že to drugi provizorij od
leta 1945. Ker pa danes tudi leseni pro-
vizorni mostovi mnogo stanejo, se je
uprava cest v Ljubljani odločila, da
zgradi nov betonski most na istem me-
stu, kjer je stal prejšnji. Te dni inže-
nirji merijo, preizkušajo trdnost pod-
lage ter izdelujejo potrebne načrte. Ko
bodo ti gotovi, bodo začeli z gradnjo,
kar bo posebno razveseljivo za naše šo-
ferje in voznike.
KUD JE GOSTOVAL V ŠT. JURJU
OB TABORU
Kulturno umetniško društvo »Jože
Letonja-Kmet« Smartnefa ob Paki
^ preteklo nedeljo gostovalo z igro
»Sveti plamen« v St. Jurju 0'b Taboru.
Domačini so bili z izvedbo j gre prav za-
dovoljni in so izrazili željo, da žele vi-
deti Smarcane še večkrat v svoji sre-
dini. Reči moramo, da so taka gosto-
vanja koristna in priporočljiva. Pohva-
liti moramo tamkajšnje funkcionarje, ki
so šli gostom v vsakem pogledu na ro-
ko, posebno je bil gostom v pc-moč tam-?
kaj^ji predsednik občine. Mimogrede
omenjamo, da so računali za uporabo
dvorane fes malenkostni znesek, ker se
zavedajo, da gostovanja niso zato, da
se pri tem zasluži, temveč zato. da se
širi med ljudstvom proaveta. Naj si"
drusa društva vzamejo to za vzgled, da
ne bodo računala dvoran po 3000 dO
4000 din za enkratno uporabo.
Sentiurčanom kličemo: Hvala vam in
na svidenje!
AVTOMOBILSKA Ni^«!PKC\ PRI ŠEMPETRU
V SAV. DOLINI PRED SODIŠČEM
Pri okrainem sodišču v Celin ie bila raz-
pravo proti 42-letnemn Ernestu Kovaču, di-
rektorju tovarne »Jnteks« v Zolcu. Kovač ie
27. 1. 1955 okrog 22. ure nelial z osebnim avto-
mobilom, last tovarne »Juteks« v smeri iz Žal-
ca proti Šempetru. Kovač ni imel izpita za
voznika motornih vozil in tudi ne vozniške
knjižice. Bil je vinjen. Vozil je tako nepre-
vidno, da ie v bližini Šempetra ob prehiteva-
nju treh kolesarjev, ki so vozili popolnoma
pravilno po desni strani ceste drug za drncim.
zadel s prednjim desnim blatnikom in odbija-
čem zadnjega kolesarja Tičar Franca v za(f-
nje kolo njegovega dvokolesa, pri čemer ga
je vrglo s kolesa na zasneženi travnik in je
pri tem dobil lahke telesne poškodbe. Nato je
na enak način podrl okrog 5 metrov pred Ti-
čarjem vozečega Randl Mihaela, ga hudo te-
lesno poškodoval s tem. da mu je povzročil
prelom lobanje in še druge poškodbe, zaradi
česar je Randl drugi dan 28. 1. umrL Povzro-
čil je tudi škodo na avtomobilu in kolesih. Ko-
vač Ernest je bil zaradi tega obsojen na dve
leti zapora. Vrhu tega mora plačati še razne
odškodninske zneske.
VPRAŠANJE
Naš naročnik Franc Premelč iz Sed-
larjevega pri Bučah nas je zaprosil, da
mu odgovorimo, če ima tudi on kot
inozemski invalid pravico do preved-
be kot ostali invalidi?
Odgovor: Vse prevedbe vrši Zavod
za socialno zavarovanje LRS v Ljub-
ljani ter vam priporočamo, da se gle-
de točnejših informacij obrnete nanj.
Zaenkrat Vam pa sporočamo le to, da
v Uredbi o prevedbi pokojnin predvi-
deva prevedbe inozemskih pokojnin,
katerih najnižja invalidska pokojnina
znaša 4.500 din mesečno.
Ta minimalna pokojnina ne velja za
francoske invalide, ker je med Fran-
cijo in našo državo že sklenjena po-
godba in dobivajo le-ti polno pokojnino
po predpisih francoskega socialnega
zavarovanja.
airan 6
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 11. aprila 1953
Štev. Ш
Tribuna
OLEPŠEVALNEGA  DRUŠTVA V CELJU
OBCNI zbor OLEPŠEVALNEGA
DRUŠTVA
Vse prebivalce mesta Celja vabimo,
da se udeleže rednega letnega občnega
zbora Olepševalnega društva, ki bo v
četrtek, dne 16. aprila ob 19,30 v veiiki
dvorani Narodnega doma.
Dnevni red je naslednji:
1. Otvoritev in p>ozdrav.
2. Volitev delovnega predsedstva, za-
pisnikarja in overovateljev zapis-
nika.
3. Poročila upravnega in nadzornega
odbora.
4. Diskusija.
5. Delovni program.
6. Sklepi in razno.
Na občnem zboru bodo razdeljene di-
plome delovnim kolektivom, ki so pri-
stopili kot kolektivni člani v Olepše-
valno društvo. Prav tako je propagand-
ni odsek društva pripravil lično brošuro
o problemih našega mesta, ki bo brez-
plačno razdeljena vsem, ki bodo pri-
sostvovali občnemu zboru.
Pričakujemo, da bodo Celjani z mno-
žičnim obiskom dokazali, da jih zani-
majo komunalni in turistični problemi
našega mesta.
PLOT NA LANOVŽU PRI MESTNIH
GARAŽAH
Kar poglejte si, kako izgleda plot na
Lanovžu pri mestnih garažah. Skoraj bi
bil zadnji čas, da ga popravijo. Mislim,
da bi bilo prav, če odgovorni to store
čimprej ter preprečijo še večjo škodo.
Pomaè^\ gluhonemim!
Kupi tablice tombole gluhonemih!
vsem, ki imajo neurejene in
prasne izložbe
Kolikokrat smo že prosili in pisali,
da bi se uredile izložbe po našem mestu!
Vendar pa je bil odziv doslej zelo slab.
Večja podjetja izložbe še nekam vzdr-
žujejo, vsi ostali pa to ne smatrajo za
potrebno. Tokrat ponovno apeliramo na
vse lastnike izložb, da jih urede v
bližnji bodočnosti. V eni majskih številk
pa bomo objavili imena vseh tistih, ki
ne bodo svojih izložb uredili.
ali ne bi kazalo urediti
primeren nasad
na slomškovem trgu
Sledovi ruševin na Slomškovem trgu
bodo morali E>očasi le izginiti. Kljub
temu, da sta ta prostora primerna za
gradnje, bi jih zaenkrat le kazalo pre-
urediti v dva majhna javna nasada.
Zelena trava, nekaj lepotičnega grmi-
čevja ne bi stalo mnogo, ta mestni pre-
del pa bi mnogo pridobil in postal
znatno lepši.
In še eno moramo zapisati, ko že
obravnavamo Slomšjcov trg. Poleg iz-
ložbe Fotolika vise še vedno ostanki
lesenih omaric, v katerih je predvojni
fotograf razstavljal slike. Dve možnosti
sta. Ali naj Fotolik te omarice obnovi
in naj služijo svojemu namenu, ali pa
jih naj hišni lastnik odstrani. Ukrepati
p9. je takoj.
novo poslovanje tribune
Odslej bo morala svoje poslovanje
malo reorganizirati. Olepševalno dru-
štvo bo opozarjalo na napake, nepravil-
nosti in nedostatke najprej s pismenim
opozorilom. Sele, če pismeni opomin ne
bo zalegel, bomo obravnavali zadevo v
javni tribuni. Pričakujemo, da bo ta
način poslovanja še bolj koristen, ker
bo možno v pismih opozarjati tudi na
manjše nedostatke, za katere v tribuni
ni prostora. Nekateri večji nedostatki
pa bodo tudi še v bodoče obravnavani
samo v tribuni.
Prihodnji teden bo razposlanih že 10
prvih takih opozoril.
ali je to kulturna
postrežba?
Pred nekaj dnevi je hotela neka to-
varišica kupiti v poslovalnici »Mleko-
prometa« na Tomšičevem trgu št. 8 pol
litra mleka za svojo bolno mater. Ko
je naročila mleko, ji je prodajalka od-
govorila, češ kuiMte ga tam, kjer ste
ga do sedaj kupovali. Kljub temu se je
tovarišici le posrečilo, da je zažedeno
mleko dobila.
Ali je to ku'lturna postrežba? Pro-
dajalka bi bila lahko bolj vljudna do
svojih odjemalcev.
POSLOVALNICA TRG. PODJETJA
»POTROŠNIK« PA LE NI
V PECOVNIKU št. 114
Trg. podjetje »Potrošnik«, Celje iz-
daja v svojih poslovalnicah bloke, na
katerih je na hrbtni strani navedeno,
kje se njene poslovalnice nahajajo. Med
drugim je tudi omenjena poslovalnica
»Pečovnik«, Pečovnik št. 114. Ob pii-
liki sprehoda zadnjo nedeljo po Za-
gradu sem ugotovil, da se poslovalnica
»Pečovnik« nahaja le v Zagradu
številka 114. Saj je na istem poslop-
ju, kjer se nahaja poslovalnica, napisna
tabla na kateri piše »Zagrad 114«. Ce
ne verjamete se prepričajte!
Telesna vzúoia in šport
Dogodki zadnje športne nedelje
Prognoze v zadnji številki našega lista so se
uresničile. V mislih imamo nastop celjskih
atletov in atletinj na državnem prvenstvu v
krosu, ki se je vršilo zadnjo nedeljo v Su-
botici. Na dolgo potovanje je odšla kar 70-
članska ekipa, le žal nekoliko šibkejša kot na
slovensko prvenstvo v krosu. Izkušeni Hanc
in Grabarjeva sta ostala doma, v Zidanem mo-
stu pa so atleti zaman pričakovali še prihod
nadarjenega mladinca Gajška, ki študira v
Ljubljani. Kljub temu pa dobre volje ni manj-
kalo in so kar vsi bili nadvse optimistično raz-
položeni. V ekipi so prevladovali mladi ljudje,
ki so prvikrat nastopali na državnem prven-
stvu. Kljub temu pa so vsi brez izjeme na tem
tekmovanju vložili vse svoje znanje in borbe-
nost za čim boljši uspeh Kladivarja in s tem
mesta Celja. Naporne so bile posamezne proge,
daljše kot na slovenskem prvenstvu, vendar
je vseh )0 tekmovalcev premagalo vse ovire in
krize, ki so se tu in tam pojavljale. Kako so
se zavedali resnosti nastopa, nam priča dej-
stvo, da je vseh 50 atletov in atletinj prišlo na
cilj in so s tem prinašali važne točke za ekip-
ni plasma. Ce bi ocenjevali uspehe posamez-
nih društev v vseh kategorijah, bi naslov ab-
solutnega prvaka FLRJ v krosu za leto 1953
romal v Celje. Mladinke Slamnikova, Ocvir-
kova in Cakševa so priborile prvo ekipno pr-
ven.stvo FLRJ na progi 800 m Kladivarju, mla-
dinci D: Vipotnik, Cajhen, Stožir in Aidmar
pa drugo ekipno prvenstvo. Mladinci C Štraj-
her, Ježovnik, Suša in Pavčič so kot ekipa
dosegli mesto, člani na 8000 metrov Mlinaric,
Krajne, Pokelšek in Štajner 5. mesto, članice
Joštova, Belejeva in Sorčanova na 1500 m če-
trto mesto in člani na 4000 m Prelog, Kopitar,
Bozovičar, Kmetec pa 6. mesto. Kaj pa posa-
mezniki? Od vseh je dosegel največji uspeh
mladi Vipotnik iz Žalca, ki je na progi 5000 m
dosegel prepričevalno zmago in s tem naslov
državnega prvaka Vipotnik je že po 200 m pre-
šel na čelo svoje skupine in je s krasnim te-
kom, kjer je imponiral s vojim dolgim in iz-
redno prožnim korakom vsem gledalcem in
atletskim strokovnjakom Jugoslavije, vedno ve-
čal razliko med Tomuličem in Grgcem, ki sta
mu skušala nekaj časa slediti. Na cilj je pri-
šel popolnoma svež in s prednostjo 25 m pred
Tomuličem od Dinama Zagreb. Številni gle-
dalci so navdušeno pozdravljali prihod Vipot-
nika v cilj, premagani Tomulič, njegov naj-
nevarnejši konkurent pa mu je takoj ob pri-
hodu na cilj prisrčno čestital. Zares lepa
športna gesta, ki jo redko vidiš na naših šport-
nih tekmovanjih! V tej skupini se je odlično
plasiral Cajhen in Teharij, sicer na 7. mesto,
vendar v skupini 40 najboltših tekačev Jugo-
slavije, kar predstavlja zanj in za Kladivarja
lep uspeh. Mlada Slmnikova je v skupini mla-
dink bila vse do zadnjih 150 m pred ciljem v
vodstvu, nakaf jo je prehitela fizično krep-
kejša In izdržljivejša Senti iz Bačke Topole.
Slamnikova je v zadnjih metrih poskušala zo-
pet doseči vodstvo in s tem naslov državne pr-
vakinje, bilo pa je že prepozno. Vendar je do-
da ji je kot edini tekmovalki, ki je dosegla
drugo mesto dal tudi praktično darilo. Brez
dvoma si ga je v polni meri zaslužila, ker je
pokazala poleg Vipotnika res dovršeno tehniko
teka, ki je bila vsem kritičnim očem takoj
očividna. Junak dneva je bil še naš Mlina-
ric na progi 8000 m, kjer je v ostri konkurenci
z renomiranimi atleti Partizana dosegel 5. me-
sto  in  pustil za seboj  marsikiatere »ugledne«
atlete, med njimi tudi Basica. Celo naš »sta-
ri« Krajne je v tej skupini bil hiter, zlasti
zadnje km in je dosegel 9. mesto, tov. štajner
pa je tekel kar v trenerki, da bi izgubil več
kg, vendar izpolnil je svojo dolžnost. Prišel
je na cilj kot ostali in s tem pripomogel ekipi
Kladivarja na tej progi do 5 mesta! Atleti na
4000 m se v ostri konkurenci, kjer so Partiza-
novi diktirali peklenski tempo, niso mogli bo-
lje uveljaviti. Najboljši Celjan Prelog se je
plasiral na 22. mesto. Tokrat so zadovoljili
mladinci C, ki so teden poprej na slovenskem
prvenstvu popolnoma odpovedali. Preko 45
tekmovalcev je bilo v tej skupini. Štrajher in
Ježovnik pa sta se plasirala takoj za 10. me-
stom.
Letošnje državno prvenstvo v krosu je bilo
za Kladivarja v njegovi društveni zgodovini
najuspešnejše. Domov so se tekmovalci vrnili
kot absolutni državni ekipni prvak. Celjani
smo "lahko na ta nov uspeh naših atletov ob
pričetku letošnje sezone upravičeno ponosni.
Te dni bo zaključeno nogometno tAmovanje
celjskih srednjih šol. V spomladanskem dela
tekmovanja je bila najuspešnejša ekipa IKŠ,
ki je izgubila le eno točko, toliko da se za-
radi tega ni plasirala na prvo mesto v skup-
nem plasmanu. Prehodni pokal bo romal do
prihodnjega leta na I. gimnazijo, na zavod,
ki zadnje čase prav marljivo osvaja na raznih
tekmovanjih vse slične trofeje. Moštvo IKŠ
je zamenjalo mesto v tabeli z II. gimnazijo,
ki jo je potisnilo na 3. mesto. Učiteljiščni!..
so se borili z menjajočo srečo na tem tekmo-
vanju, ustalili so se na predzadnjem mestu,
slede jim pa mladi nogometaši Vajenske šole.
Vrstni red šol je že definitivno določen, ker
ga še preostala tekma med IKŠ in vajensko
šolo ne more več izpremeniti. Zadnje tekme pa
so dale naslednje rezultate: IKŠ : II. gimna-
zija 3:1 (1:1). IKŠ : Učiteljišče 1:1 (1:0), 1. gi-
mnazija : II gimnazija 5:3 (2:1) in vajenska
šola : Učiteljišče 2:0. Prva nogometna liga celj-
skih šol je odkrila precej nadarjenih nogo-
metašev, le žal, da teh tekem niso opazovala
tehnična vodstva celjskih nogometnih klubov.
Namen tekmovanja je vendarle bil v odkriva-
nju novih nadarjenih nogometašev, ki bi jih
lahko vključili v naša športna društva in klube.
Po izvedbi krosov za prvenstvo Slovenije in
Jugoslavije, so se pričela tekmovanja v tej
disciplini tudi po partizanskih društvih. Par-
tizan Gomilsko je bilo eno prvih društev, ki
je izvedlo to zanimivo tekmovanje. Upamo, da
bodo Gomilčanom sledila še vsa ostala dru-
štva, saj mladih ljudi za ta tek ne primanj-
kuje, na razpolago so pa tudi povsod pri-
pravni tereni za izvedbo tega tekmovanja.
Zato le pričnimo z delom na prostem in kot
uvod v to naj nam služi izvedba društvenega
prvenstva v krosu!
Celjani in okoličani lahko s prihodnjim ted-
nom oddajajo listke za nagradno žrebanje »Po-
leta« v Invalidskem podjetju »Jugoreklam« Ce-
lje, Prešernova 3, in to najkasneje do petka
do 16. ure!
Gostovanje avstrij'
sRih iio0OitietaSev
v Celju
Nogometno društvo je povabilo v Celje no-
gometaše Sportkluba Fiirstenfclda iz vzhodne
Štajerske. Moštvo sicer celjski publiki ni bilo
poznano, iz rezultatov sodeč pa je bilo po-
sneti, da predstavlja nasprotnik srednje močan
klub, enak moči avstrijskega štajerskega prve-
ga razreda.
Morda bi imel celjski Kladivar pred letom
dni z nasprotnikoih še precej dela in bi mo-
goče rezultat ne bil ugoden zanj. Toda kvali-
teta Celjanov pod strokovnim vodstvom tre-
nerja je toliko napredovala, da gostje niso mogli
nuditi tehnično boljšim domačinom pravega od-
pora. Boljši del moštva, to je obramba na čelu
z desnim branilcem ter razpoloženim vratar-
jem je rešila goste večjega poraza. Drugače
ni SK Fürstenfeld pokazal razen borbenosti nič
posebnega in z veseljem moramo ugotoviti, da
je raven našega nogometa boljša od štajer-
skih klubov iz Avstrije, izvzemši tu člane
državne avstrijske lige. To so pokazali tudi
zadnji uspehi mariborskih moštev ter Mure
proti  avstrijskim  klubom.
Domačini kljub boljši igri ter zmagi niso
povsem zadovoljili, ako vzamemo v obzir pre-
moč ter številne prilike pred nasprotnikovim
golom, ki so ostale neizkoriščene. Obramba je
bila sicer dobra, toda ni imela resnega dela.
V revanžni tekmi, to je v nedeljo so bili gost-
je boljši kot v soboto, toda tu je ožja obram-
ba Kladivarja preprečila vsak uspeh Avstrij-
cev.
V predtekmi je mladina Kladivarja visoko
premagala B moštvo Kovinarja iz Štor z 8:0.
Kovinar za razpoložene domačine ni predstav-
ljal  resnega nasprotnika. - .
Sah
DVOBOJ ZDRAVILIŠČA NOVO CELJE
Šahovska sekcija »Svobode« Žalec je pred
kratkim gostovala v Zdravilišču Novo Celje
in je v dvoboju na 18 deskah podlegla z re-
zultatom 7 in pol : 10 in pol. Zmagali so Ko-
reni, Kovač Viktor, Kovač Janez, Mlakar, Voz-
lič in Cakš za Svobodo ter Sedej, dr. Ko-
pač, Vajs, Zivkovič, Praprotnik, Senar. Nikoli«,
Drobeš in Vidic za Novo Celje. Neodločno pa
so igrali Marovt, Aubreht in Flajs Marko za
Svobooo ter Saje, Rozman in Mencin za Novo
Celje.
BRZOTURNIRJT ŠAHOVSKE SEKCIJE
CINKARNE
Šahovska sekcija Cinkarne prireja redne me-
sečne brzoturnirje. V januarju se je turnirja
udeležilo 17 igralcev in je zmagal Plavčak, član
CSK. \' februarju je bilo 19 in v n.arcu 16
uri It    r,(ev. Obakrat ¡e zma¡;¡il f^najiîer )«îe.
ŠAHOVSKI TURNIR V CELJU
Šahovska sekcija Beton ima v tek:i turnir
za prvenstvo sekcije s 16 udeleženci. Šahovska
sekcija Cinkarne ima v teku turnir V. kategor-
^ Ce neizogibna smrt prinese žalost v Vašo družino. Vam je
Pogrebni zavod
z upravo pokopališua v Celju
vselej vljudno na razpolago in Vas razbremeni potov, skrbi
in nepotrebnih stroškov.
— JVa zalogi imamo stalno krste vseh vrst, pregrinjala,
okraske.
— Prevažamo posmrtne ostanke na pokopališče v Celju
in po vsej državi. Preskrbimo vam žalne trakove, na
zalogi imamo vence in cvetje.
— Po naročilu oskrbujemo grobove vse leto, čistimo, za-
livamo in sadimo cvetice.
— V lastni vrtnariji pri pokopališču v Cretu gojimo
cvetlice za grobove in za dom.
Oskrbovance grobov opozarjamo, da čimprej plačajo na-
jemnino in istočasno opozarjamo, da morajo biti grobovi
očiščeni in negovani. V nasprotnem primeru bomo grobove
prekopali tudi pred iztekom roka vplačane najemnine.
Umetno oplojevanje
v zadnjih letih je vse več držav, ki
so začele uvajati umetno osemenjeva-
nje živine. Resda to ni nič novega, saj
so menda že tisoč tristo let pred na-
šim štetjem Arabci umetno oplajali
kobile, vençLar je bdlo treba razlaiU
Te krave so rezultat umetnega oplojevanja (Farma v ZDA)|
predsodke. K temu je največ pripo-
mogla gmotna korist, ki jo ima gospo-
darstvo od umetnega osemenjevanja.
Prednjačijo pa zopet Amerikanci. V dr-
žavi Virginiji v ZDA je bilo samo v le-
tu 1951 umetno oplojenih 35.000 krav.
Koristi so večkratne. Najvažnejše je to,
da lahko načrtno izboljšujemo proiz-
vodnost in kakovost krav. Vsak kme'-
tovalec prav dobro ve, kako težko je
vzdrževati bika, še težje pa najti vi-
soko kakovostnega plemenskega bika.
Le-teh je zelo malo. To vrzel izpopol-
njujejo na ta način, da v osemenjeval-
nih centrih pod nadzorstvom strokov-
njakov čuvajo plemeniake z najbolj-
šimi lastnostmi. Njih enkratno seme za-
dostuje za oploditev 200 do 300 krav,
kar omogoča širše prenašanje dobrih
lastnosti plemena. Obenem pa se na ta
način izognemo tudi prenašanju raz-
ličnih bolezni, ker je seme razkuženo.
Naj navedemo nekaj konkretnih pri-
merov umetnega osemenjevanja in njih
rezultate. V državi Meryland (ZDA) je
imel leta 1950 en sam plemenski bik
4157 potomcev. Od tega je 28 krav dalo
v enem letu povprečno 6700 litrov mle-
ka in 255 kg maščob, odnosno 516 litrov
mleka in 13 kilogramov maščob več
kot njih matere. To je pripisati oplo-
ditvi s plemen jakom. Se večji rekord
pa je dosegel nek bik v državi Ohio
(ZDA), ki je imel v enem letu 10.000
potomcev. Podobne uspehe so dosegli
tudi v državi Virginiji.
Kmetje - kmečke gospodinje!
Olje raste na njwah!
ZATO ZASADITE VSAK KOŠČEK ZEMLJE, POSEBNO SE MED
KORUZO IN KROMPIR CiM VEC BUCNIC IN SONCNIC.
_______________________ .      Tovarna olja Slov. Bistrica
OBJAVE  IN OGLASI
RAJpiS
Uprava Mestnega gledališča Celje razpisuje
naslednja delovna  mesta:
1. trije vratarji,
2. šest biljeterjev,
3. štiri garderoberke.
Zaposlitev vratarjev je celodnevna in stalna,
zaposlitev biljeterjev in garderoberk pa ho-
norarna do štiri  ure dnevno.
Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih za-
poslitev je poslati do 15. aprila 1955 na upravo
Mestnega gledališča v Celju, Šlandrov trg.
OBVESTILO
Obveščamo vse odjemalce vode na območju
mesta Celja in bližnje okolice, da v nedeljo,
dne 12. 4. 1953 od 5. ure zjutraj do 12. ure ne
bo vode zaradi montaže nove črpalke in viso-
konapetostnega voda.
Plinarna-Vodovod Celje
OBVESTILO
Uprava Klavnice obvešča vsa gostinska in
slaščičarska podjetja, ustanove ter tovarne,
da smo pričeli s 1. aprilom s proizvodnjo ledu.
Do 25. aprila bomo izdelovali samo polovične
bloke. S 25. aprilom pa bomo izpopolnili pro-
dukcijo na cele 14-kilogramske bloke.
Led delimo zjutraj od 5. do 7. ure in po-
poldne od 16. do 18. ure.
Cena enemn kosu (bloku) je 4в din. Plač-
ljivo pri vratarju pred nabavo.
• EKONOMSKA PISARNA
v Stanetovi ulici 15 v Celju ugodno proda več
raznih hiš, parcel in posestev v Celju, Roga-
ški Slatini, Savinjski dolini itd. Dalje prodamo
tovorne in osebne avtomobile ter motorna ko-
lesa.
Vsi, ki želite kupiti ali prodat kakšne koli
nepremičnine obrnite se samo na Ekonomsko
pisarno v Celju in zadovoljni boste.
Cenjeno občinstvo obveščam, da sem
začela privatno prakso v Celju, Ulica
XIV. divizije št. 6 poleg postaje. Ordi-
niram vsak dan od 16. do 18. ure, ra-
zen ob sobotah in nedeljah. Kifnar Ma-
rica, dipl. dentist-zobar.
Kupujemo slovenske antikvarične knji-
ge (Modra ptica, Hram, Dobra knjiga
itd.) v vseh količinah
Knjigama - papirnica - antikvariat
Drž. založba Slovenije, podružnica II.
Celje, Stanetova ulica 10
nikov s 16 udeleženci in kvalifikacijski turnir
s 14 igralci. Turnir za prvenstvo Celjskega .ša-
hovskega kluba z 10 udeleženci in turnir za
prvenstvo Celja, ki ga prireja Okrožni šahov-
ski odbor tudi z 10 igralci, sta tik pred za-
ključkom. Med tem je Okrožni šahovski od-
bor Celje že razpisal turnir za prvenstvo
okrožja, ki bo v Celju v dneh 12. in 18. aprila
v Šahovskem domu. Na tem turnirju bo sode-
^ levalo 12 igralcev, in sicer: iz Celja 3, Trbo-
velj 3, Rog. Slatine 2, Sentpetra ob Sav. 2,
Nazarje t in iz Žalca 1 igralec. Turnir bo pri-
čel v nedeljo, 12. aprila ob 16. uri, nato pa
dnevno od 8. do 13. ure dop. n od 15.30 do
19.30 ure popoldne. Prekinjene partije se bodo
nadaljevale vsak večer od 21.  do 23. ure.
POPRAVEK
V zadnji številki našega lista je pod naslo-
vom »Lesno obrtne delavnice«, na tretji^ strani
pomotoma navedeno ssodarstvo«, ki je še tre-
nntno v sklopn Lesno-predelovalnega podjetja.
Popravljamo v toliko, da je ta mišljeno >ko-
larstvo€
PRODAM ročni voz — platoner in cinkovo ko-
palno banjo. Informacije v kleparski delav-
nici Cilenšek.
ŽELEZNO BLAGAJNO štev. 2552 prodam. Ma-
riborska 12.
PRODAM železno, rabljeno otroško posteljico
in spalnico. Naslov v upravi lista.
MIZARSKO DELAVNICO á stroji in orodjem
oddam v najem. Vprašati, Levstikova ul. 8,
Celje.
NJIVO dam v najem v Celju, za več let. Na-
slov v upravi lista.
PRAZNO SOBO s posebnim vhodom v mestu
iščem. Plačam dobro. Ponudbe na upravo li-
sta pod ïNujno«.
NAGRADO 1500 din dobi oseba, katera pre-
skrbi mirni šivilji prazno ali meblirano so-
bo. Naslov v upravi lista.
MIRNA GRADBENA TEHNIKA iščeta oprem-
ljeno sobo. Naslov v upravi lista.
lë^ïEM OPREMLJENO SOBO za starejšega go-
spoda. Naslov v upravi lista.
SPOSOBEN KOMERCIALIST želi menjati služ-
beno mesto. Naslov v upravi lista.
PISARNIŠKA NAMESCENKA z večletno^ prakso
in hitra strojepiska išče zaposlitve. ' Naslov
v upravi lista.
ZAMENJAM enosobno stanovanje (sončno in
suho)  za enakega   Naslov v upravi lista.
MOŠKO KOLO ob cesti pri Domu onemoglih
sem našel. Bojanovič Jurij, Dom onemoglih.
Vojnik.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Dne 12. 4. 1955: tov. dr. Ditene Maksim, Ce-
lje, Cankarjeva ulica 11. — Nedeljska zdrav-
niška dežurna služba traja od sobote opoldne
do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
К1У O
KINO UNION CELJE
Od 7. do 13. 4. 1953: GLAS DRUGEGA, nemški
film
Od 14. do 17. 4. 1953: VSI NA MORJE, jugo-
slovanski film
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob ne-
deljah ob 16., 18. in 20. uri.
KINO DOM CELJE
Od 7. 4. do 13. 4  1953: CANTIFLAS - MUŠKE-
TIR, mehiški film
Od 14. 4. do 16. 4. 1955: TARZAN MED LOVCI
ameriški film
Od 17. 4. do 20. 4. 1953: ČLOVEK DIVJEGA
ZAPADA, ameriški film
Predstave dnevno ob 18.15 in 20.15 uri, ob
nedeljah ob 16.15, 18.15 in 20.15 uri.
KINO ŽALEC
Od 10. do 12. 4. 1953: V MONTE CARLO, fran-
coski film
Od 15. do 16. 4. 1953: VELIKI GREŠNIK, ame-
riški film
Od 18. do 19. 4. 1953: TRIJE KAVALIRJI, ame-
riški barvni film
UMRL JE
upokojeni dolgoletni vestni član kolektiva me-
hanične tkalnice »Metka« Celje, škrobilec tov.
Kovač Martin, katerega bo^ delovni kolektiv
ohranil v trajnem spomina.
Sindikalna podružnica
mehanične tkalnice »Metka« Celje