LTSTEK ALBINLAJOVIC: Družab^e razmere v Aineriki. Univ. prof. V. Kralička iz Chihage je natravil po cdi československi republiki vci predavanj pod zgorenjim naslovom. I.no izmed njih je objavljeno v ,,Vestniku" letnik XVII. št. 1—2., — podam ga v kratkih besedali. »Amerika je dežela svobode. Prvi izstljenci, Holandci in Angleži, so prišli tja, kakor romarji, ne radi blagostanja — ki so ga ir.ieli doma — temveč da bi svobodno živeli — težko živdi — toda po svojem prepričanju. Šli so za idealom. Vsako leto slave Amerikanci ta prvi narodni praznik, ko so trčile ob bregove Amerike prve ladje izseljencev. Kakor se pripoveduje, so jim prinesli domačini purane v dar, zato slave ta dan s puranovo pečenko. Drugi narodni praznik je dan spomina osvoboditve, samostojnosti. Angleška je pobirala od priseljencev davek, ni jim pa dala besede v vladi. Odrekli so pladlo; iz tega se je porodila vojska, Amerlkanci so ostali zmagovalci, bojevali so za ideal. Na obsežnih plantažah v južnih deželah je cvetelo suženjstvo. Sedemnajstletni Lincoln je bil nekoč na suženjskem sejmu in bil priča, kako so razprodali zamorsko družino na sedera vetrov. Sam pri sebi je obljubil, da posveti vse svoje delo osvoboditvi sužnjev. Začel ]e boj, vsak dan se je oglašalo več privržencev. Nastala je državljaska vojska, uničila tisoč in tisoč žlvljenj, toda ideja osvoboditi sužnje, je ostala zmagovalka. V proslavo treijega narodnega praznika obiskuje narod pokopališča in obklada z rožami grobove onih, ki so žrtvovali življenje za — ideal. Tudi zamorci so polnopravni občani. Četrti narodni praznik je dan dela! Blagostanje Amerike je uspeh dela. Delo, bilo kakoršno bilo, je največja čast. Moje delo, kot ddo profesorja, je cenjeno in če bi ga ne niogel opravljati jutri, ogrnil bi plašč in šel v tovarno. Vsako delo, tako univerzitetnega profesorja kakor tovarniškega delavca, je enako cenjeno. Amerikanec se ne sramuje dda, Amerikanec je mož dela. Tam se nikdo ne zakriva. Tu na Češkem me je nekdo vprašal, kaj delam jaz in kaj dela moja družina. Povem mu, da hči študira, sedaj med počitnicami pa hodi v tovarno na ddo. ,,Zaboga, v tovarno na delo?" ,,Da, da, v tovarno. Prisiuži si obleko in knjige in jaz sem srečen, da imam takšno hčerko. Enako delajo hčere še bolj premožnih in uglednejših rodbin kot je moja.« Na dan pred tem praznikom pripovedujejo učitelji učencem, da je delo največja čast. Kako je javno življenje? Družabnega življenja ne smete študirati v Chikagi, pa tudi ne v Nevv Jorku, tu je Evropa, m živi vsak narod po svojih navadah, to ni Amerika. Njo morate poiskati zunaj na deželi. Če se mi hoče družbe, tedaj grem ven na deželo h svojim znancem. Angleška rodbina druži resne stvari z veselimi. Nikoli se bolj od srca ne nasmejem, kakor kadar sem med njLmi, a nikjer nisem dobil več sunkov k premišljevanju, kakor ravno pri njih. Nabožensko življenje je popolnoma svobodno. Marsikdo bi torej raislil, da so tam ljudje brez veroizpovedanja. Toda temu ni tako. 70%je členov ra_Uičnih verskih, filozofskih in etičnih družb. Nekdo je neveren — dobro, drugi zopet veruje, d_bro — to je njegova stvar. V Amerikl je družba tolerantna, tam ne trpi radi svojega prepričanja nihče. Poznam družino, v kateri je oče baptist, mati metodistka, hčerka adventistka, en sin je brez izpovedanja, ne ve kam naj bi vstopil,  drugi sin zameta sploh vsako vero in pravi, da hoče biti samo dober človek. Vsak večer debatirajo kar najbolj živo o veri, se tudi prepirajo, a ko gredo spat, si lepo prijateljsko voščijo lahko noč. Politično življenje je silno živahno. Zanimanje za vlado in politiko je veliko. Toda volilne dolžnosti gotovo ne uvedejo. Glasovanje je prednost, lahko ga izvršuje vsakdo svobodno. V politiki imamo dve smeri: demokratje branijo avtoriteto suverene države in gotovo samostojnost vsake državne naprave. Republikanci pa streme za narodno enotnostjo. Vlada li ena smer, gleda, kritikuje in sili k pravičnosti druga. Če nastane  tretja stranka, tedaj je to znamenje, da imata prvi dve skupno slabost, ki jo nočeta ali ne moreta popraviti. Ljudje si osvoje program te nove stranke, ga izvršujejo in odstranjajo vzroke postankat Na ta način se stranke ne starajo, ostajajo nasprotno vedno napredne. Razrednih strank Amerika ne pozna, zakaj te imajo v mislih gmotne uspehe, ki pa v politiki ne smejo odločati. Amerikanec zasleduje ideale v politiki. Nisem politik, in zato ne morem govoriti podrobneje o teh rečeh Na Češkem sem komaj nekaj trenutkov, a že sem moral poslušati tožbe, da re- publika ni nič vredna, ni nikjer nobenega reda, vsemu da je kriva vlada. Vi bi bili srečen narod, če bi vam mogla vlada vse to storiti. Tako se v Ameriki nikdar ne govori. Nekoč sem srečal v Washingtonu Jokajočo ženo. Ni znala angleški, niti nemški, niti češki, šele po poljsko sva se razumela. Njen mož je pri vojakih, ona ne dobi nikake podpore, in nima, od česar bi živela. Prišla je k prezidentu. Že teden dni ga čaka, toda k njemu ne more priti. Zapravila je ves denar in nima niti toliko, da bi se peljala domov. Rečem ji, naj gre z menoj. Peljal sem jo v vojno ministrstvo, poiskal pravega uradnika in tekom ene ure je irnela izplačano vso podporo. Nisem kričal, nisem zval vlade na pomoč. Kjer ni kaj v redu, popravl sam, ne ozira] se na drugega in ne dolžl brez vzroka vlade. Morebiti si kdo misli, da živimo v Ameriki brez skrbi. Nikoli! Tudi mi imamo čez glavo težkih in resnih, družabnih in nravnih problemov. Pijančevanje je bilo obče zlo. Posamezniki so delali protigibanje proti pitju se je razširilo, dokler ni prisililo vlade, da se je začela za stvar zanimati. Pozivala je zdravnike, napro- sila profesorje, da obravnavajo alkoholno vprašanje z bio- in psihologičnega stališča. Sodba vseh je proti pitju alkoholnih pijač. Naposled so se pozvali tudi politiki, da izreko svoja mnenja. Ti so povedali, da so jim gostilničarji in pivovarnarji pred volitvami stavili pogoje in jih tudi izsiljevali, češ, da drugače zmedijo volitve. Onemogočujejo torej resno, pravo politiko, zato so proti pitju — zakon proti vživanju alkohola je bil sprejet z veliko večino. Prepovedana je prodaja, izdelovanje in dovažanje alkoholnih pijač. Kapljica alkohola mi ne škoduje, toda zdržim se, če so se štiri petine naroda izrekle proti pitju; podredim se in dobro je tudi tako. Gledališko vprašanje je kočljivo. Privatna gledališča streine za dobičkom. Tega dosežejo z igrami dvomljive kakovosti, ki kaze narod. Proti takim gledališčem se je začela agitacija, gibanje se širi, posledica bo, da se vsa gledališča podržavijo,*) da postanejo javne, vsem pristopne žive šole, kjer bo učil igralec z resničnim življenjem. Tudi druga vprašanja se rešujejo na ta način (razporoke.) *) V Jugoslavlil se |e med tera to že zgodllo. Vse prerajajoče ideje za zboljšanje pridejo pri nas iz ljudstva, od spodaj navzgor, nikdar se ne čaka na vlado, da to popravi, vsak dela pri izboljšanju — nihče ne kriči in ne toži. S seboj sem prinesel v prospeh vdov in sirot po padlih legijonarjih ček za 50.000 d. Šel sem v Živnostensko banko. Tu mi ga nemorejo izplačati, ker ni žigosan. Odpravil sem se v urad, ki sem ga po dolgem iskanju srečno našel. Toda tudi tukaj nisem opravil, uradnik me pošlje zopet v drugi urad. Končno sem prišel k pravemu. Gospod svetnik vzame ček, ga pregleda ter mi ga vrne, češ, da ga nemore žigosati a ne le to, da me mora kaznovati za 1200 čs K, pravi, da mora biti ček najpreje žigosan, pčtem se ga šele lahko podpiše. Jaz sem ga bil pa namreč že podpisal. Prosim in prigovarjam. Pomoli mi pod nos §§ z 1. 1876., po kterem bi v slučaju, da mi žigosa ček in da ga jaz naznanim, moral sam plačati kazen. — Po dolgem prigovarjanju je konečno obtežil s tem grehom svojo vest in mi žigosal ček. — Pri poslovilni avdijenci sem omenil gosp. prezidentu, da ima v službi uradnika, ki ne vrši svojih dolžnosti. Povedal sem mu ves slučaj in z obžalovanjem mi je odgovoril, da bi na ta način mogli tu|cu še srajco sleči, in da bo spravil stvar v red, In nat;l_em se je cela reč urediia, ne da bi crj.ivil to v novinah. Imel sem težave s stanovanjem. Moj dečko je zagledal na tleh grila in začel kričati. Pribežal sem in kričala sva oba. Pritekla je žena in modro omenila, da jih s kričanjem ne spravimo proč. Šla je v trgovino in kupila kita in zakitavala špranje, zakitaval sem jaz in sinko in imeli smo mir. Ne kričati, temveč delati. Imate krasno republiko, toda v njej je mnogo grilov — vsak naj zakitava in za malo časa bo vaše stanovanje najlepše." Ali ne velja vse to tudi za nas? Zdi se mi, da še prav posebno. Rudeče bi podčrtal odstavek o politiki in ga poslal vsem onim gospodom, ki mislijo o sebi, da so narod, z meter visokimi črkami bi natisnil odstavek o pijančevanju in ga poslal vsem oštirjem. Potem bi pa navezal vse ,,politike" in oštirje na dolgo vrv, ter jih pognal v Savo, da se ohlade in če mogoče pridejo do spoznanja, da so le oni narodovi — grobokopi.