SVOBODNA SLOVENIJA AÑO XXXIV (28) ŠteV. (Nof.) 2 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 9. januarja 1975 NOVEMU LETU MPROTI El caso Kovalev La prensa del mundo libre y los que luchan por los derechos humanos deben denunciar constantemente los artopellos que comete precisamente contra esos derechos el régimen comunista de la Unión Soviética. Seguramente hay infinidad de casos que nunca llegan al conocimiento de la prensa occidental; pero hay otros que, por la prominencia de sus protagonistas, provocan vivas reacciones y sirven como ejemplo del proceder de las autoridades moscovitas contra quienes piensan distinto de los dictados del régimen. Tal es el caso del biólogo soviético Sergei Kovalev, quien fuera recientemente arrestado por la policía secreta (KGB), encerrado primeramente en la, cárcel de Lefortovo y posteriormente trasladado a la capital de Lituania. Se le acusa de conspirar contra el régimen, mediante la participación en las actividades de un diario clandestino sobre las actividades de la Iglesia Católica en Lituania. El caso Kovalev produjo la esperada reacción en el Occidente. Pero fue dentro de la misma Unión Soviética donde se originaron las protestas por el arresto injusto. El físico Andrei Shakarov, quien ya trabajó con Kovalev en la recopilación de cargos de violaciones de derechos humanos en la Unión Soviética, apeló en favor de una campaña mundial para liberar a Kovalev, quien será sometido a juicio poñ la acusación de distribuir publicaciones no oficiales. V znamenju političnega boja Ob vstopu v novo leto 1975 je predsednik argentinske senatne zbornice, ljudski demokristjan dr. José Antonio Allende izjavil da bo to leto poteglo v znamenju političnega boja. Podrobna analiza položaja kaže, da je gornja trditev popolnoma utemeljena, še več, ta boj bo dobil večjo razsežnost kot je možno ugotoviti na prvi pogled. Težko je reči da je Argentina že pripravljena na ta boj. Rane, ki jih je dežela trpela v preteklosti in ki jih še trpi nikakor niso zaceljene. Na gospodarskem področju je v preteklem letu po uradnih statistikah inflacija presegla višino 40 odstotkov; čeprav se je zaposlenost precej zvišala vendar izostajanje z delovnih mest, katerega indirektno dopušča novi zakon o delavskih pogodbah krepko biča itak zavirano proizvodnjo; gverila je sicer doživela hude poraze, a ni še uničena, ter je težko reči v katero smer se bodo obrnile prevratne skupine in njih priveski skrajne levice; država sama pa se nahaja v obsednem stanju, ki samo po sebi ni najbolj primerno za politični boj, in daje vladi izredno orožje tudi v političnem smislu. Pač daje razmah obnovljenemu političnemu tekmovanju stabilnost ustavnega reda.^ Ta stabilnost sloni trenutno na trdnosti vlade, trdnost v katero trenutno noben resen politični opazovalec ne dvomi in ki ima svojo najmočnejšo oporo v ustavnem poklicu o-boroženih sil. Že( dolgo ni Argentina doživljala tako enotne ideje v osrčju vojaških edinic glede potrebe ohraniti ustavni red za vsako ceno. Drug važen činitelj trdnosti vlade pa je podpora sindikatov. Ta podpora, ki sicer ni brezpogojna, pač terja svojo politično ceno, ima prav tako izredno važnost. Vladi se je posrečilo, po izglasovanju novega zakona o delavskih združenjih, in po direktnem posegu delavskega ministrstva, uničiti zlepa ali zgrda vse opozicionalne sindikate ter jih postaviti v peronistične roke, tako da danes ni mogoče govoriti o komunističnih, da celo ne o levičarskih 'sindikatih v drža- vi. Tretji temelj trdnosti sedanje vlade J?a ije zaslomba lastne večinske politične skupine in sodelovanje ostalih političnih sil. In prav v tem temelju je sedaj lahko opaziti prve razpoke, prvi znaki nastopajočega političnega boja. Odmevi tega boja so različni, in med temi ni najbolj važen razid med peronisti in radikali v Cordobi, ter ostra kritika radikalov glede postopanja zveznega interventorja v tej provinci. Kordobski radikali, ki so dosegli enega največjih procentov glasov te stranke v državi na zadnjih volitvah, nikoli niso dokončno sprejeli Balbinove teze konstruktivne opozicije, in njihov korak bo sedaj verjetno potegnil za seboj radikalne skupine v raznih provincah in verjetno tudi v zveznem parlamentu. Važnejši odmev političnega boja pa je bila poslanica, ki jo je notranji minister dr. Rocamora naslovil na državo ob vstopu v novo leto. V tej poslanici je bičal politično nestrpnost in, po mnenju opazovalcev, trše obračunaval s politično opozicijo kot s samimi gverilskimi skupinami. S tem je govoril bolj v svojstvu pripadnika vladajoče stranke kot v svojstvu notranjega ministra. Iz tega, kakšna bo reakcija, zlasti v kongresu na ta novi položaj, bo lahko sklepati, kakšno bo v bodoče razmerje med vlado in opozicijo. Vendar se v zadnjem času politična analiza bolj ukvarja z razmerjem v peronističnem gibanju samem kot pa z odnosi med vlado in opozicijo. Vzrok temu je, da se najvažnejši politični boj bije prav v samih vrstah vladajoče skupine. To ni za državo nobena novost, kajti v praktično tridesetih letih svojega obstoja peronizem ni izšel iz kategorije gibanja, to je, se ni organiziral v smislu stranke. Peronizem politično ni stranka, z lastnim ustrojem in jasnimi pravili o delovanju in raz- (Od našega dopisnika iz Gorice) Slovčhci v Italiji se ob koncu leta 1974 lahko globoko zamislimo in to še posebej ob nekaterih dogodkih in dejstvih, ki so pustili svojo sled v politic-' nem življenju na Primorskem. Leto 1974 je bilo med drugim leto dveh manjšinskih konferenc v Trstu in Gorici, ki jih je priredila italijanska večina. Tržaška konferenca z mednarodnim pomenom je gotovo dala nekaj smernic in navodil po katerih naj se ravnajo odgovorne vlade in javne oblasti dežel z narodnimi manjšinami. Goriško zborovanje o ‘slovenski manjšini ie priredila goriška pokrajinska uprava in je tudi dalo nekaj splošnih načelnih napotkov, po katerih naj večina dela pri obravnavi manjšinskega problema. Seveda so to vse le lepe besede, ki nas ne morejo zadovoljiti, če jim ne sledijo dejanja! Kaj je prineslo leto 1974 Slovencem v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji? Ne veliko, še vedno se moramo boriti za obstanek, izbojevati si moramo osnovne jezikovne pravice, ki nam pri-tičejo po ustavi in drugih dokumentih. V tem nismo zasledili kakega koraka naprej. Deželna vlada se je sicer obvezala da bo kaj naredila za popolnejšo zaščito toda zaenkrat še ne vemo, kaj. Posebno pa moramo tu z nezadovoljstvom omeniti, da nas v svojem nedavnem programskem govoru pred parlamentom novi ministrski predsednik Moro sploh ni omenil, medtem ko se je ustavil ob nemški oz. francoski V letu 1974 je nedvomno bil eden največjih dogodkov za koroške Slovence in Slovence v svetu gostovanje koroškega pevskega zbora Gallus v Sev. Ameriki in Kanadi. To gostovanje je doseglo tolikšen uspeh, da bo ostalo _v zgodovini kulturnega dela koroških Slovencev in povezave svobodnih Slovencev v svatu z njimi z lepimi črkami zapisano v zgodovini slovenskega naroda. voju, Vedno (kot še danes), je bilo njegovo delovanje podvrženo „vertikalno-sti“, to je, neomejenim ukazom „od zgoraj“. Eden važnih Peronovih namenov ob povratku v deželo in na oblast, katerega zaradi prehitre smrti ni mogel izvršiti je bil prav institucionali-zacija peronističnega gibanja. Sedaj je veliko vprašanje argentinske politike, ali bo peronizem mogel izpolniti to fazo svojega obstoja brez Perona. Lahko trdimo, da stopa peronizem v novo leto očiščen levice. Krepki posegi in ostro obračunavanje v preteklem letu so ga rešili priveskov levice. Ko pa je tako izginil zunanji sovražnik v lastnem telesu, se je takoj pričel boj med raznimi strujami, in bistveno boj med politično in sindikalno vejo peronizma. Tudi ta boj je toliko star kot gibanje samo. Ne smemo namreč pozabiti, da je peronizem bil spočet kot delavsko gibanje in se je šele iz tega sprevrglo v politično. Nasprotje med sindikalno in politično vejo prihaja sedaj do izraza v kongresu in v raznih svetih. Tako je njen izraz tudi odstop predsednika občinskega sveta prestolnice Buenos Aires, kar predstavlja pravo zmago sindikalne veje. Tudi na drugih področjih sindikalisti napredujejo. Njihova taktika je kaj enostavna. Osemnajst let nenehnega odpora proti neperonističnim vladam jih je naučilo potrpljenja. Sindikalni birokraciji se ne mudi; mirno čaka ugodnega trenutka, a nato nastopi z vso silo. To bo ena postavk leta 1975. Novo leto nam obljublja volitve v nekaterih provincah (najprej Misiones) morebitne volitve delegatov za spremembo ustave, priprave strank za notranje volitve kandidatov za leto 1977. Politični boj je neizogiben, čeravno nanj niso pripravljene ne stranke ne vlada. manjšini na Južnem Tirolskem oz. v Dolini Aosta. Taka neobčutljivost rimske vlade do slovenske manjšine gotovo ne kaže nič dobrega. Zato smo prepričani da bomo morali le sami vztrajno še naprej — po več kot petindvajsetih letih — zahtevati dokončno uresničitev šestega člena italijanske ustave, ki pravi dobesedno: „Republika ščiti s posebnimi določili jezikovne manjšine.“ Do tu pa imamo le splošni šolski zakon in še ta, okrnjen ker ne priznava obstoja slovenske manjšine v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini. Do kdaj bomo še hlapci Jerneji? Prav gotovo bi v tem okviru lahko igrala veliko vlogo jugoslovanska vlada če bi ji bili res pri srcu splošni interesi slovenske manjšine v Italiji. Tega pa Beograd in Ljubljana ne čutita in se kvečjemu zanimata za strankarske interese levičarsko usmerjenih Slovencev. Še te pa sili Titov režim v italijanske socialkomunistične vrste in s tem ubija v njih čut do prave slovenske zavesti! Zato vsaj za zdaj nimamo od uradne jugoslovanske politike kaj pričakovati. Vseeno pa izražamo upanje, da bo v novem letu le zmagala pravica in tudi nam primorskim Slovencem prinesla dokončno zakonsko narodno zaščito. S tem bi tudi uradna Italija vsaj nekoliko popravila ogromno moralno in materialno škodo, ki jo je fašizem zadal vsemu slovenskemu življu. A. B. Posebnost tega gostovanja je bilo v tem da so to izvedli zamejski Slovenci roko v roki z slovensko emigracijo v ZDA brez kake druge pomoči bodisi avstrijske bodosi ljubljanske vlade.. S tem gostovanjem je bila zavest slovenstva močno utrjena tako na Koroškem kakor tudi v svetu. Drugi pomemben dogodek pa je pre-okret v nastopanju koroških Slovencev v boju za pravice ki so jim zajamčene v članu 7. državne pogodbe. Katera koli avstrijskih istrank je: bila dptslej na vladi je ostala le pri obljubah, katerih nikdar ni izpolnila poleg tega pa več ali manj prikrito podpirala šovinistična gibanja, katerih namen je, uničiti slovenski živelj na Koroškem. Značilno je bilo poročilo predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Joškota Tischlerja objavljeno v Našem Tedniku 5. decembra 1974. V njem je med drugim poudaril, da so 'takoj potem ko je bila 15. maja 1955 na Dunaju podpisana avstrijska pogodba, začele rasti nemškonacionalne organizacije na Koroškem kakor gobe po dežju in so začele gonjo proti izvajanju člena 7. državne pogodbe, čeprav tako delo ruši temelje države, katere obstoj naj hi bil cementiran na tej državni pogodbi. Dr. Joško Tischler je poudaril da sta slovenski osrednji organizaciji 11. oktobra 1955 predložili zvezni vladi skupno spomenico, na katero po 19 letih niti odgovora nista dobili. Sledil je udarec 22. septembra leta 1958, ko je koroški deželni glavar Vedenik kot predsednik koroškega šolskega deželnega sveta s protiustavnim odlokom ukinil .obvezno dvojezično šolo. U-vedel je odjavo od dvojezičnega pouka in starši so bili tako: ustrahovani, da so odjavili cele otroke, ki niso bili v stanju slediti nemški razlagi v šoli, in je moral glavar dodati dodaten odlok da se s temi otroki smejo učitelji prehodno menit; v slovanskem jeziku. Osrednji organizaciji sta 15. februarja 1958 vložili pri zvezni vladi obširno spomenico o kršitvi državne pogodbe na šolskem področju. Tudi na to spomenico nista dobili odgovora. Ko je našteval take primere je dr. Tischler dodal: „Skoraj 20 let smo pisali prošnje in vloge, se udeleževali razgovorov vsi naši predlogi in nasveti pa so romali v koš. Sedaj je konec razgovorov o manjšini, o poklicnih Slovencih, čakamo na pogajanje z manjišino. Naša skupna domovina potrebuje mir. Mi smo za mir v deželi, za mir, ki sloni na izvajanju vseh delov državne pogodbe, ker je državna pogodba najmočnejši steber Avstrije. Ne moremo verjeti, da avstrijska zvezna vlada smatra za podlago reševanja manjšinskega vprašanja koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov zahtevo po „genocidu“ iz leta 1970 in vidi v „Giftu“ leta 1974 rešilno'-sredstvo — ali se motimo?“ Tako predisednik iNar,odnega sveta dr. Tisch- ler. Samostojna lista Kakor smo v Svobodni Sloveniji že poročali so se Slovenci na Koroškem odločili za samostojem nastop pri deželno-zborskih volitvah. Nosilec liste je dr. Apovnik. četudi samostojen nastop boli Austrijce in ni v skladu s tezo ljubljanske komunistične vlade, ideja o samostojnem nastopu koroških Slovencev dobiva vedno več pripadnikov. Ideja je sprožila že nekakšno gibanje, kar so dokazali številni sestanki v posameznih krajih. Ti so bili posebno dobro obiskani v občinah: Bekštanj, Dobrla vas, Globasnica, Žitara vas in Pliberk. Na sestankih se somišljeniki KEL (Koroške enotne liste) zbirajo pod geslom „za mir in enakopravnost“. ;Dr. Apovnik nosilec enotne liste je podpredsednik levičarske Zveze organizacij obenem pa tudi član avstrijske iSocialisIjiSne stranke (SPÖ). Ker je prevzel vodilno mesto na KEL bo po vsej verjetnosti izključen zaradi tega iz avstrijske socialistične stranke. Ker ■v podobnih primerih avstrijska socialistična stranka ni izvajala posledic je dr. Apovnik na tiskovni konferenci glede sventuelne izključitve izjavil: Eisern spremenil jaz svojega prepričanja, prepričanje je spremenila le SPÖ“. Slovenska gimnazija je strup Poročali smo že in tudi objavili sliko, da je na demostraciji Heimatdiensta dne 13. oktobra 1974 v Celovcu neki .mladoletnik nosil napis, da je slovenska gimnazija v Celovcu velik strup. Zato je profesorski zbor te gimnazije zveznemu kanclerju v posebni vlogi izrazil prošnjo za primerne ukrepe- Kancler Kreisky pa je odgovoril profesorjem, da je dal ustavni službi pri uradu zveznega kanclerja naloge da o tej zadevi obvestijo pristojno pravosodno mini-sterstvo, ki more potem obvestiti državnega tožilca ki odloči, ali napravi obtožnico ali ne. Toda akt doslej še ni prišel na celovško okrajno sodišče. Poleg tega pa so profesorji gimnazije, da branijo dobro ime ustanove, vložili tožbo proti predsedniku Heimatdiensta dr. Feldner ju. V petek 13. decembra je bila na okranjem sodišču v Celovcu prva obravnava. Slovenske profesorje, ki so v tem postupku privatni tožilec, zastopali pa so jih dr- 'Matevž Grilc (pisarna dr. Tcshler), dr. Franci Zwitter in dr. Hanzi Wiegele, obtoženca dr. Feldnerja pa zastopa odvetnik dr. Karel Th. Mayer. Dr. Feld-ner sam pa je manjkal. Sodnik je najprej predlagal poravnavo v tem smislu, da bi dr. Feldner pod- pisal primerno izjavo. Za slovenske odvetnike je spregovoril dr. Grilc, k'i je izjavil, da pristanejo na poravnavo pod pogojem, da se Feldner v izjavi izrečno distancira od transparenta in njegove vsebine. Feldnerjev zagovornik pa je trdil, da je njegov klient zvedel za transparent šele iz poročila Našega tednika, da besedilo ne predstavlja kaznivega dejanja, itd. Slovenski odvetniki pa so dokazovali da je dr. Feldner transparent moral videti, in so predložili več fotografij, ki so kazale mladoletnega z transparentom, in je bil oddaljen od govorniškega odra 10 de 15 metrov. Ker sta obe stranki vztrajali pri svojih stališčih do poravnave ni prišlo in je sodnik dr. Orasche preložil razpravo na nedoločen čas. Pripomnil pa je: „Kazanje takega transparenta je gotovo nelepo in nepravilno“. Blagoslovitev kapele dijaškega doma ' Med velike uspehe slovenskega življa na Koroškem je gotovo šteti nov dijaški dom v Celovcu. V njem so se v četvrtak 5. decembra zbrali povjereni-ki Mohorjeve družbe na običajnem kva-temem sestanku. Tokrat se je sestanka udeležil tudi škof dr. Jožef Kostner, ki je blagoslovil kapelo v novem domu. Po tej slovesnosti je podal msgr. dr. Janko Hornbock obširno poročilo o zidavi novega doma in o obnovi starega poslopja. Dijaški dom stoji na prostoru kina Prechti in nudi v pritličju prostore trgovinama Hofer, in Bohm, v prvem nadstropju je kapela, obednica in sejna dvorana, v treh nadstropjih so sodobno po vseh predpisih urejene sobe za 120 deklet in končno peto nadstropje daje streho sestram, ki odgp-varjajo za domove in hišnemu osebju. Direktor dr. Hornbock je podal nazorno sliko financiranja vsega podjetja, ki se je iz nič rodilo, kakor sklep slovenskih rodoljubov 1851 pod predsedstvom lavantinskega škofa Antona Martina Slomška na vrtu samostana v št. Andražu. Ti možje so videli potrebo in veroval; v zamisel kulturne ustanovitve. Bili so praznih rok, kakor je bil direktor Hornbock, ko je videl potrebo dijaškega doma. Hotel je to vprašanje rešiti v samostanu v Vetrinju, kar pa bi bilo nevarno za koroško domovino in avstrijsko državp in je končno država sama samostan kupila in ga hotela za obletnico plebiscita podariti koroški deželi. Dežala je prevzem darila odklonila, ker se je zbala stroškov popravila. Slej ko prej samostan v Vetrinju kot državna last razpada. Zdi se nam, da bi dr. Hornbock prej rešil obstoj poslopja v Vetrinju, kakor se bi to posrečilo mestu, deželi in državi. G. dr. Hornbock se je izkazal kot finančni izvedenec ker je znal poiskati sredstva za zidavo in pri tem pa imel pred očmi dolžnost odlojčavanja vseh posojil. Bil je tudi na stavbišču in je -videl, da je lažje in hitreje postaviti novo stavbp, kot prenanejati staro. Istočasno z novo stavbo je bilo po skoraj 70 letih obnovljeno tudi staro poslopje. V tem poslopju je tiskarna, knjigoveznica, knjigama, pisarne verskih organizacij, uredništvo Našega tednika in Narodni svet koroških Slovencev. SLOVENCI IVA KOROŠKEM AMERIŠKA GROŽNJA PETROLEJSKIM ARARCEM Mefiliaarodni teden SKRIVNOSTNI MOLK V MOSKVI Po vsem svetu, predvsem pa na Bližnjem vzhodu, je izzvala močno reakcijo nedavna izjava severnoameriškega zunanjega ministra Kissingerja, da „bodo zahodne industrijske države u-porabile silo, če bodo ugotovile, da e-nergetski položaj postaja tako kritičen, da bi se jim njihov industrijski razvoj zaradi tega lahko ustavil.“ Svetovni tisk je to Kissingerjevo izjavo osvetljeval z vseh strani in ugotavlja, da so ZDA pripravljene zasesti petrolejsko področje Bližnjega vzhoda, če bi prišlo do položaja, kakor ga je označil Kissinger. Kissinger sam radovednim časnikarjem ni hotel dati nadaljnih pojasnil, zato so pritisnili na predsednika Forda, ki je o Kissingerjevi izjavi dejal; da je „veliko vreden odgovor na možno situacijo,“ kar so spet takoj tolmačili, da se Ford strinja z uporabo sile proti arabskim petrolejskim državam za zaščito energetskih potreb svobodnega zahodnega sveta. Kissinger je pozneje časnikarjem potrdil, da je dal zgornjo izjavo v soglasju s predsednikom Fordom, kar pomeni, da predstavlja severnoameriško politiko do energetskega problema. Oči vseh so se nato obrnile v Moskvo, kaj bodo komunistični veljaki v Kremlju izjavili. Toda Kremelj je o-stal nem. Opazovalci so takoj ugotovili, da je možno moskovski molk razlagati na več načinov. Sovjetsko gospodarstvo je že tako odvisno od zahodnoevropskega, severno-amerikega ter japonskega, da si Moskva ne more privoščiti dodati še svoj pristanek na povzročitev krize zahodnemu gospodarstvu, ne da bi ta kriza zajela tudi sovjetsko gospodarstvo. Njeno zavezništvo z Arabci ji koristi le v toliko, da z njim deloma kontrolira severnoameriško in ostalega svobodnega sveta petrolejsko politiko ter da razne vrste svojega orožja daje Arabcem, da ga preiskušajo na bojnih poljanah proti Izraelu. Te preiskušnje orožja Moskvo ne stanejo nobenih človeških žrtev, za arabske žrtve pa Kremlju ni mar. Daši ima ZSSR dovolj svojega petroleja in je zato v energetskem oziru neodvisna od arabskega petroleja, pa veljakom v Kremlju ni všeč, če bi Arabci z novim bogastvom, ki si ga grmadijo s petrodolarji, postali ■ če že ne vojaško pa gospodarsko tako močni, da bi se spremenili v novo gospodarsko velesilo,- ki bi lahko kakor koli v tem oziru škodovala Moskvi. V Kremlju namreč prav tako dobro poznajo arab-' sko orientalsko nezanesljivost, kakor sami sebe. Načelo: cilj posvečuje sredstva, je sveto tako Arabcem kakor Moskvi. Zato si je Brežnjev privoščil, po mnenju opazovalcev, da je tako poni- žal Egipt, ko je Sadatu iznenada odpovedal obisk v Kairu, ki ga je bila Moskva napovedala že lanskega novembra. Uradno je obisk, ki sta ga v Moskvi pretekli teden napravila egipr canski zun. minister in egipčanski vojni minister, potekel v „najlepšem redu“, toda odpoved Brežnjeva obiska v Egipt niso pojasnili ne v Kremlju ne v Kairu. Svetovni tisk je okoli te sovjetske poteze spletel vrsto ugibanj in našteva: Brežnjev je iznenada zbolel, morda ima celo levkemijo; Brežnjev ima probleme s partijskim vodstvom, ki je nezadovoljno nad njegovim „sodelovanjem“ z ZDA; Brežnjeva zvezda je začela zahajati, ko je iz Bele hiše odšel Nixon; Brežnjev ne bo prišel v Egipt, ker ve. da bo v najkrajšem času izbruhnil nov spopad med Arabci in Izraelom. Toda vse te postavke ostajajo le ugibanja. Dejstvo je le to, da se za odpovedjo obiska Brežnjeva v Egipt ne skriva samo morebitni nesporazum med Sadatom in Moskvo o nujnosti ali nepotrebnosti sovjetskih „vojaških svetovalcev“ v Egiptu, temveč ima globlje korenine, ki segajo tudi v druga zunanjepolitična področja, ne’samo na Bližnji vzhod. Eden najhujših zunanjepolitičnih u-darcev, ki jih je dobil Brežnjev in z njim celo moskovsko vodstvo, je bil vsekakor severnoameriški zakon o trgovanju z ZSSR, ki ima, kljub protestom iz Kremlja, vstavljen pogoj, da mora sovjetska vlada dovoliti sovjetskim državljanom, ki to hočejo, prosto izselitev na svobodni Zahod, če hoče uživati trgovske ugodnosti iz ZDA. Moskva je ta pogoj označila za „vmešavanje v naše notranje zadeve,“ a ga ni mogla preprečiti. Brez trgovanja z ZDA pa sovjetsko gospodarstvo danes že ne more več napredovati. SEVERNOAMERIŠKI ZUN. MINISTER KISSINGER ima v načrtu prihodnji mesec obiskati Argentino, Čile, Venezuelo, Perú in Brazil, predno bi se podal na zasedanje Medameriške organizacije, ki je napovedano za mesec marec v Buenos Airesu. Toda to zasedanje je že v nevarnosti, ker sta Ekvador in Venezuela odpovedala udeležbo, v protest proti določbam novega severnoameriškega zakona o zunanji tr govini. Predsednik Ford je namreč podpisal zunanjetrgovinski zakon, po katerem države ki izvažajo petrolej, ne bodo dobivale iz ZDA posebne pomoči ”a njihov razvoj, ker svoje zadevne stroške lahko krijejo s petrodolarji. Venezuela in Ekvador sta v latinski A-meriki izvoznici petroleja, a kljub temu bi še vedno radi od ZDA dobivali dolarje. PROBLEM CIA-e, ki jo je sprožil New York Times s svojim poročilom, da ima CIA tudi kartoteko najmanj 10.000 ameriških državljanov, ki da jih ie vohunila, kar da je protizakonito, dasi gre za obrambo države pred komunistično prevratnostjo je sedaj dobil v reševanje severnoameriški podpredsednik Rockefeller. To nalogo mu je poveril predsednik Ford. Komisijo, ki bo delovanje CIA-e v ZDA preiskala, poleg Rockefellerja sestavljajo: kalifornijski guverner Reagan, bviši šef štaba gral. Lemnitzer, bivši drž. tožilec Gis-wold, tajnik AFL-CIO Kirkland, bivši predsednik virginijske univerze Shannon, bivši trgovinski minister Connor in bivši finančni minister Dillon. Rockefeller je izjavil, da sprejema to nalogo „v odgovornosti za zaupanje v naše državne ustanove in zaradi nujnosti ohraniti državno varnost, svobodo in človeško dostojanstvo.“ ČILSKI PREDSEDNIK PINOCHET je izjavil, da bo vlada omejila „delo- Vedno več pro ti režimskih okeii v XSSR SAMIZDAT, MAGNETIZDAT, RADIOTZDAT V ZSSR in njenem opresivnem komunističnem sistemu si svobodoljubni ljudje, ki jih režim ne more zatreti in ki jih je vedno več, na vse načine pomagajo izražati svoje misli mimo in navkljub policijskemu preganjajnu slehernega svobodnega izražanja v kakršni koli obliki. Tako v ZSSR kakor v svobodnem svetu so znane tajne publikacije pesnikov in pisateljev v ZSSR, ki se nočejo pokoravati uradni partijski kulturni liniji. V takim založbi „samizdat“ kroži po sovjetskem teritoriju na stotine pesniških in pripovednih zbirk ustvarjalcev, ki nočejo kloniti, sovjetskemu režimu. Z moderno tehniko je vdrla v tajno protirežimsko založništva tudi glasba sovjetskih komponistov, ki se ne vdajo režimski kontroli. Tkim. založba „mag-nitizdat“ (magnetofonski trak) pošilja po sovjetskem teritoriju stotine tajno izdanih kaset „svobodne glasbe“ in , „svobodnih -govorov“, ki krožijo širom države, ne da bi to mogla sovjetska policija preprečiti. Tema tajnima založbama se je zadnje mesec pridružilo še tretje tajno protirežimsko delovanje in sicer tkim. „radioizdat“, tajne radijske oddajne postaje ki deloma šifrirano deloma v prostem jeziku oddajajo širom države tako glasbo, kakor poročila in protire-žimske govore in navodila. Take tajne radijske oddajne postaje so se pojavile v Ukrajini, pa v Beli Rusiji in na severu v Litvi ter drugod po ZSSR. Rfeeroževalna tekma med ZDA In'ZSSR PA-KRAT LAHKO UNIČITA VES SVET Z nedavnega vrhunskega sastanka v Vladivostoku med ameriškim predsednikom Fordom in sovjetskim komunističnim diktatorjem Brežnjevom prihajajo postopoma v svet poročila o dejanski vsebini in rezultatu razgovorov med obema velesilama, zlasti kar tiče tkim. omejevanja atomske oborožitve. Ford in Brežnjev sta se glede atomske obožitve dogovorila, da bosta ZDA in ZSSR do konca leta 1985 se pravi v naslednjih desetih letih smeli obe skupaj imeti v zalogi 20.000 atomskih nabojev kar predstavlja uničavalno silo s katero lahko 30-krat totalno uničita ves svet, se pravi zahodno, vzhodno, in primitivno civilizacijo. Ford in Brežnjev sta s sastanka sporočila svetu da sedaj, po tem dogovoru, lahko mirneje spi kakor je doslej — kljub zgoraj omenjeni dogovorjeni zalogi atomskih nabojev med obema velesilama. Prava ironija zlasti iz Moskve ki je znana kot prva kršiteljica mednarodnih dogovorov, kadar ji to koristi. Po mnenju strokovnjakov je dogovor dejansko malo vreden, ker ne omejuje velikosti in sile raket ki nosijo atomske naboje, prav tako ne števila nabojev ki ga lahko vsaka raketa ponese na nasprotnikovo ozemlje. Moderen atomski naboj n.pr. v ZDA ima večjo razdiralno silo, kar pa jo ie imela atomska bomba, odvržena na Hirošimo leta 1945: ZDA in ZSSR bosta smeli imeti po dogovoru, če se ga bosta držali, vsaka 2400 raket za odmet atomskih bomb. Te rakete smejo biti kombinacija medcelinskih raket, ki jih je možno odstreliti s suhozemskih oporišč ali pa s podmornic odn. z letal. Od teh 2400 raket jih 1320 smelo nositi po več kot en atomski naboj. Trenutno imajo ZDA v zalogi rakete z 12 atomskimi naboji, poleg raket Minuteman Dl s tremi a-tomskimi naboji in 16 raket s 14 atomskimi naboji, ki jih lahko odstrelijo z 22 podmornic tipa Poseidon. ZSSR še nima raket z več kot enim atomskim nabojem jih pa v naglici pripravlja in med njimi večja, kakor jih imajo v ZDA, kar da ji bo v doglednem času dalo raketno nadvlado nad ZDA. Zato je dogovor v Vladivostoku zlasti kritiziral ameriški demokratski senator Henry Jackson, ki je eden najboljših .vojaških strokovnjakov v ameriškem senatu. Njegova specialiteta je tudi problem ameriških adnosov z ZSSR ter je eden od zdravih sil v ameriškem senatu. Njegova specialiteta je zaupa. .Jackson trdi da so številke dogovora v Vladivostoku odločno previsoke. Trdi, da bi moral Ford dogovor z Brežnjevom spremeniti, če ne prej, na prihod- njem vrhunskem sestanku, ki ga bo verjetno spet imel letos s sovjetskim va-1 jakom. Sedanji odgovor ne omejuje, tamveč „podaljšuje in stopnjuje oboroževalno takmo in je uzakonil sovjetom večjo oborožitev, kakor so jo imeli kdaj koli deslej“, ugotavlja Jackson. Jackson je tudi izjavil da dogovor ne bi smel dovoliti nobeni velesili več kakor 1760 raket za odmet atomskih nabojev, ne pa 2400, kakor je bilo do-govoreno v Vladivostoku. Po dogovoru v Vladivostoku je sovjetom dovoljeno v naslednjih desetih letih montirati na rakete vsak dan po dva atomska naboja kar pomeni 7000 atomskih nabojev, ki jih je treba prišteti k 2000 atomskim nabojem, ki jih že imajo v zalogi. Tako bodo sovjeti leta 1885 „smeli“ imeti na zalogi 9000 atomskih nabojev, ne da bi jim kdor koli mogel oporekati, da so prekršili dogovor. ZDA jih bodo leta 1985 imele po tem računu 11.000. Tako številke. Toda po mnenju strokovnjakov številke same niso važne, temveč ljudje, ki odločajo o vojni in miru. Ni namreč važno ali ena ali druga yelesila, lahko uniči ves svet 10-krat ali 15-krat, temveč ali je to pripravljena storiti za dosego .svojih ciljev. V Moskvi doslej niso štedili z nemoralnim načelom: cilj posvečuje sredstva. Edini pozitiven rezultat dogovora v Vladivostoku je po mnenju skrovnja-kov ta, da je skoro povsem izključena „Sovražim aktivno opazovanje samega sebe. Psihična tolmačenja kot npr.: včeraj sem bil takšen in ravno zato sem danes drugačen. Ni res! Navedeni vzroki ne veljajo in tudi naše duševno stanje ni tako. Mirno se pre< našajmo, brez strmoglavljanja; živimo, kot je prav, ne da bi same sebo obletavali kot psi.“ Franz Kafka (1883—1924) las življenja In dogajanja v Argentini Novo leto se je pričelo s pričakovano a zato nič manj neljubo novico povišanja cen v transportu. Čeprav se to zvišanje pri transportu na kratke proge (prestolnica in Veliki Bueno. ■' Aires) suče med 27 ni 33 odstotki, je skok kaj močnejši pri srednji razdalji (33%), se bolj pa na dolge proge, kjer povišanje doseže kair 42 odstotkov. Ne bi rekli da to zvišanje odločilno vpliva na družinski proračun, a če se temu prištejejo zvišanja raznih izdelkov, oblačila, jestvin itd., ki v zadnjem času nenehno rastejo, ne da bi vlada mogla spričo tega kaj ukreniti, kaj lahko ugotovimo, da so zadnje povišice plač že utonile v nenasitem morju inflacije. Tega se poleg sindikalnih vodij, ki čutijo pritisk svojih vojenih, zaveda tudi vlada, ki je zadnje čase kaj občutljiva kar se tiče zahtev gremialistov. Zato je bilo že dalj časa govora, da bodo povišice, ki so bile predvidene za mesec julij, ko bi bile sklicane paritetne komisije, podeljene nekoliko prej, morda že meseca marca. Vsekakor pa je gotovo, da bodo prej začele delovati o-menjene komisije, nekatere verjetno že tekom meseca ¡februarja. Posamezni sindikati so že določili oz. izvolili zastopnike v te komisije, katere bo sklicalo ministrstvo za delo, in sicer po skupinah. Najprej bodo sklicani tkim. „močnejši“ sindikati, (kovinski, tekstilni), tako da bodo povišice, ki jih bodo ti dosegli, bile neke vrste termometer, no katerih se bodo orientirale povišice ostalih sektorjev. Na vladnem področju je treba označiti precej važno novost, in sicer da je osbeno tajništvo predsednice države, bilo povišano v uradno kategorijo državnega tajništva in dobilo nove poveri tve. Pomembno je pri tem, da je naslovnik tega tajnišvta López Rega, obenem tudi minister za Socialno skrbstvo. To ministrstvo izvaja široko akcijo na socialnem polju, kar ima tudi važne in dalekosežne politične posledice. López Rega s tem dobi novo veljavo in novo moč, in je njegov vpliv, tako v vladi kot v peronističnem gibanju še ojačen. Ena važnih neznank za bodočnost pa je kam se bo obrnila vladna politika na univerzi, zlasti na buenosaireški. Po odstopu dr. Ottalagana (pravzaprav vlada mu ni obnovila zaupnice), je bil imenovan začasen interventor. Dr. Otta-lagano je za časa svojega vodstva na univerzi vzpostavil strogi red, pravo nasprotje kaosa, ki je na njej vladal ob njegovem nastopu. Ni pa do konca izpeljal sprememb v programih študijev; v nekaterih teh spremembah je šel celo predaleč, in zaradi svojih skrajno desničarskih izjav žel veliko nasprotje med opozicionalnimi strankami, zlasti med radikali Opazovalci se sedaj sprašujejo, ali je sprememba vodstva univerze, tudi sprememba univerzitetne politike, ali le zamenjava osebe interventor ja. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ vanje tujih preiskovalnih komisij v državi, ki prihajajo v celih rojih z vseh strani sveta.“ Postaviti jim namerava pogoj in sicer: nobena tuja komisija ne bo smela raziskovati razmer v Čilu, če ne bo istočasno poslala svoje „strokovnjake“ tudi na Kubo in v ZSSR. Pinochet je izjavil, da je vlada doslej dovolila prost vstop kateri koli komisi-ji, a je ugotovila, da so pogostokrat prišle v čile samo zato, da so iskale podatke za že vnaprej določena poročila. PORTUGALSKI ZUN. MINISTER SOARES je iz indijske prestolnice New Delhi priletel na obisk v Moskvo ter je sovjetskemu zun. ministru Gromiku izjavil, da je „ZSSR prvi prijatelj, ki ga je Portugal srečal na svoji poti v socializem.“ Zahodne sile pozorno zasledujejo spreminjanje Portugala v sov- Policija je nekatere izsledila ter lastnike poslala v koncentracijska taborišča, obtožene’ ¿protisovjetske delav nosti“. možnost katere koli velesile, da bi s prvim udarcem povsem onemogočila protiudarec nasprotniku. Prav tako je skoro povsem izključena možnost, da bi se katera koli velesila zagnala v tako oboroževalno tekmo, da bi drugo gospodarsko uničila, ker tekmo ne bi zmogla, ali pa bi, če se v tekmo ne bi spustila, tvegala nevarnost neizprosnega vojaškega uničenja Stroški za moderno oboroževanje z atomskimi naboji so vse previsoki, da bi jih vzdržala tako mogočna industrija kakor je severno ameriška ne da bi bila s tem prizadeta življenjska raven prebivalstva, prav tako pa jih ne vzdrži dirigirano gospodarstvo, kakršno je v modi v ZSSR, ki pa je prav zaradi tega trhlo samo v sebi. jetsko postojanko na iberijskem polotoku. Zlasti je zaskrbljena Španija. BREZPOSLENOST v ZDA je narasla na 7,1%. Vseh delavcev v ZDA je, kakor računajo, 91.500.000. Najvišji odstotek je brezposelnost v ZDA dosegla leta 1940 ko je bilo brez dela 8,120.000 delavcev od takratnega števila 55,648.000. Problem brezposelnosti so ZDA rešile leta 1941 z vstopom v vojno proti naci-fašistom in Japoncem. AVSTRIJSKI PARLAMENT je z večino 5 glasov odobril legalizacijo splava v državi, ki je stopil v veljavo z novim letom. Oblasti ugotavljajo, da so avstrijski starši doslej letno s splavom pomorili 70.000 svojih otrok. Katoliške organizacije in opozicionalna demokrščanska stranka zahtevajo izvedbo plebiscita glede veljave zakona, ki so ga v parlamentu uzakonili socialisti. V BOLIVIJI so ponovno zadušili porajajočo zaroto proti sedanji vladi generala Huga Banzerja. Banzer je pred časom izrazil namen, da bi za letos sklical splošne volitve, a kmalu zatem je objavil, da volitev ne bo in da bo sedanja vlada do nadaljnega vodila državo. Po omenjeni objavi je sledilo več poskusov organizirati vojaški odpor proti Banzerjevi vladi. Ti poskusi so bili zadušeni v kali, zadnji od njih preteklo nedeljo, ko sta se po odkritju zarotniške mreže zatekla v neko tujo poslaništvo bratranca polkovnika Miguel Ayroa Montano in José Patino Àyroa vidni glavi zarote. Vendar so taki in podobni prevratni poizkusi komaj novica, saj so prav v Boliviji kar na dnve-nem redu. Včasih jih organizirajo vlade^ same, da notranje utrdijo svoj položaj in spravijo s poti morebitne nasprotnike. Novi severnoameriški atomski bombnik B-l, ki ga ima Pentagon v načrtu, s katerim namerava nadomestiti zastarele B-52, stane vsak 65 milijonov dolarjev. Atomsko podmornica Trident, ki nosi 24 atomskih raket, pa vsaka stane nad 1000 milijonov dolarjev. Trenutno jih ima severoameriška vojna mornarica deset v načrtu. Bombniki in podmornice so namreč manj ranljive za sovražni napad kakor pa suhozemska oporišča. Za ohranitev svobode pa morajo ZDA ohraniti tudi nedotaknjeno svobodo morij, kar pomeni, da ne morejo dovoliti, da bi sovjeti kjer koli dobili direkten suhozem-ski nekontroliran dostop do pomorskih oporišč ob morjih, ki nikdar ne zamrznejo. *ov podlistek Letos mineva 30 let odkar smo zapustili domovino. V spomin na tisto dobo in vse, kar ji je sledilo, smo začeli v današnji številki (stran 3) objavljati v obliki podlistka spomine dr. Ludvika Puša, v katerih prikazuje dogodke pred 30 leti ob odhodu iz domovine in nato razmere na Koroškem. Dr. Puš je že ponovno dokazal da zpa sukati pero in pisati zanimivo. Znani sta njegovi dve knjigi, ki sta izšli pri Mohorjevi družbi: Podobe (1969), in Klasje v viharju (19:0). Prepričani smo, da bomo z objavljanjem dr. Puševih spominov iz tiste dobe ustregli našim bralcem, ki bodo ob njih lahko obujali svoje osebne spomine. Naši mladini pa bomo prikazali pobliže dogodke tiste dobe. Iz Mendoze LJUBLJANA — Osnovno šolstvo daje vedno več skrbi oblastem v Sloveniji. Sedaj so začeli preučevati kako bi uvedli celodnevno osnovno šolo. Pravijo, da bi morali do končnega cilja priti v kakih osmih letih. Pa so to precej „pobožne želje“ oblastnikov, ki bi s celodnevno šolo radi odtegnili otroke „neprimernim vplivom“, menda tudi vplivu staršev. Sicer pa to ni novo. Saj so o „otroških jaslih“ sanjali takoj po koncu vojne. Poleg drugih ugotovitev da je čedalje manj učiteljev, so tudi priznali, da imajo sedaj samo dve „pedagoški akademiji“, ki sta višji šoli, v Mariboru in Ljubljani; učiteljišča, ki jih je bilo prej osem, pa so opustili, ker morajo učitelji imeti v teh časih višjo izobrazbo. Zdaj pravijo, da bodo povečali vpis na pedagoške akademije, poleg tega pa bodo „dislocirali“ oddelke pedagoških akademij iz Ljubljane in Maribora še v nekatera druga mesta. KOSTANJEVICA NA KRKI — U-metnik Tone Kralj je na osnovni šoli v Kostanjevici, ki med drugim hrani tudi stalno zbirko slovenske umetnosti, ime-, novane po domačinu Jožetu Gorjupu (1907-1932), Meštrovičevem učencu, postavil lep portal. Umetnik je portal izdelal že leta 1971 iz hrastovine, podbo-pa je posebej iz m.ostnic starega mostu čez Savo v Krška m. ¡Portal so odkrili v nedeljo 8. decembra. LJUBLJANA — Ljubljansko eksperimentalno gledališče „Glej“ je uprizorilo dramatiziran potopisni esej Izidorja Cankarja ,,Si poti“. Za oder sta besedilo pripravila Marko Slodnjak in Aleksander Zoren, režijo sta imela Zvone šeldbauer in Boštjan Vrhovec, v vlogi „gospoda“ je nastopil Boris Juh, v vlogi Fritza pa Marko Simčič. ŠKOFJA LOKA — Sredi decembra Sta v galeriji na škofjeloškem gradu razstavljala dva mlada krajinarja z dvema različnima zasnovama sorodne tematike. Pavel Florjančič se je po mnenju kritika Janeza Mesesnela oprijel predvsem zunanjih značilnosti novejših slikarskih smeri. Veljko Toman pa je slikar z izrazitim barvnim temperamentom teh je blizu nekaterim dosežkom klasičnega batnega ekspresionizma. KOPER — Zavod za spomeniško varstvo je začel 11. decembra obnavljati renesančna mestna vrata iz leta 1516. Ta vrata so bila najlepša in s,o tudi edina, ki so se ohranila od vsega koprskega mestnega obzidja, ki je obkrožalo rnesto do 17. stoletja. LJUBLJANA — Ljubljana je že od nekdaj znana po svoji megli. Tako se je tudi sredi decembra dušila več dni v njej. Toda megli so se pridružile še druge zdravi ju škodljive snovi in to v takih količinah, da prav resno ugotov- ljajo, da je nekaj treba storiti. Tako so 11. decembra namerili v» ljubljanskem zraku 1,5 miligrama žveplovega dvoki-sa. Po zakonu pa je za zdravje neškodljiva količina določena s 0,5 miligrama. LJUBLJANA — Upokojenci v Sloveniji so prejeli v letu 1974 v avgustu povišek v višini 5 odstotkov in 45 dinarjev, z novim letom 1975 pa so jim daliZŠe 15 odstotkov in 40 dinarjev. To Sešteto in preračunano da približno 26%, kar ustreza po oceni zavoda za plan rpovec^nju osfebinih dohodkov v Sloveniji v letu 1974. Ob tem pa so ugotovili, da je v Sloveniji pred letom 1974 povprečna pokojnina znašala 68 odstotkov povprečne plače, v letu 1974 pa se je to razmerje znatno poslabšalo v škodo pokojnin. Sedaj pa so si postavili za ideal zvišati pokojnine v letu 1975 vsaj na 66 odstotkov poprečne plače. t LJUBLJANA — Ljubljanska banka z mesecem januarjem odprla svoje predstavništvo v Beyrutu v Libanonu. Poglavitne naloge predstavništva je „vzpostavljanje in vzdrževanje zvez s tamkajšnjimi bankami, javnimi ustanovami in zasebnimi podjetji iz Libanona in sosednih držav ter zbiranje informacij o gibanju „naftnega dolarja“. Glavno mesto Libanona je postalo sedaj pomembno finančno središče; ima že nad sto bank, večinoma mešanih ali tujih, nekaj pa je seveda tudi državnih. NOVA GORICA — Poleti ustanovljena živinorejska skupnost Slovenije je določila, da so cene svežemu mesu na Primorskem višje za pet odstotkov kot v ostalih delih Slovenije. Primorci pa se sedaj zaman vprašujejo zakaj mora biti ravno na Primorskem meso dražje... UMRLI so od 4. do 11. DECEMBRA: LJUBLJANA — Antonija Bradač r. Grdadolnik; Marija Puš r. Ljubič; Valter Vogler, up. inženir PTT; Frane Sojar, up.; Elizabeta Košiša; Terezija Podobnikar r. Belec; Franc Bizjan, up.; Frančiška Krošelj, 92; Jože Krese, up.; Martin Dolinar, 82; Anton Batagelj 80; Viktor Valič; Nežka Jakič; E-millja Bras r. Knafeljc; Marija Karlin, up.; Ana čanžek, delavka; Aleksandra Jenko, upok.; Ivanka Vukmanič r. Kumelj; Leopoldina Kopaj tič r. Arko; Franc Kaučič, upok.; Zora Karaman r. Valez, univ. profesorica; Frenk Japich, 87, povratnik iz ZDA; Ljubica Baloh; Marija Božič; Valerija Kovič r. Krošelj. RAZNI KRAJI — Pavla Mastnak, 96, vdova po gimanzijskem ravnatelju, Celje; Mihael Zidanšek, delavec, Špitalič; Franci Lap, Verje; France Drolc, Obi?k Buenosaireškega slovenskega okteta Med pomembne dogodke, ki so se odigravali na odru našega Slovenskega doma v Mendozi, brez pomišljanja moramo šteti pevski obisk mladega Slovenskega okteta iz Buenos Airesa. Malodane nepričakovano so se pojavili med nami — vsi razigrani nasmejanih lic, polni mladostnih sil. Pozdravili smo se pri vaji našega pevskega zbora v soboto, 14. decembra zvečer. Pa so kar posedli med nas, vzeli note v roke in peli z nami. Po zborovi vaji so za kratek hip stopili v krog in — kot bi hoteli uglasiti svoje „inštrumente“ — zapeli nekaj odlomkov da „uberejo“ svoja mlada grla na mendoško klimo; kajti tiste dni jih je čakala za nastop težko preizkušnja naše suhe vročine, ko se ti med petjem — sušijo usta... V nedeljo dopoldne so mi ob kratkem obisku doma zapeli pri mizi Ke rujakovo „Mojco“. In sem bil na mah prepričan: nocoj bo v Domu lepo.. Dvorano smo seveda zvečer temeljito napolnili. Ko so se na odru pojavi; brhki pevci v gorenjskih nošah, jih je pozdravilo dolgotrajno ploskanje. In so nam intonirali „Slovenec sem“ in ustvarili brž pravo razpoloženje. Potem je šlo dalje in kvišku. Petindvajset pesmi so nam menda zapeli, podanih v dva pisana venca. Izbrane so bile od preprostih narodnih preko ponarodelih do umetnih in kar dovolj zahtevnih. Vsaka pa je po svoje „užgala“ ob vsaki so bili nagrajeni z obilnim aplavzom. Vrstile so se tudi pesmi s solističnimi vložki tako da smo poleg ubrano- Laško; Avgust Sibelja, up. zidar, Brezovica; Mirko Slabe, obrtna nesreča; Logatec; dr. Jakob Koren, zdravnik rentgenolog, Celje; Irma Topolovec r. Volmaier, Murska Sobota; Terezija Učakar, administratorka, Kidričevo; Rozalija Trontelj, up Srednja vas pri Rudniku; Alojzij Debeljak, up. višji sodni svetnik, Visoko; Matija Novak, up. Radeče; Štefanija Levec, up. učiteljica, Dob pri Domžalah; Nada Ko-motar, up. mag. farmacija, Murska Sobota; Jakob Rahne, 82, Zalog; Vida Petrovič r. Smerdelj; Leopold Gorjup krojaški mojster, prom. nesreča, Koper; Katarina Križnic r. Mole, Dobrna; Lado Koprivc. Mirna; Kristina Potočnik, Turkova mama, 82, Rovte pri Podnartu; Ivan Brilej, inštalater, Trbovlje; Marija Sever, gospodinja, Prevolje; A-na Vobovnik - Knez Vuzenica; Franc Martinjak, 96, up. bančni uradnik, Ribnica; Jože Novak, 53, Grosuplje; Ivan Drčar, Šmartno pri Litiji; Ernest Fajt, Tolmin; Franc Levec „revolucionar vse življenje“, Stari trg; Adi Kolar, električar, Trbovlje. sti okteta mogli presojati in uživati tudi glasovne sposobnosti posameznih pevcev. Oktet je kot pevski organizem pokazal tudi s tem nastopom v Mendozi — enako kot s svojim prejšnjim oktobra v Buenos Airesu —, da ima vse glasovne in tehnične pogoje za svoj obstoj in zagotovljeno uspešno delovanje za bodočnost. Kot pevska skupina so se v kratki dobi svojega študija in prepevanja že kar lepo ubrali ter glasovno uskladili Morda je bil nekajkrat 2. bas za spoznanje šibkejši kar pa je morebiti bilo v zvezi z interpretacijo, kar se je zopet na drugih mestih in drugih pesmih uveljavil s povsem zadostno polnostjo in lepo barvitostjo. V intonaciji so bili razen majhnih izjem zelo točni in enotno ubrani. Tudi posamezni člani so pokazali v svojih glasovih velike zmožnosti in v barvitosti vse obetajoče lastnosti. Vse to naj bo v priznanje oktetu, ki je še mlad, skoraj novorojen. In želimo mu samo, da bi po svoji zastavljeni poti z vso resno vztrajnostjo posvečal svojo navdušeno ljubezen in pevske zmožnosti gojitvi naše pesmi. Za svoj nastop so bili pevci deležni obilo navdušenega priznanja. Kakor jih je pred nastopom prisrčno pozdravil naš društveni predsednik Stane Grebenc, tako so ob koncu v dokaz naše hvaležnosti bili obdarovani s šopkom cvetja. Za nastop se jim je zahvalil k sklepu še prof. B. Bajuk, ki je poudaril misel, da nas pevsko navdušenje okteta napolnjuje z velikim zaupanjem v bodočnost. Kajti ko sme starejši odhajali pred skoro 30 leti ? doma smo s seboj nesli naj dragocenejše zaklade: ljubezen do Boga in de domovine. Oboje se pa lahko iskreno “izraža v naši pesmi, ki jo kot najdragocenejšo dediščino izročamo rodu, ki stopa v življenje za nami. In s hvaležnim zadoščenjem vidimo, da ljubezen do naše pesmi živi tudi med našimi mladimi in po po njih brez dvoma živela še v naslednjih rodovih. Obisk č. s. dr. Janje žužkove V soboto, 14. decembra nas je tudi obiskala željno pričakovana slovenska misijonska zdravnica č. s. dr. Janja žužek. Pripravila nam je v Domu izredno zanimiv večer s predavanjem o Abesiniji kjer deluje. Predstavila nam je deželo v njenem zgodovinskem, političnem, socialnem, zdravstvenem, kulturnem in verskem prerezu; vse ob bogatih barvastih slikah. Pa je imel njen obisk še drug velik pomen. Mendoški zdravnik dr. Jure Bajda je v tukajšnji Vojaški bolnišnici, kjer je tudi zaposlen, organiziral prav takšno njeno predavanje za ves vojaški in bolniški .personal v bolnišnici. Ob zelo številni udeležbi je č. sestra žela s svojimi zanimivi izvajanji izreden uspeh in zbudila veliko zanimanje. Brez dvoma pa je bil ta dogodek tudi zanimiv zaradi uveljavljanja in predstavitve našega slovenskega elementa v svetu pred tem posebnim delom mendo-škega argentinskega življa. Ravnatelj bolnišnice je č. sestri predložil novo bolniško „Zlato knjigo obiskovalcev“ da se je kot prva vpisala vanjo. Sklep ljudskošolskega tečaja Za sklep našega slovenskega Ijud-skošolskega tečaja sv. Cirila in Metoda so otroci pripravili v nedeljo pred božičem v Slovenskem domu igrico „Pavel čkova piščalka,“ ki sta jo jih naučila učiteljica gdč. Lenčka Božnar in režiser Rudi Hirchegger. Spet smo z veseljem in zadoščenjem vidali kako uspešno zmorejo naši najmlajši obvladati materino besedo in jo v neprisiljeni, življenjsko prepričevalni igri predstaviti na odru, če je njihova priprava v pravih rokah. Dvorano so napolnili tokrat predvsem starši, seveda z vsem „drobižem“, ki je užival ob pravljičnem dogajanju na odru. Po predstavi so otroci prejeli sklepna letna spričevala. Učiteljica Lenčka Božnar se je posebej poslovila od u-čencev, ki letos zapuščajo ljudsko šolo in naš tečaj. Učiteljskemu zboru se je zahvalil društveni predsednik Stane Grebenc; učitelji pa so dobili darilo v znak priznanja za svoje trudapolno delo. Bb. AVSTRALIJA SLOVENCA V MIGRACIJSKEM OBORU Sydneyski dnevnik The Sydney Morning Herald je 17. decembra 1974 objavil poročilo, da je bil ustanovljen poseben Migracijski posvetovalni svet, ki naj daje nasvete in priporočila avstralski Liberalni stranki glede migracijske politike. Ta posvetovalni organ se imenuje New South Wales Migrant Consultative Council ter bo „dal priseljencem direkten glas pri oblikovanju avstralske emigracijske politike“, kakor poročal omenjeni dnevnik, člani tega obora so: za baltske priseljence L. Loo-ver, za italijanske G. A. Guiffre, za grške G. Pappas, za nemške C. W. Stolz, za priseljence iz Jugoslavije Vladimir Menart, kot zvezni člen pa je bil imenovan M. Lajovic. Kakor je znano, je avstralska vlada močno omejila izdajanje vizumov za potovanje v Avstralijo, zlasti sorodnikom priseljencev ker hoče zaradi sklepa o omejitvi emigracije na sploh pre-pričiti nadaljni dotok priseljencev. Mnogi sorodniki priseljencev pa hočejo v Avstralijo priti samo kot turisti in ne za stalno naselitev. Ludvik Puš Na dolgo pot I. NA GORENJSKEM JE FLETNO Tistega leta je bila pomlad čudovita, zapeljivo lepa. Toplo pomladansko vreme v aprilu je tako ogrelo zemljo, da je bila na Jurjevo bolj gosto odeta v bujno, zelenje kot prejšnja leta. V prvih dneh maja je že v polnem obsegu veljala pesnikova beseda: Hrib in dol Naokol’ s cvetjem je odet... Ali je dobra Mati narava skušala z zelenjem in cvetjem prekriti vso ogromno mizerijo strašne vojne, ki se je bližala svojemu koncu z zadnjimi strahotami masovne moritve, razdejanja in uničenja? Zlasti naša domovina pod Triglavom in okrog Karavank je bila razkošna v svojem prelestnem čaru. Ali je hotela s svojo očarljivostjo odvrniti trume ljudi, hitečih po potih in cestah proti Ljubljani, kakor hitijo mravlje pred nevihto proti mravljišču, naj jo ne zapustijo: saj je lepa in dobra. Kam hitijo vse te množice z vozovi in vozički, z nahrbtniki in puklji, z ženami in o-troci', brez besed mrko zroč predse, iščoč cilja, ki ga ni? „Bežimo.“ „Kam?“ „Nič ne vemo kam, vemo samo, da moramo proč od tod. Zapuščamo domačije in premoženje, zapuščamo službe in položaje in uspehe svoje pridnosti in dela, da zavarujemo svoje živ- (1) ljenje in ostanemo zvesti svojemu prepričanju.“ V gručah, namenjih iz Ljubljane na Gorensko proti Kranju in naprej prevladujejo kmečki ljudje. Kaj jih je prisililo, da so se ločili od doma in zemlje, od njiv in travnikov, od polja in živine, od vasi in domače cerkve in od božje njive ob nji, kjer počivajo njihovi predniki? Sto in sto vezi jih veže na vse to, kako le so jih mogli pretrgati in nastopiti negotovo pot neznano kam? 1. Zakaj? Odgovorov na to vprašanje je toliko, kolikor je med begunskimi kmečkimi ljudmi stisnjenih ustnic: vsak ima v domačem kraju sovražnega človeka ali zavistno skupino maščevalnih ljudi, ki čakajo na trenutek zasedbe kraja po partizanih in domačih terencih, da izpeljejo svoje zlobne načrte. Kakšni so ti načrti morda ve, morda ne ve, a čakati na njih izvršitev bi najbrž pomenilo v vsakem primeru maščevanje, morda zapor in mučenje, morda smrt, gotovo pa odvzem domačije in kmetije. To bi bilo za koga skoraj hudo kot smrt. Kmet ni za revolucijo, nikoli ni bil. Še za mirne spremembe brez sile ni lahko dostopen, kar je znano vsem, ki smo si kakor koli prizadevali našega kmeta in njegov način kmetovanja predrugačiti na novodobni načih življenja in dela. Sile in nasilje pa kmet sploh ne prenese. Čeprav se pod silo razmer mora ukloniti, ¡notranjega odpora in upora ni lahko premagati, če ga je sploh mogoče. Pa ti pride med sovražno okupacijo komunistična partija pod firmo osvobodilne fronte in zahteva od kmeta, naj se vzdigne zoper okupatorjeve mitraljeze, topove in tanke. In sicer pod komando partije. Zakaj partije, čije voditeljev kmečki človek sploh ne pozna? Kje so drugi vodilni ljudje, ki jim je v mirnem času zaupal in jih vodil? Tu nekaj ni v redu. Kaj se bo z oboroženim uporom doseglo? Osvoboditev, kakor pridigajo? Čisto preprosti, neučeni, pa bistri pameti je bilo jasno, ^da osvoboditve ne bo prej, dokler Italijani in Nemci ne bodo premagani na glavnih frontah. Kadar pa bodo njihove armade strte, bo naša zemlja spet svobodna tudi brez partije, ki poziva na upor zato, da zase zagotovi oblast po končani vojni. Take argumente sem ob začetku revolucije slišal med kmečkimi ljudmi in sem videl, da imajo prav. Ko pa so začeli partizani pobijati vodilne ljudi (Natlačen, Ehrlich) in moriti cele družine kmečkih ljudi (Mravljetovo, Rozinovo, JMausarjevo), je bil položaj za kmeta jasen: gre za politično oblast, ne za osvoboditev. Zaradi namernih partizanskih napadov D zased na okupatorjeve vojake v vaseh, katerih prebivalci niso bili voljni sodelovati v revoluciji, so okupatorske o-blasti dale vas požgati do tal, prebivalce pa odpeljati v taborišče na Rab in drugam. Takrat je bila mera polna. Kmet se je hotel braniti sam, vzel je orožje, kjer ga je dobil, in z lastiu obrambo zavaroval življenje in premo- ženje. Odtod vaške straže in domobranstvo. Brez aktivnega množičnega sodelovanja kmeta, bi ne prvih ne drugih ne bilo, pa naj bi si razni „kolaborater-. ji“ in „izdajalci“ (kot so partijci sv, je nasprotnike krstili) še tako prizadevali ustanoviti oborožene enote v o-membe vrednem številu in moči. Km;t je bil takrat večinski del naroda in je z ljudmi iz drugih stanov in slojev, ki so bili z njim istih misli, brez dvoma predstavljal veliko večino. Ko je kmet prijel za orožje v samoobrambo, je bil boj sprožen. Kocka je padla in sprava je bila nem.got?.. Kdo je začel in prvi streljal in pobijal, ne more biti nikakega dvoma. Kmet je miroljuben in ne mara revolim je. Bila mu je vsiljena. Zaradi mednarodne konstelacije ob zaključku vojne, kjer je ruski komunizem igral odločilno vlogo, je svojo pravdo zgubil. Zato se mora sedaj umakniti iz svoje lastne domovine, premagan po odločbi nepravične mednarodne diploma cije. Nekje globoko v skritem predelu svoje duše na skrivaj upa, da se bodo v domovini stvari sčasoma le uredile pod nadzorstvom mednarodnih organizacij, ki jim mora biti na tem, da se prelivanje krvi ustavi in razmere normalizirajo. Ko se bo to zgodilo, se bo vrnil... Glede nagibov duhovnega, ideološkega značaja bi se pri povprečnem kmečkem človeku upal zapisati, da niso bili prvobitnega (primarnega) pač pa drugotnega (sekundarnega) pomena pri njegovem begu od doma. V prvi vrsti je med takimi nagibi treba vzeti v po- štev versko osnovo, ki je pri njem v zelo veliki meri povezana z njegovim delom v naravi in njegovim življenjem kot pri mestnem človeku. Pri opredelitvi zoper partizanstvo in komunizem je vera gotovo igrala važno vlogo, vendar tudi tu ne prvobitno. Primaren element pri kmetu in njegovi družini je domačija in grunt, poleg golega življenja seveda; in ravno grunt je bil ogrožen po revoluciji in grunt je bil v nevarnosti, če dobi oblast komunizem. Na kmetih se je vedelo — in je tudi civilna protikomunistična akcija dosledno delala v to smer —, da ima komunizem v načrtu kolektivizacijo, kar za pravega kmeta pomeni največjo nesrečo, ki ga more doleteti. Uprl se je zatorej partizanstvu in osvobodilni fronti ter zaničeval večidel zloglasne, malovredne lokalne priganjače; ker se je uprl, si je nakopal njihovo sovraštvo in maščevanje; in ker je pri tem svojo pravdo izgubil, je sedaj na begu. Nekoliko različni so bili motivi za beg med ljudmi drugih stanov in slojev, zlasti po mestih in večjih podeželskih krajih. Pri teh materialni (ali materialistični) nagib ni bil primaren, pač pa narodnostni svetovno-nazorni in du-hovno-religiozni elementi, radi katerih je, ob boljšem poznavanju bistvenih potez komunističnega nauka, tega iz prepričanja odklonil in dosledno temu tudi ravnal med revolucijo. Med meščanskim srednjim slojem in tudi med izo-braženstvom je bil odstotek takih odločnih oseb razmeroma majhen, večina je zavzela oportunistično politiko ali (Nad. na 4. str.) ¡Str. 4 SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice Poroke: V cerkvi v Huirlinghama sta se 27. decembra 1974 poročila gdč. dr. Marjana Štefančič in Carlos Otero. Naslednjega, dne, v soboto 28. decembra 1974, pa sta si obljubila večno zvestobo v cerkvi Fatima v Lomas del Mirador prof. Janez Perharič in gdč. Kristina Pardi. Za priče sta_ bila navesti José in Josefina Pardi, ženinu pa Mira in Janez Perharič. V soboto, 4. januarja, t. 1. sta se v župni cerkvi v Ramos Mejia poročila Janko Zakrajšek in gdč. Helena Ho-movc. Za priče so bili nevestini starši Franc in ga. Olga Homovc, ter ženinovi starši Janko in ga. Marica Zakrajšek. Poročne obrede je med sv. mašo opravil delegat msgr. Anton Oreha r. V cerkvi San Isidro Labrador, Pta. Saavedra, sta se poročila Oskar Aleksander Berger in gdč. Ana Marija A-ljančič. Za priče sta bila Helena Berger in Vinko Aljančič. Poročil ju je g. Matija Borštnar. Vsem novoporočencem iskreno čestitamo in jim želimo obil,o sreče! Krsti: V nedeljo, 22. decembra, je bila krščena v cerkvi Marije Pomagaj Urška Nose, hčerka Maksa in ge. Nade roj. Federuzi. Za botra sta bila gdč. Milena Nose in Jože Opeka. Krstil ie g. Jože Škrbec. V farni cerkvi sv. Jude Tadeja v Ituzaingâ je blia v nedeljo 22. decembra krščena Klavdija Elizabeta Poglajen, hči Avgusta in ge. Marije roj- -Babnik. Botrovala sta Marica Medic in Jože Babnik. Krstil pa je prelat Franc Novak. Krščena je bila v nedeljo, 22. decembra, v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi Marija Aleksandra Brumne. hčerka Maksa in ge. Helene roj. Opeka. Botrovala sta gdč. Marija Opeka in Janko Brumec, krstil pa je g. Ladislav Lenček CM. V cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejia je bila v nedeljo 29. decembra krščena Monika Aleksandra Ziherl, hčerka Jožeta in ge. Bernarde roj. O-peka. Za botra sta bila Irena Silvija Opeka in Peter Ziherl. Krstil je g. Jože Škrbec. Vsem srečnim staršem naše iskrene čestitke. Nov slovenski diplomant. Na agronomski fakulteti državne univerze de Cuyo v Mendozi je diplomiral Janez Grintal, in prejel naslov agronomskega inženirja. Novemu diplomantu naše čestitke. VINKO TOMAZIN — 70- letnik V zadnjih dneh preteklega leta je v krogu svojih domačih dočakal lep živ-1 jenski jubilej Vinko Tomazin. Naš slavljenec je notranjski rojak, kjer se je v Logatcu rodil v kmečki družini. Že v zgodnji mladosti mu je umrla mama in je tako že mlad m >-ral okušati grenkobe življenja. Fantovska leta je preživel v Orlovski organizaciji, ki ga je pripravila na živ-_ Ijenje v bodočih letih. Po odsluženi vojaščini ga je zamikal veliki svet in tako je 1. 1927 pristal v Buenos Airesu. Vendar klic domače zemlje je bil prembčan in po dveh letih in pol se je vrnil v domači kraj, si s Francko Mihevc ustvaril družino. Bog je njun zakon blagoslovil s tremi hčerkami in tremi sinovi. Prevzel je kmetijo in jo uspešno vodil; deloval pa je krepko tudi v političnih in gospodarskih organizacijah domačega okolja. Gotovo si naš 70-letnik v tistih letih ni mislil, da ga bo življenja poc še kdaj pripeljala v Argentino. Vendar komunistična revolucija v blove-niji je k temu pripomogla. Kot domobranec se je postavil komunistom po robu in tako je moral zapustiti domovino. Ko so se taboriščniki morali odločati za naselitev, se je naš jubilant kar kmalu odločil za Argentino, saj za njega res ni bila. „španska vas“, kot za večino od nas. V Argentini je postal „gradben¡k“, saj je moral zgraditi dom svoji družini in še pomagati pri domovih svojih otrok. Pa tudi na skupni dom ni pozabil, saj je učinkovito pomagal pri gradnji Slomškovega doma v Ramos Mejia. Slavljencu, našemu naročniku, čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih let! Za dobro voljo E90VB9A Gost natakarju: „Prosim Vas, ka > n< 2 OB PONEDELJKIH, SREDAH IN PETKIH od 15 do 19 VAŽNO! ZELO VAŽNO! POVEJTE TO ŠE DRUGIM! Od vsepovsod ZMAGAL JE ČUT DOSTOJNOSTI —V Darmstadtu v Nemčiji je nekaj lju di zahtevalo, da naj mestna občina do voli, da se smejo ljudje v določenih dne vih in urah kopati v mestnem kopališču brez kopalnih oblek. Mestni očetj« — v želji da povečajo mestne dohodke — so tej želji ustregli in res določili dne ve in ure za kopanje brez kopalnih oblek, Nekaj tednov je prišlo precej ljudi, toda obisk je bil iz tedna v tedei manjši končno je ostalo kopališče v tistih dnevih skoraj popolnoma prazno Razočarani in tudi osramočeni mestr, očetje so nato ukinili to vrsto kopanja in glej, kopališče se je spet napolnilo — z dostojnimi ljudmi. NISO TRPELI LAKOTE — V Rimu se je začela 4. novembra 1974 svetovna konferenca o prehrani, ki se je je udeležilo več kot sto ministrov držav članic OZN in več tisoč delegatov. Konferenca FAO je bila zaključena 16. novembra; kakšnih „spektakularnih“ uspehov pa na tej konferenci ni bilo. Peru je med drugim predlagal, naj' bi zmanjševali nakupe orožja in naj bi prihranke iz tega porabili za rešitev problemov lakote. Pa mednarodne novice pravijo, da je Peru med državami, ki kupujejo največ orožja. . . Delegati so konferenco dobro prestali, niso trpeli lakote. Izračunali bo namreč, da je 1.200 delegatov na dvanajstih pojedinah med konferenco poleg drugega pospravilo 8 tone testenin, dve toni govedine, svinine m perutnine, 12.000 jajc, po pol torne rib, kruha in sira, pol tone sadja ter 3.700 litrov vina, piva in mineralne vode... čudno je, da ovce najraje izvolijo za svojega delegata volka. „■Baje bo treba dati kulturi prihodnje leto še več denarja kot letos!“ „Drži, saj so ga v ta namen že letos šolam nekaj vzeli.“ Poznam nekoga, ki ni na sestaiku nikoli zaspal — bil je vedno odsoten. DRUŠTVENI OGLASNIK šolska kolonija se bo vrnila iz Cordobe v nedeljo 12. januarja ob 10- uri dopoldne na postaji Mitre v Retiro. Knjižnica ZS je odprta vsak dan pd 16 do 20. -ure. Editor responsable: Miloš Stare. Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimlr Batagelj in Tone Mizerit ta t i”.s u g g O h Î) o-S g FRANQUEO PAGADO Concesión N* 57-7K TARIFA REDUCID/ Concesión N* 382* Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N® 2.233.341 NAŠ DOM SAN JUSTO LETALSKO POTOVANJE V EVROPO po zelo znižani ceni. Informacije v «Našem domu vsak dan od 16. do 20. ume. Ob nedeljah od 9. do 12. ure. Tel, 651-1760: Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1975 za Argentino $ 240.— (24.000), pri pošiljanju po pošti $ 250.— (25.000) ; ZDA in Kanada pri pošiljanju z avion-sko pošto 18 USA dol.; za Evropo 21 USA dol. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 15 USA dol. Talleres Gráfico© Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 'Buenos Aires. T. E. 33-7213. DR. JU AN JESUS BLASNIK Specialist za ortopedije in travmatologijo Jose E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855. Privatni telefon: 628-418» Ordinira v torek in četrtek od 17 do 20 Nedelja, 23. februarja rezervirana za TOMBOLO NA PRISTAVI JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUU CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Air»» Pta. baja, otic. z T. E. 35-8827 Zapustil nas je in odšel po plačilo v večnost; naš zvesti član Lavrenčič Anton st. Njegovo truplo čaka vstajenja na pokopališču v San Justo. LUK/ RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197 ^ AVDA. 25 de MAYO 136 ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMORA EZEIZA C. SPEGAZZINI SAN JUSTO Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo. Ramos Mejia, 5. dec. 1974 Slomškov dom Ramos Mejia, 30. nov. 1974 V večnost se je preselil od vsega začekta nam zvesti član * * Erjavec Lojze Na pokopališču v San Justo čaka vstajenja. Naj mu bo Večni dober plačnik za vsa dela, ki jih je storil v korist naše skupnosti. Slomškov dom NA DOLGO POT (Nad. s 3. str.) podpiranja partizanstva ali pa komod-ne nevtralnosti ali sredinstva, ki pa v resnici ni bilo to, ampak prikrito simpatiziranje. Iz vrst teh obojih se je rekrutila sprva glavnina partizanskih edinic po hostah, deloma pa iz pribež-nikov v italijansko cono iz drugih predelov; pozneje so se množile s prisilno mobilizacijo po deželi ih s stalnim dotokom. avanturistov in stremuhov iz mest, ko so enkrat videli, da se ho nemara hosta izplačala, čimbolj se je namreč v teku revolucije simpatija m pomoč zapadnih sil nagibala od Mih".Jelovica proti Titu, tem večje so postajale partizanske ,brigade“,, ki so jih polnili take vrste „borci“ za svobodo. Oni izmed delavstva in meščanstvr, ki so komunizem iz globokega prepričanja o njegovi pogubnosti dosledno odklonili večinoma niso ostali brezdelni v težki borbi za obrambo in ohranitev svojih idealov. Mnogi so vztrajno in požrtvovalno stopili v prve vrste odpornega gibanja prijeli nekateri tudi za orožje ter vztrajali do konca, čeravno je bilo že nekaj časa pred koncem vojnih sovražnosti jasno, da je protirevolucionarna akcija bitko izgubila. Ko je prišel zanje usodni dan odločitve in so videli in vedeli da zanje pod komunističnim režimom ni eksistence razen v zaporu, marsikateremu je v nevarnosti življenje samo, so se pridružili valovom beguncev, zapustili službe in le- pa mesta ter se podali v negotovo, temno prihodnost. Na bojišču domovine je bil boj končan a celotna bitka zanje ni bila končana. Med tiste, ki so mislili, da bitka ni končana, sem se štel tudi jaz — in se pridružil valu beguncev. Že med begom se je izkazalo in pozneje v taboriščih potrdilo, da kmet in srednjega sloja meščan in delavec niso osamljeni in samim sebi prepuščeni, ampak je z njimi tudi zastopstvo narodnega vodilnega sloja, da z njimi deli isto usodo tudi v nesreči. Slovenski inteligent iz vseh gran dela in poklica je- šel z narodom v begunstvo. Ker sem sam eden med mnogimi na poti proti Ljubelju, bom povedal, kaj je v glavnem mene nagnilo, da sem se odpravil na dolgo pot. Poznal sem komunizem, njegovo doktrino, politično strategijo in taktiko do podrobnosti. In sem vse to iz globokega prepričanja odklanjal. Komunizem tiste dobe je bil povsod po svetu in posebno pri nas ukrojen po stalinističnem vzorcu in direktno pod komando Stalina samega. Zato se v Sloveniji boj zoper nacizem in fašizem ni začel ob vdoru nemških in laških armad v našo domovino. Nasprotno je dokazano, da so komunisti z okupatorji kolabori-rali in ovajali njim nasprotne ljudi, dokler je veljal sramotni pakt Ribbentrop -Molotov. Ko je pa Hitler napadel Stalina je prišlo povelje: V hosto in v gverilo, v sabotažo, v- boj proti nacizmu in fašizmu! Tako je dognano brez vsake- ga dvoma da so se šli partizani borit za „svobodo“ na Stalinov ukaz za reševanje boljševizma, ne iz ljubezni do svojega naroda in njegove svobode. V zmagi boljševiškega komunizma pri nas smo gledali smrtno nevarnost za obstanek slovenskega naroda. Že sama komunistična doktrina o odmiranju države in naroda v bodoči „socialistični“ družbi je za majhen narod smrtonosna. Stalinistični koncept velikega ruskega komunističnega imperija pa, kjer bi absolutno dominirali in odločali nad pridelj enimi narodi in državami Sovjeti, je bil za razgledanega slovenskega rodoljuba sploh nesprejemljiv. Večkrat ponavljana verzija, da bodo ruski (komunistični) konji pili iz Soče, je pomenila nesporno narodno katastrofo, ki se ji mora vsak Slovenec iz svojega najboljšega narodnega prepričanja z vso silo upreti. (Tačas ni bilo mogoče niti v sanjah predvidevati, da se bodo stvari sukale in razvijale na način, kakor so se po 1948, ko je vrgel Stalin jugopartijo iz Kominforma.) V smislu Stalinove koncepcije o absorbiranju vsaj vseh slovanskih narodov v veliki ruski imperij pod „ukazi“ komunističnega Kremlja bi se Slovenci jezikovno, kulturno versko in nacionalno utopili ter bi zanje ne bilo rešitve ne z aktivnim, ne s pasivnim odporom. Premalo nas je, gospodarsko smo prešibki, politično brez izdatne moči. Taka perspektiva je odločno govorila zoper kakršno koli sodelovanje za sta-linovsko „osvoboditev“ Slovenije, četudi bi komunistična doktrina mogla tre- nutno biti potisnjena na drugo mesto, v očigled skupnega, vzajemnega reševanja naroda iz stiske, in delovanja za njegovo bodočnost. Toda niti to ni bilo mogoče. Komunisti so absolutno vztrajali na izključnem vodstvu celotnega „osvobodilnega“ pokreta. Nepopustljivost partije v tem oziru njeno vztrajanje na izvedbi celotnega komunističnega programa po koncu vojne bi jo bilo spravilo v popolno izolacijo od nekomunističnih skupin med slovenskim izobra-ženstvom, meščanstvom in delavstvom; na pomoč kmeta komunisti itak niso mogli računati. Načrt revolucije med sovražno okupacijo bi se bil dokončno izjalovil — če bi ga bilo sploh mogoče započeti — saj bi komunisti iz lastnih vrst ne mogli misliti na kake vojaške akcije. Da se je revolucija pod komunističnim vodstvom sploh posrečila, gre riesporna zasluga onim ne-komunistič-nim krogom v obeh tradicionalnih ideoloških in političnih skupinah tedanje slovenske mlajše inteligence ki je iz različnih motivov bila pripravljena zavreči svojo preteklo ideološko bazo in narodnega programa, in se brez pogojev vrgla v komunistično naročje. Geslo Osvobodilne fronte: „Smrt fašizmu“ je v domačem jeziku pomenilo: boj na življenje in smrt proti škofu, duhovnikom in Cerkvi, potem pa proti vsem plastem ljudstva, ki je tem sledilo in bilo zaradi tega označeno za „klerikalce“. Tu pa je že bilo preiskušeno bojno polje liberalizma in sokolstva zdavnaj pred pojavo komunizma. Za- vezništvo je bilo torej sedaj naravno, ko je šlo za uničenje klerikalizma. Vendar prispevek k OF iz tega tabora ni bil odločilen. Med liberalci in sokoli jih je bilo precej ki so odklanjali komunistični koncept diktature. Nekateri so temu aktivno nasprotovali in se zatorej uvrstili med nasprotnike OF. Odločilno za končno uveljavitev komunizma pod krinko OF je bilo uskoš-tvo znatnega števila izobražencev mladega rodu iz vodilnih družin, ki so veljale za religiozno pozitivne in verne, in pa iz krčansko-socialnih vrst organiziranega delavstva, ki je tudi veljalo —kot dediščina Evangelista Kreka — za versko zasidrano in Cerkvi zvesto gibanje. Vsi ti so s priključitvijo v OF dali pokretu na zunaj pluralistično firmo in mu pomagali da je z njimi prepleskal na svojem- ščitu veri in Cerkvi sovražni program z barvo skupne1^ ga narodnega boja za svobodo. Ko so temu skrpucanemu nestvoru dali svoj blagoslov vodilni menihi ljubljanskih frančiškanov in najbolj popularni piša-telj-duhovnik F. S. Finžgar, je bilo nad Slovenci v kritičnem trenutku zgodovine izdajstvo dopolnjeno. Na teb Uskokih, ki so se uprli cerkvenemu uče-ništvu pristojnega ordinarija — ljubljanskega škofa — leži težka odgovornost za vse strahotne posledice njihovega odločilnega in dokončnega sodelovanja s partijo, za vso kri in gorje, in za diktaturo pod katero je padel narod proti svoji volji. (Nadaljevanje prihodnjič)