List 5.
Politični oddelek.
Državni  zbor.
Po dolgih mesecih vladanja s slovečim § 14. naše ustave, ki pray_za prav ni druzega, kakor plašč za biia-kratični absolutizem, se je včeraj zopet sešfa poslanska zbornica. Ta zbornica je drugačne fizijognomije, l^akor je bila razpuščena zbornica. Volitev so prinesle marsi-kako premembo, mej katerimi je najvažnejša ta, da so se radikalni elementi znatno pomnožili, in da so konser-vativm elementi manj številni, kakor so bili prej. Ali da bi se bile z novimi volitvami ustvarile boljše razmere v parlamentu; da bi bila poslanska zbornica zdaj v resnici sposobna za delo, to se pravi, da bi bil parlament res parlament, tega tudi volitve niso prinesle.
Že silne težave, ki so se pojavile pri vprašanju, kdo naj postane prezident nove zbornice, svedočijo jasno, da razmere tudi v novem parlamentu niso zdrave, in da se ni udajati optičnim nadam na bodočnost, če prav so baje češki poslanci sklenili, da za sedaj ne bodo ob struirali.
Koliko skrbi in razburjenja provzroča samo volitev predsednika. In kaj šele nastane, kadar pridejo na vrsto nagodba z Ogrsko in take zadeve!
Za poslansko zbornico veljavni opravilnik določa, da za izvolitev predsednika zadostuje navadna absolutna večina glasov. Kdor izmed kandidatov dobi to večino, tisti je izvoljen. In to je prava sreča, zakaj vse kaže, da ga sploh ni dobiti poslanca, do katerega bi imela večina poslanske zbornice zaupanje. Ako bi državnoztorski opravilnik določal, da postane predsednik le tisti, ki - dobi vsaj polovico glasov vseh članov poslanske zbornice, potem ni prav nobenega dvoma, da bi parlament sploh nikdar ne dobil prezidenta. Razmere so take, da postane bržčas prezident tisti, kateri je slučajno sposoben, da morejo zanj glasovati vladni mameluki.
Zdaj traja za kulisami že štirinajst dni boj, kdo naj postane prezident. Prvotno se je reklo, da se voli prezidij že v prvi seji, a pozneje se je volitev odložila, in zdaj se celo govori o več tednov trajajočem provizo-ričnem predsedstvu. Stranke se ne morejo zjediniti, in končno bo prišlo do tega, da bodo iztaknili v kakem manjšem neutralnem klubu tistega moža, za katerega bodo vladni pristaši glasovali, samo da bo imela zbornica moža, ki bo veljal za prezidenta in opravljal pre-zidentove posle. Tacega prezidenta, ki naj bo zaupnik zbornične večine, prezidenta, ki naj bo voditelj in govornik cele zbornice, pa naš parlament sedaj gotovo ne dobi.
Velike težave, ki so nastale povodom volitve pre-zidija, kažejo jako markantno, kako klaverne so razmere v zbornici. Naš parlament ima 425 članov, kacih 20 strank vseh mogočih in nemogočih barv in vseh mogočih in nemogočih programov, ali tega, kar ravno naredi iz par-lamenta j)ravi parlament^ tega nima, nič, namreč duha skupiioslfcTrBstega duha, Li preko vseh strankarskih na-sprotstev združuje vse poslance v jedno samo celoto.
V našem parlamentu se stranke ne menijo za nič druzega, kakor za svoje strankarske koristi. Kaj se sicer zgodi in ne zgodi, to jim je vse jedno. Nobena stranka noče nositi odgovornosti za državo, in morda imajo tisti prav, ki trdijo, da če pojde tako naprej, razpade naš parlament naposled na 425 divjakov.
Kakor pri vprašanju o prezidiju tako utegne biti tudi pri vseh drugih važnih vprašanjih, če ne še hujše. Že zdaj pravi vsaka stranka: Tega in tega jaz ne maram, če hočete, da se to zgodi, naj to drugi store. V vsaki stranki v parlamentu mrgoli vsako jakilu, „streherjev", tacihjg&ž, ki bi radi naprei prišli, ki bi radi kaj dosegli, ki bi radi kaj postali. Toda glej! nobena večja stranka neče, da bi se iz njenih vrst vzel prezident poslanske zbornice. Vsaka odklanja to čast, ker neče prevzeti odgovornosti, ker  si  hoče   ohraniti svobodne roke
Stran 42.
Tfr je pač dokaz žalostne cjek^ence. Avstrijski parlament nima trdne večine in nima trdne manjšine, avstrijski parlament nima določne vladne stranke, pa tudi ne določne opozicije, največ vsled tega, ker ne vidi seboj prave vlade, nego samo izkoriščevalec § 14. in vsled tega tudi ni v stanu, sestaviti primeren prezidij. Avstrijski parlament je samo skupina strank, katerih nič ne veže, parlament v pravem  pomenu   te  besede pa ni!