Učiteljski list GLASILO ..ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU". Izhaja 1., 10. In 20. vsakega meseca. - Uredništvo (.slovenskega delal in upravništvo v Trstu (15). Via Udinc 35, 111. Hrvatski dopisi naj se pošiljajo na naslov: Vinko Šepid, nadučitelj u Buzetu. Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu*, za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdaiateljice brezplačen, naročnina za nečlane Lir 24 - Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu. St. 13 V Trstu, dne 1. julija 1924. Leto V. Pregledajmo in ojačajmo svoje vrste Ljudska zajednica nije nikako sklona, da pravilno oceni ogromno značenje učiteljevog rada, te da mu i prema torne obezbedi njegov društveni i ekonomski položaj. Sadašnje društvo samo izrabljuje učitelja, te — gazeči sve uzgojne i moderne principe — nastoji svim silama da ga zasužnji i prisili, da stupi u službu vladajučeg sistema. Da je učitelj ipak ostao na doistojnoj višini čovjeka intelektualca, te da nije jošte pctpuno zapao u pandže vlastodržaca, imade da se jedino zahvali svojim staleškim organizacijama, koje se nesebično i ustrajno bore za njegovo samoosvojenje. Takve ustanove nose visoko zastavu morala svojih članova, pa su zato i trn u oku vlastima, koje u nekim stranama omalo-važuju njihovo značenje; dok im u drugima upravo onemogučuju pravo društveno delovanje. Naš je slavenski učiteljski savez u ovim kra-jevima zapala osobita čast, da brani svoje interese baš u državi, čija je liberalnost nadaleko razgalamljena. Prinuždeni smo konstatirati, da jc baš u toj državi naše učiteljstvo proganjano na najbezobzirnije načine. Što se sve nije uradilo, da se disorijentira i rastepe naše redove?! Dok se u prošlim godinama udaralo na česti-tije i bcrbenije pojedince, lišavajuči ih kruha i škole, u ovoj se školskoj godini juriša organizirano na temelje naših društava. Reakcija je u ovoj godini dostigla svoj vrhunac, čime ja eoipso i sankcijonirala sva dosadašnja nasilja učinjena nad našim školam i drugovima. Ona se je latila sviju sredstava, kojih je u ostalom imala dosta na raspolaganje, — da obori našu organizaciju u celini, ali posao joj nije nikako pošao za rukom. Uspeh je negativan, zato če i udarci početi da jenjavaju. Prošli smo najkritičnije doba, največe su oluje več prohujile nad našim glavama, koje su ostale nepokolebivo na braniku svojih staleških interesa. Naše su se nade, koje smo polagali u organizaciju, ispunile, jer naše čelilčno vodstvo nije prigibalo šije, nego je samopregorno stupalo svojom opredeljenom stazom. Mnoga pitanja, koja su se prema zaključcima glavne skupštine saveza, imala da reše, ostala su u pczadini, jer su sve sile bile usredotočene na najglavnije, to jest, da se spasi organizaciju od raspada, da se očuva njezinu celinu i opsta-nak. Ono čiščenje naših redova, koje je imalo uslediti postepeno u pojedinim društvima, pro-vele su same prilike, jer je pojedince, kojih ih nije velik broj, ugrabila korupcija i odnesla ih onamo, otkuda če — čim budu izrabljeni u stanovitu bezuspešnu svrhu (organiziranja novih učit. sindikata) — biti bačeni sramotno na ulicu, jer če se zgaditi i onima, koji su ih trebali. Ono, što je u našim vrstama ostalo, osječa dušom i srcem potreou i korist organizacije. Imade dosta smalaksanih, ali ne beznačajnih, mnogo je bojažljivih, ali nipoštol pripravnih, da se iznevere načelima svojeg saveza. Njih treba obodriti i pridignuti. Malodušju u današnjim vremcnima nema mesta, jer prilikama mogu da odolevaju samo čvrsti značaji. Najteži su dani več za nama, zato počinje u organizaciji opet gibanje, budi se volja i smisao za daljnji društveni rad. Pojedina se društva oporavljaju i obdržavaju svoje sastanke. Pe-vački zbor, ta dika i ponos naše Zveze, pripravlja se, da nam ponovno osvetla liče. U našim se redovima opaža neko1 osobito zanimanje za socijalni tečaj, koji če unesti medju nas duševnu okrepu i svežinu, Tako če eto naša organizacija postati svetla zvezda našeg učiteljstva. Uvereni smo, da če napokon vlasti iza sviju neuspelih pokušaja, da onemoguče našem savezu delovanje, drukčijim očima gledati na našu solidnu i čvrstu ustanovu, jer su se ipak mogle uveriti, da nam je tudja politika, a prirasla k srcu samo dobrobit i procvit škole. Preglodajmo dakle i ojačajmo naše vrste i redove, nastojmo, da na društvenim skupština-ma podignemo klonule i bojažljive drugove, da tako uzmognemo doči zbliženi i vedra čela na ovogodišnje društv. skupštinu i zvezino zborovanje. Ostanimo verni programu svoje organizacije i gledajmo' smelo u bolje buduče dane, koji če morati da svanu, jer tako' se glasi zakon prirode, koja ne može da se izneveri sama sebi. — Duh vremena, kojim kročimo, nači če nas pripravne, a preteči nasilnike. Titus, Za «Samopomoč». Žaleči, što ne mogaše prisu- Učiteljsko društvo za Trst in okolico vabi vse stvovati pogrebu blagopok. zaslužnog veprinačkog svoje člane na važen sestanek, ki bo 5. julija ob župnika Kazimira Mandič, A. Aničič daruje za fond 4 popoldne pri Sv. Ivanu. Posebno naj ne izostane «Samopomoči» 10 L. noben delegat za Zvezino zborovanje. — Odbor. Sadašnje - moderne škole i. Sve moderno! Sve modernizirati! Otrag malo godina, pak čak i za sramotnog života pokojne Austrije, hrvatski učitelj podučavao je hr-vatsku (slovinsku) djecu hrvatskim jezikom. Naši stariji su poslušali i slijedili glas krvi i naravi; a opet iz čovjekove naravi veleumi Komenski, Pe-stalozzi i drugi dali su svijetu zapovijed: Naukovni jezik školske djece budi materinski!... Nadzornik posjetio modernu školu: italijansku za hrvatsku (slovinsku) djecu. Učitelj ne pozna ni cigle hrvat. riječi. Doduše neki od vladajuče gospode zagova-rali, da se namjesti na toj školi učitelj što pozna barem nešto i hrvatski; ali oblasti rekoše: Ne! Valja početi iz temelja; temeljito početi kako to uče moderni mudraci, i prema njihovim najnovijim i najnaprednijim filozofskim naukama. ...Dodje go-spcdin nadzornik u tu tvornicu, pardon: u tu nena-vadnu, nenaravnu, protunaravnu školu da se uvjeri o napretku školske djece i o radu dotičnog učite-lja-mučcnika i mučitelja ujedno, na temelju čega da ocjeni učitelja i školu. Najprijc malo računstva! Učitelj stao ispitivati, a medjutim je gospodin nadzornik prcgledavao dnevnik učiteljev. Nadzornik ni opazio nije, da je učitelj troje samo djece ispitivao, dočim ona ostala četrdesetorica šuteči samo gledala u gospodina nadzornika. Bene! Adcsso un poco leggere! Djeca vade Libro di letlura. Čitala se nekoja štiva i pjesmice što ih neki učenici znali napamet, a da dašto razumjela nijesu. Pri čitanju prozvao je sada učitelj neko pet-naestoro djece. Basta! Molto bene! — prekine gospodin nadzornik čitanje dignuvši glavu sa protokola, što ga sastavljao i popunjavao... Ročna dela na ljudski šoli (Nadaljevanje.) Jesen. Mlin — mletev. Spoznavanje mlina, naprava mlina. 2.) Sadne zbirke. — Pravilno obiranje sadja, Naprava trgalnikov. 3.) Hranitev cvetičnih gomoljčnic. — Spravljanje semen. 4.) Zbirke semen. (Nabiranje pelk za drevesnico). 5.) Lesna zbirka: Zbiranje in spoznavanje lesov. Naprava male ogljarnice. — (Ogljar). 6.) Rudninska zbirka: Iskanje in zbiranje rudnin in kamenja, apnenica (rudnik, rudar, kamnosek). 7.) Risanje — umetniki —, nalepljenje slik. Orna-mentiranje s pomočjo serpentin — barvnih papirjev, intarzije, seveda zelo preprosto, (slika iz par lesov). 8.) Pletenje vencev: krasitev grobov, spomenikov, kapelic. 9.) Podobarstva: ovce, pastirčki iz lepenke: jaslic«, čreveljčki, obleke, škatlje, oprava, cvetice iz papirja. 10.) Drugi lesni izdelki: voz, automobil, okovanje. 11.) Oskrbe dreves. Uzimitev malih drevesc. — Zima. 1.) Izdelovanje učil: za mehaniko, fiziko, kemijo, modeli cepljenja. 2.) Naprava ptičnic, krmilnic, gnezd za duplarje. Krmljenje ptic po zimi. Zadovoljan nadzornik, zadovoljniji učitelj, a naj-zadovoljnija djeca, što če sada otiči iz škole, Gospodin nadzornik uzme šešir i palicu; a po~ zdravljajuči na odlasku presretnog učitelja, .toga junaka današnjeg dana, 1'eroe del giorno, sjeti se, da su u školi skoro isključivo hrvat, djeca; upita ga: Da li Vas razumiju slavenska djeca? Tutto, signor ispettore, tutto e tutti!.., Ho molto piacere! — tiho izreče gospodin nadzornik, i — ode. Učielj je dobio dobru oejenu. I tako se širi danas kultura, ali ne u Istri!... II. Bilo to negda, no ne danas u eri kulture, i negdje, no ne u Istri... Dodje jednog lijepog dana u školu gospodin nadzornik, ne: gospodin gradski načelnik, koji u današnje moderno doba imade najuplivniju riječ u pitanju školstva i učiteljstva... Učitelj je podučavao djecu u prisutnosti gospodina sindaka, a onda nešto ispitivao svoje učenike, da vidi gosp. načelnik, kako, koliko i što znadu. Škola je bila italijanska, učitelj i učenici bijahu Hrvati (Sloveni) krvlju i jezikom. Naš je mukotrpni učitelj najprije čitao iz italijanske čitanke. Gospodin sindaco čudio se glatku uče-ničkom čitanju. ...Ali, gospodine načelnice, djeca ne razumiju što čitaju. Non importa, caro maestro, non importa! Tom školskom nadziratelju pokazao je učitelj ta-kedjer dječje zadačnice, što nisu sadržavale na gole prepise neshvačenih i nerazumljivih štiva. Bene! Bello! Bravo maestro!... Sl, ma... Htjede opet postaviti naš učitelj onu svoju prednjašnju opasku, ali ga presječe g. sindaco: Non importa! Basta un tanto per i contadini... I tako svijet ide — dalje. Orljak. 3.) Obisk tkalca: statve, kolovrat, trlica, tkanje, preja, trenje, gojenje lanu, pranje štren, predenje. Praktične vaje. 4.) Izdelki iz razglednic: škatlje, 5.) Predstave: Slikanje kulis, ozadij, naprava odra, šivanje in naprava garderobe, igranje. 6.) Razno: suha roba, modeli za maslo, kuhalnice, mešalniki itd, — Sitarstvo, izdelovanje krtač, omel. 7.) Kartonaža: škatlje, igre, tapeciranjc opreme, ura, geometrična telesa, liki in kristali. Metcrski trak. 9.) Domača obrt: košarstvo, viterce, količi, opletanje steklenic, pekarjev. — Čipkarstvo. Izdelki iz vrbe. Oprema za terase, okvirji. (Brest, leska, češarki, bršljan, breza). 10.) Knjigovez: Vezanje knjig. Naprava map. 11.) Podobar: Molijčck, razne lesene igrače. 12) Sani — skij. Kepanje drsanje, sankanje. Izleti. Skupno. 1.) Organizacija: Trgovski in gospodarski čut. Šolska zadruga. Hranilnica, šolska občina. Šolska občina je baza delovne šole, je polje, kjer proučava učenec socijalno stran našega življenja in se prične zavedati, da je del in da mora svojo pot tako umerjati, da teži k skupnim ciljem. Otrok naj pridobiva v šol. občini socijalni čut, da postane koristen član človeške družbe. 2.) Zelo važna stran delovne šole so ženska ročna dela in kuhanje; upoštevati je estetično stran vseh izdelkov. 3.) Snaga in oskrba šole in doma. Krasitev šole, cerkve itd. 4.) Lasostrižec, strojček. 5.) Dnevnik: učni minister uvaja v šolo tudi dnevnik otrok, to je zvezek, v katerega pišejo otroci najlepše dogodke izza šolskih lfet. To pisanko naj si otroci sami zvežejo, jo okrase in pristavijo k vsebini tudi primerne ilustracije, ki jih sami izvrše, ali pa, ki so jih dobili. To bi bile razne fotografije, ki naj se delajo, ko so otroci pri delu. - Želeti je, da bi šole imele fotografičen aparat, ker je ponazoritev opisanih dogodkov zelo priporočljivo delo. Za zemljepisni pouk bi bilo posebno priporočati skioptikon. Delovna šola pa ne pozna le ročne delavnosti, ampak se izpopolni šele tedaj, kadar gojimo vzporedno tudi duševno delavnost, ki se razvija najlepše pri spisju. Tu je gojiti popis slik, referaite, samostojne spise. Otroci lahko letno ustvarijo marsikaj n. pr. vsak opiše eno vas okraja. Vse naloge skupaj so že knjiga, popis okraja. 6.) Več pravljic — knjiga pravljic, potem knjiga pripovedk. Gojiti je šapirografiranje, razmnoževanje. Enako se razmnožujejo pesmi, načrti. Mesečno izdajajo IZ ORGANIZACIJE ZVEZA SLOV. UČIT. DRUŠTEV JUL. KRAJINE v Trstu. Spored VI. delcgacijskega zborovanja v Gorici, 19. in 20. julija 1924.*) Sobota 19. julija: ob 8. uri seja upravnega odbora, takoj nato seje vseh odsekov; ob 18. uri seja upravnega odbora. Nedelja 20. julija: ob 9. uri delegacijsko zborovanje. DNEVNI RED: 1. Otvoritev. 2. Overovljenje delegatov. 3. Tajniško poročilo, 4. Blagajniško poročilo. 5. Poročila odsekov: a) organizačnega, b) Samopomoči, c) izobraževalnega. d) pevskega, e) šolsko-političnega. 6. Slučajnosti. * Deleg. zborovanje se vrši prvo nedeljo po zaključku vseh šol. V torek po zborovanju začne izobraževalni tečaj. Delegati Zvezinega zborovanja Učit. društvo za kotar Volosko-Opatija: 2.9. Aničič Ante, 30. Radoš Josipa, 31. Sirotič Josip — Zamjenjenici: 1. Gasparini Antiča, 2. Kinkela Marija, 3. Rajčič August. Slov. učit. društvo za Istro: 32. Cerut Silvester, 33. Čok Jelica, 34. Kabaj Ljudevit, 35. Omahen Ivanka, 36. Pelaros Janko. —..Namestnika: 1. Čendem Angela, 2. Marčelja Anton. otroci svoj list, ki ga lahko na šapirografu razmnože. 7.) Domače vaje so tudi ročna dela n. pr. prinaša- , nje žuželk, trav, semen, rud, lesov, igrač; izdelava različnih predmetov. Poznati moramo dobro kraj in vedeti, kje je dobiti eno stvar in kje drugo. Otroci, ki morajo biti staršem tudi drugače v pomoč, ne smejo gubiti po nepotrebnem dragega časa. Kot sem že enkrat povdaril, se mora pouk ravnati po kraju, zato je od ministra tudi naročeno, da se morajo načrti sestaviti po krajepisnih razmerah. Ne povsod vsega, ampak le to, kar odgovarja kraju. Moderniziran pouk torej zahteva celega človeka in poglobitev v otroško dušo. Ponižati se moramo na njegovo duševno stopnjo in ga peljati od tam v življenje, ki ga bo živel on. Ko se vodi tako otrok od dela do dela, se posamezni povsod pokažejo in tam slede z velikim interesom. Na teh izkustvih je treba potem individualno vzgajati in sicer v največjih prijateljskih stikih s starši. Za izpeljavo novega načrta o ročnih delih bo treba šole opremiti z raznim orodjem in če mogoče, potom državnega prispevka. To so: skioptikon, optična leča; plevenice, žagice, cepilni noži gumi, čopiči — lim, umetna gnojila, ša-pirograf, različen papir, lepenke. Knjige o raznih ročnih delih. Otroci pa morajo imeti: nožič, črtalo, škarje, paleto, čopič, lepilo. Tolminsko učiteljstvo bodo zastopali: 37. Bratina Milena, 38. Drekonja Ciril 39. Jenko Albert, 40. Kalan Milko, 41. Matelič Ivan, 42. Obleščak Marija, 43. Perin Marica, 44. Podgornik Filip, 45 Torkar Julka. Skrb za higijeno. S posebnim odlokom se zabra-njujejo zborovanja učiteljskih društev v šolskih prostorih in sicer radi higijeničnih razlogov. Za učiteljstvo ni to nič novega, ker je že nekaj let, da nas postavljajo pred vrata. Sistem je dosleden, četudi prihaja enkrat s higijeničnimi razlogi, Higije-nične razloge bomo upoštevali in zborovali zunaj šole, kakor smo že. Upamo, da bo na ta način stvar v redu, Nad 9000 L je zbralo tekom enega leta Slov. uč. društvo za Istro na članarini in drugih prispevkih. Človek strmi, kako je to mogoče v društvu, ki ima le okrog 40 članov. Lahko rečemo, da primera tolike požrtvovalnosti ni najti daleč okrog in da ga morda ni sloja, ki bi bil česa takega zmožen. Ne izgubljajmo vere vase, dokler smo tako močni! Učiteljsko društvo za kotar Vclosko-Opatija obdržalo je svoju glavnu godišnju skupštinu u Mi-hotičima kod Matulja, 8. juna o. g. Skupštini je pri-sustvovalo 19 članova. Predsjednik otvori skupštinu pozdravljajuč članove, koji odazvaše i učiniše dužnost svijesnog člana. U daljnjem spomene, kako nam je zbog kritičnih momenata, koje je preživljelo naše društvo i mnogi njegovi članovi; bilo nemoguee sazivati skup-ština, pa se sada sastasmo tek nakon gedine dana. Ovo vrijeme, iako je za naš društveni život — veliki minus, moramo ali priznati, da je za pojedince od velike važnosti, jer je stalno, da če nas nepraved-nosti, sumnjičenja, patnjc i nevolje, kojima sm-Q; podvrgnuti, osvjedočiti, da je bolja budučnost učit. staleža moguča edino složnim i organiziranim ra-dom i postupkom učiteljstva. Spomene ukratko neugodnosti, koje su morali da podnesu mnogi članovi u vrijeme od zadnje naše skupštine. Izriče ujedno zahvalu i priznanje gg. Antonu Germeku, predsjedniku Zveze te dr. Uliksu Stangeru, bivšem nar. zastupniku, za njihovo zau-zimanja oko ponovnog namještenja jur otpuštenih trinaestero kolega iz ovoga kotara. Sječa se naposljetku dugogodišnjeg i savjesnog člana i učitelja pok. Vinka Mandič, našto skupština kliče: «Slava mu!» Glavna točka dnevnoga reda ove skupštine je ona 0 stanju i uredjenju društvene blagajne, o čemu iz-vješčuje kol. August Rajčič. Veli, da je bio odbor prinužden zamoliti odbor Zveze, da se snizi naš dug zvezinoj blagajni. Obzirom na veliku svotu, koju dugujemo za god. 1923. morali smo da se odlučimo za ovo moralno poniže-nje, i to s razloga, što bi nam bilo uopče nemoguče pokupiti zaostalu članarinu naših članova, od kojih mnogi nisu doista bili u stanju da namiruju članarinu zbog poznatih otpuštanja i premještanja. Obzirom na to, odbor je snizio dugove pojedinaca raz-mjerno prema dugu i prilikama istih, Izvjestitelj reče zatim, da je u interesu pojedinaca 1 društvenog ugleda, da sada svatko isplati odre-djenu mu svotu duga za 1923., a tekuču članarinu neka plača redovito, pa ako uvidja, da mu je to prevelik teret, koji mu tobož ne nosi dostatne ili nikakve koristi, neka istupi iz društva. Za vrijeme utjerivanja duga bi izneseno, da su dvojica odsutnih članova poslali odredjenu svotu duga i ujedno prijavili istup iz društva motivacijom, da im je nemoguče isplačivati članarinu radi fin. neprilika. Pošto se konstatirala temeljitost razloga, skupština odluči, da imaju oba člana ostati i nadalje u društvu, a za isplačivanje članarine — u koliko to njima bude nemoguče — pobrinuti se ima odbor molbom na Zvezu odnosno na odsjek «Samopomoč» za event potporu u svrhu isplačivanja članarine. Ovdje je spomenuti i radosnu vijest, da su se naime upisala u društvo dva mlada druga, dok se je jedan jur istupivši član ponovno učlanio. Ovom prilikom govorilo se takodjer o odsjeku «Samopomoč», pa se je skupština izrekla, da valja uznastojati, e bi se ova važna ustanova uzdržila i što bolje uredila, eda se naše učiteljstvo, koje mnogokrat upadne u fin. neprilike, ne mora u mnogo slučajeva liskati i poniživati pred kojekakvim umišljenim kapacitetama, koje zlorado uživaju u učiteljskim nevoljama, Vrijedno je spomenuti, da je na poziv odbora 11 članova smjesta uplatilo 10 L kao odredjeni pristupni doprinos u fond "Samopomoči*. Obavio se zatim izbor novog odbora, te je nakon oduljeg razmotrivanja i malog rječkanja prouzroče-noga zbog neprihvata predsjedničke časti jednoga od skupštine izabranog člana, izabran ponovno stari odbor razlikom, što je dužnost blagajnice preuzela kol. Marija Kinkela. Nato se je izabralo 3 delegata i 3 zamjenika za ovogod. deleg. skupštinu Zveze. Predsjednik je kod ovoga saopčio, da je još nestalno, hoče li se skupština održati u Opatiji, pošto izgleda, da če uza svo zauzimanje biti nemoguče nači loka! za održanje koncerta. U slučaju, da se skupština ne bude mogla održati u Opatiji, održat če sc u Gorici, a iza skupštine vršiti če se u Sv. Luciji običajni soc. tečaj, za koji se valja prijaviti do 20. o. mj. Izrazi se želja, da se za ovaj tečaj prijavi što više članova. Dosad smo se pokazali odveč nehajnima, pa bi bilo potrebno da bar donekle ispravimo, što smo dosad pogri-ješili. Kod eventualija govorilo se o škol. reformi, pa sc cdlučilo, da se početkom buduče škol. god. sazove jedna izredna skupština, na koju če se pozvati kol. Josipa Dolgana, da nam o ovoj održi predavanje, a event. i kojeg dobro upučenog kolegu, koji bi nas bar donekle uputio u izvedbu praktičnog dijela ove reforme, osobito što se tiče ručnih radnja (lavori manuali). Skupština bi time zaključena. Poročilo zborovanja "Slovenskega učiteljskega društva za Istro* (15. VI. t. 1.). Kuj me, življenje kuj! Če sem kremen, se zaiskrim, če jeklo, bom pel, če steklo — naj se zdrobim. Po dolgi dobi preganjanja, vsemogočega zlostav-ljanja in ponižanja našega stanu smo imeli lep, svetel dan, dan našega zborovanja. Prišle so tovarišice z Voloskega v častnem številu, večina teh se je prvič udeležila našega zborovanja. Sestali smo se, stisnili smo si roke, zavedajoč se dobro, da nas vežejo iste težnje, da nas tarejo isti križi, iste težave, da se borimo za iste ideale. Čutili smo, da nas prav to napravlja enakopravne člane velike učiteljske družine. Naj nas le kuje življenje: kar je kremen, se bo ziskriio, a kar je steklo — zdrobilo. Ob 11 je'storil t. preds. zborovanja z običajnim pozdravom udeležencem; poseben pozdrav velja preds. Zveze, t. Germeku. Poroča o delovanju Članstvo in prispevki Zveze v 1. 1923. Društvo Članov i. i. I923 Članov 31. 12. I923 Članarine plačane Članarino neizterjano Članarine preplačane Za Samopomoč Kočni zapisnik plačan Kočni zapisnik neplačan Posojila tma sc plačali 3«. 12.23. Idrijsko 27 23 1108-24 1094-03 250- - 92- 1094 03 Tolminsko 88 79 3078-95 2130- 736-— 180"— 2130-— Slomšk. Zveza 23 15 884-30 295-65 150- 32"— 295-65 Tržaško 130 99 9640-82 — 370-72 1000- 224’— 4900- - Pazinsko 50 26 3274"-- 470-80 300- 100 — 470-80 Sežansko 62 57 1230" — 2567-40 570" — 120 3257-40 Goriško 150 142 10124-— 444-36 1458- 576-- 444‘36 Opatijsko 35 15 1200’— 500-- 100-- 40 540 — Postojnsko 98 70 3997-95 2204-75 700' — 200 2404-75 Koperško 53 43 3714-90 1058* 430- - 100 1158'— 716 569 38253.16 10764-99 370-72 5654-— 1204'— 460 4930--- 11794-99 društva, podajajoč tudi sliko vseh Zvezinih ustanov. Naša organizacija je preživljala tekom leta težko krizo, najtežjo od svojega postanka sem. Vendar se zdi, da je najhujše prestano, vihar se je polegel in vračajo se časi mirnejšega, smotrenega dela. Udeležba današnjega zborovanja, kakor tudi razpoloženje članov nam kažeta, da smo dobro prestali težko izkušnjo ter da se vračajo mirni časi. Beležiti je, da se je nek^j članov izbrisalo iz našega društva. Naj bo vsem tem odpadnikom usoda milostna! Odbor je polagal v tem letu veliko važnost finančni ureditvi društva, kar je tudi popolnoma uspelo. Poročilo tajnice se v glavnem krije s predsednikovim poročilom. Akcija podpore potrebnemu dijaku je uspela, dobival je mesečno 30 40 L. Omenja tudi naše najnovejše izboljšanje plač, katero se je tako izračunalo in izplačalo, da se malokomu ujema s tem, kar bi moral dobiti. Poročevalka predlaga, naj bi se izvolila deputacija, ki bi šla osebno urgirat na dež. odbor v Pulj, ker na pismene prošnje in vprašanja ne odgovarjajo. T. Siškovič je mnenja, da bi ta pot bila brezuspešna, pošiljali bi nas od Poncija do Pilata. Njegov predlog je ta-le: Naj se delegati istrskih društev sporazumejo o priliki Zve-zinega zborovanja o vsem ter naj napravijo skupno ulogo na dež. odb. v Pulj. — Sprejeto. Blagajnik poroča, kako srečen je bil odbor v lanski jesenski seji v izberi poti rednega plačevanja članarine in zastankov. Blagajna si je izdatno opomogla. Denarni promet je bil sledeči: Prejemki: 9563.35 L. Izdatki: 9510.45 L. Prebitek: 52.90 L. Zraven tega imamo pri Združeni zvezi v Trstu znesek 2005.10 (za tiskarski sklad.) Pri razpravi o blagajniškem poročilu sc splošno poudarja, da je način plačevanja članarine dober. Dalje omenja blagajnik, da je nekaj društvenikov, ki dajejo malenkostne mes. prispevke na račun zastale članarine. Take je najbolje črtati. Pri točki izvolitve novega odbora stavi t. Marčelja ta predlog: Medvešček, preds., odborniki: Cerut, Čendem, Kancler, Pečenko. Protipredlog Ceruta FELJTON (Nadaijcvaujc) Moskovski Hudožestveni Teatr Zapadna Evropa je kmalu spoznala čudesa Stanislavskega in je njegovo gledališko družino povabila na gostovanje. Stanislavski je šel s kongenial-nim Moskvinom, Kačalovom, Knipper - Čehovo, Germanovo in drugimi v Pariz, Žel je nepopisne triumfe. Potem se je vrnil domov, kjer mu je Maeterlinck poveril uprizoritev svoje «Modre ptice», katero je izvedel z neprimernim uspehom; vzgojil je podmladek (prvi Studio), ki je že krenil v novo smer. Še bolj primerno sodobnemu življenju pa se je razvil drugi Studio pod Vahtangovim vodstvom. Udaril jo je naravnost na pota oderskega ekspresionizma še predno se je za to smer našlo ime. Morala je priti državljanska vojna v Rusiji, da so šli Hudožestveniki globlje med svet, v Evropo in Ameriko. Po 1. 1919. so nastale razmere v Rusiji take, da so se morali Hudožestveniki odpraviti za kruhom. Podali so se na jug, na kratko gostovanje v Harkov, kjer je dosegel tisti čas boj med belimi in rdečimi najjačjo fazo. Ko se je spremenil revolucionarni režim v Moskvi, je delalo gledališče Hudo-žestvenikov neprestano dalje. Njihovo načelo je bilo živeti samo umetnosti in pustiti vse drugo v nemar. (Marčelja, Pctaros, Čok, Makarovič, Kabaj) prepade. Sprejet je predlog t. Marčelje. Referat o Gentilejevi šol. reformi se preloži na jesen. Za socijalni kurz pri sv. Luciji je 13 priglašencev. Pri slučajnostih izproži predsednik misel, naj bi se tiskarski sklad združil s prepotrebnim skladom Samopomoči. T. Kabaj poudarja, da on kot delegat ne bo mogel zastopati tega stališča za svoj okraj. Sledi splošno oporekanje, naj se ne uporablja ta sklad v druge namene. Zborovalci pooblastijo delegate, naj raje glasujejo pri del. zborovanju za even-tuelni pevišek č'anarine za okrepitev akcije Samopomoči. Vodstvo Zveze naj napravi vse mogoče, da se vrši dclegacijsko zborovanje v Opatiji. Ob 1% zaključi predsednik lepo uspelo zborovanje. Razšli smo se z zavestjo, da smo preživeli lep dan v krogu tovarišev in tovarišic, in z željo, naj bi bili pogosto taki dnevi, svetle točke v življenju naše organizacije. Vivos voco! Tekom tega meseca so zborovala vsa tri istrska društva in sicer z razmeroma prav dobro udeležbo. Sestali pa sta se tudi društvi v idrijskem okraju ter se sporazumeli radi združenja, V teh časih so to za stan dogodki. Kažejo vso našo voljo do življenja, našo borbeno silo, ki je vsi viharji, vse nesreče niso strle. Še gospodari reakcija v tolminskem in goriškem okraju, a tudi tu se še ni posrečilo vreči učiteljstva v grob. Živi smo, kakor nam je težko. Streti nas morejo, potreti nikdar. Živi smo, živeli bomo! Za sanaclju pjevačkog zbora Zveze daruje kolegica Vukosava Finderle 10 L, jer je izgubila okladu s drugom Mart. Ribaričem pošto je tvrdila, da je bio u osobi druga Šupljine na glavnoj skupštini u Lupoglavi drug Brdar Jakša. STARE ŠTEVILKE UČIT. LISTA. Uprava lista potrebuje nekatere stare številke, ki so ji pošle. Kdor ima št. 4. in 32. letnika 1923 ter št. 2. in 3. letnika 1924, je naprošen, da jih pošlje upravi, če lih lahko pogreša (kot tiskovino — poštnina 10 st.). A nekega večera, ko so igrali Čehovov «Črešnjev vrt», so zavzeli beli Dcnikinovci mesto, v katerem se je vršila predstava. Tako se je vršilo pol igre pod rdečo, pol pa pod belo vlado. Med igralsko trupo in Moskvo je nastala fronta, vsled katere ni mogel nihče nazaj. Obe skupini sta prišli v jako kočljiv, neprijeten položaj. Oni v Moskvi niso mogli igrati brez teh, ki jih je odrezala fronta; ti pa tudi niso mogli izhajati brez onih. Moskvičanom so manjkali najboljši igralci, najboljšem igralcem pa je nedostajalo obleke in denarnih sredstev. Umikati so se jeli proti jugu, in ko so bili pol leta popolnoma odrezani od Moskve, so se težkega srca odločili zapustiti Rusijo. V Carigradu jih je angažiralo neko italijansko filmsko podjetje, nato pa so odpotovali v Bolgarijo in od tam naprej v Beograd. V Pragi so pozneje zopet prišli v stik z Moskvo, a v Berlinu so ugibali, kako bi se mogli vrniti domov. Nekaterim članom je bila sreča mila in so šli nazaj; pozneje pa so se zopet izselili ter se podali v Ameriko, kjer se nahajajo še sedaj pod vodstvom Stanislavskega. Tako je torej po naključju prišlo do prve velike evropske turneje Hudožestve-nikov v 1. 1920. in 1921. Ob tistem času sem ji tudi jaz videl prvič. Bilo je pred koncem 1. 1920. Hudožestveniki so prišli iz Zagreba, kjer so oznanili svoj gledališki evangelij s tolikim uspehom, da se je pol mesta učilo ruščine. Občinstvo je na mah spoznalo v njih umetnike svetovne slave, apostole novega, idealnega odra, Hudožestveniško gostovanje v Ljubljani je obsegalo Čehova (Tri sestre, Striček Vanja, Črešnjev vrt); Dostojevskega (Bratje Karamazovi); Surgu-čeva (Jesenske gosli); Knuta Hamsuna (Pred vrati slave); Bergerja (Potop) in en literarni večer s tremi nemimi, mimično izvedenimi humoreskami Čehova, eno novelo Maupassanta, katero je dramatiziral Tolstoj, ter prizorom iz Shakespearjeve tragedije «Julij Cezar® — Antonijevim govorom nad Cezarjevim truplom. Te uprizoritve so tudi mrtvo Ljubljano potegnile za sabo. Umetniki s Knipper-Čehovo, Germanovo, Krasnopoljsko, Križanovsko, Kačalovom, Pavlovom, Masalitinom, Šarom in drugimi, so prikazali v Čehovu svoje najsubtilnejše nianse, v Dostojevskem pa so prišli na dan z elementarnimi izbruhi dramatične sile. Posebno krasna sta bila kosa «Črešnjev vrl® in «Striček Vanja«. V obeh slika Čehov inteligenco, ki živi na deželi ter propada duševno in gmotno. Nepozabne ostanejo v teh dramah ustvaritve gospa Knipper-Čehove, Germanove, gg. Kača-lova, Masalitinova in Pavlova. Naravnost veličastni pa so bili umetniki v «Bratih Karamazovih®, kjer je Dostojevski vrgel na tehnico najtežja vprašanja človeškega življenja. To je bila tragedija src in razuma, ki uničuje vse, kar se zaplete v njegove zanke dvoma. V literarnem večeru je pokazal Kačalov hudožestveniški način podajanja klasičnega repertoarja. Ob najenostavneje markirani okolici je recitiral Antonijev govor nad Cezarjevim truplom in pokazal, v čem vidijo Hudožestveniki problem klasične tragedije. Drugo gostovanje v mesecu februarju 1921, je bilo kratko. Obsegalo je par ponovitev in eno novost, Gorskega dramo «Na dnu». Po triletni odsotnosti in delu v tujini so se Hudožestveniki letos zopet vrnili med nas. Moskvo so ostavili skoro vsi. Stanislavski je prevzel Moskvina, Kačalova, Knipper-Čehovo, izpopolnil svoje osobje še z nekaterimi silami ter odrinil na gostovanje v Pariz, London in Ameriko. Druga skupina se je stvorila pod vodstvom gospe Germanove. Pridružili so se ji: Krasnopoljska, Križanovska, Skrjabina, gg. Masalitinov, Pavlov, Šarov in drugi. Ta skupina si je izbrala za udejstvovanje srednjeevropska gledališča. Sestavila se je v Pragi, odkoder je odpotovala na turnejo po Jugoslaviji. Obiskala pa je tudi So- Razno Jezikovni pouk. Strokovni listi naših kolegov se pritožujejo, da je napaka, ker so se novi učni načrti sestavili brez sodelovanja učiteljstva. Baje so se pritegnili učitelji izvedenci le za sestavo snovi iz risanja in petja. Med najhujše napake načrta je šteti zanemarjenje pouka v italijanskem jeziku. Tovariši se pa tolažijo z besedami ministrskega predsednika, ki je dejal o priliki, da ni prišel naučni minister iz nebes, kar tolmačijo, da niso njegove preuredbe nezmotljive in da utegnejo doživeti spremembe. Nič ne dvomimo, da bo šla reforma reforme le počasi od rok. A kaj naj rečemo glede pouka takozvanega «tujega» jezika po šolah, če se naši tovariši pritožujejo radi premalega pouka italijanščine same? Kakor je videti, se celo naučnemu ministru pripetijo nezgode, pa da se ne bi njegovim podrejenim! Pri nas sc je zgodila na pr, ta, da so fijo in Bukarešt, 17. maja je dospela v Ljubljano, kjer je dala štiri predstave: Dostojevskega «Selo Stepančikovo®, Dickensov «Življenski boj®, Leonida Andrejeva «Jekaterino Ivanovno® ter Ibsenovo «Gospo z morja®, Dostojevski je obdelal v «Selu Stepančikovu® rasputinski tip Fome Fomiča Opiskina, nesramnega parasita, ki se zaje v hišo umirovljenega polkovnika Jegorja Iljiča Rostanjeva. Tu filozofira, moralizira, deli lekcije — z eno besedo — gospodari. Na Stepančikovu, kjer imajo premoč ženske, ima lahko stališče. Ženskam postane Foma Fomič živa ikona, pred katero se more pravoverni kristjan samo prekrižati ali pokesati. A mož ni le oblasten, ampak tudi nesramen. Polkovnika Rostanjeva, mehko dušo ponižuje in ga spravlja pred sabo na kolena, «Re-cite mi: Vaša Prevzvišenost!* «No torej: Vaša Pre...,» začne Rostanjev. A Foma Fomič: «Nič: No torej, ampak naravnost: Vaša Prevzvišenost!® In umirovljeni polkovnik govori za njim in ga prosi odpuščanja, ker ga je razžalil. Pozneje pa se v Ro-stanjevu porodi upor zoper nesramnega zajedavca, ki gre nekoč tako daleč, da očita polkovniku, najboljšemu človeku, ljubezen z njegovo guvernanto. Ker začne v tej drznosti celo izzivati, postane Rostanjev ogorčen in ga vrže skozi vrata. Ženske pa se spuste v jok in stok in piskanje, ki traja tako dolgo, dokler se polkovnikovo srce zopet omeči ter pristane na to, da se sme Foma Fomič vrniti v hišo. Opiskin se na Rostanjevo vabilo vrne. Najprej blagoslovi zvezo med polkovnikom in guvernanto, nato pa nadaljuje svojo prekinjeno karijero izsesavanja in pustolovskega umstvovanja. «Poljubite Fomo Fomiča!®, diktira navzočim. In doseže to najprej pri ženskah, potem pa še pri moških s polkovnikom Rostanjevim na čelu. Njegova pozicija je utrjena. Dramatizirana groteskna povest Dostojevskega je našla v Fludožestvenikih genialne interpretatorje. Vsak tip je bil izdelan s kulturno-historičnega vidika. Igralci so bili na enaki višini. Videlo se je, kaj pomeni oderska skupnost. Hudožestveniki govore vsi isti jezik ter so kakor simfonični orkester pod nedosežnim dirigentom. Vsakdo, tudi tisti, ki je nemo štatiral, je prišel na svoj račun! Epizodne igre takorekoč ni bilo; postala je enakovredna komponenta skupnega podajanja. Foma Fomiča Opiskina je ustvaril Pavlov, polkovnika Rostanjeva Masalitinov. Poleg njiju je nastopilo še okolu dvajset dam in gospodov, med katerimi naj omenim Krasnopoljsko, Križanovsko ter gg. Komisarova irj Šarova. (Dalje.) uvajali v tek. šols. letu državni jezik tudi v drugi in tretji letnik, kar je v očitnem nasprotju z določili zakona. Čl. 17. namreč govori jasno, da se državni jezik uvaja od prvega dalje vsako leto v naslednji višji letnik. To bo zanimivo, kako se bo uvajal prihodnje šols. leto državni učni jezik v drugi letnik, kjer je že zdaj uveden v tretjem. Tudi s številom ur za jezikovni pouk se je postopalo brez kriterijev in bi bilo zelo šaljivo primerjanje učnih ur po raznih šolah in raznih okrajih. Ali — kadar se reformira, je vse mogoče, ker je nagon reformiranja nalezljiv in se marsikdo tudi sam začuti reformator. Različni so vzroki, da se v človeku zbudi reformator in da postane bolj ministrski kot sam — minister. Bezimeni učitelji, Imadu dašto svoje ime, a ljudstvo i deca njihova to ne znadu. Nisu tako domišljati neki naime naši sudrugovi, da bi bez estraha i obzira® svojoj škplskoj dcci kazali svoje ime. Dapače neki nadučitelji zaboravljajti predstaviti razredu novog učitelja i kazati mu ime. Ovo zahteva ne samo uljudnost, nego više drugi obziri i okolnosti. Inače što se dogadja? Pitaj decu: Kako se zove tvoj gospodin učitelj? Ne znam! Drugi če reči: Jedan s bradom, pak mu daju učenici i ljudi ime: Barbac. Kako se zove pak tvoj učitelj? Onaj visoki; izgloda kao postolar. I ljudi ga stavu zvati Postolar, i misle da je to njegovo pravo ime. Kako se zove tvoja učiteljica? Mlada. A tvoja? Stara. I ta dva pojma ostanu u narodu kao prava prezimena. Da ovo ne služi na čast školi i učiteljstvu, jasno je. Zato greši novi učitelj, koji, reko bih, taji svoje ime i prezime. Pametno je naprotiv da prvog dana svog nastupa službe napiše na ploči svoje potpuno iine i prezime. Učiteljski snocarski sindakat za gor. okraj je razposlal poleg nekaterih okrožnic tudi ta dopis: Osebno Gorica, 22. maja 1924. Gospod voditelj, pošiljamo vam priloženo objavo s prošnjo, da jo daste čitati učnemu osobju, ki je od vas odvisno in da jo zadaj vsak podpiše, v znanje. To pa, da se prepreči kakemu nespametnemu, proti kateremu si pridržujemo postopanje, ponavljanje igrice, da ne bi dal čitati našim članom in vsem tovarišem pisem, ki jih pošiljamo naravnost šolskim vodstvom, da prihranimo čas in denar. To v ravnanje tudi za prihodnost, v izogib sitnostim, ker se bo vselej poizvedovalo. Tajnik: podpisan Gino Medini. Temu fermanu nekoliko opomb zakaj v čast šolskih oblasti moramo povedati, da še nikdar niso izdale takega strahovalnega ukaza učiteljstvu. V državi imamo različne učiteljske organizacije, ki so zakonite in ki imajo namen skrbeti za varstvo učiteljskih interesov. Snoparski sindakati imajo poleg tega še poseben cilj: nasilno asimilacijo, potom šolstva in učiteljstva, vse one dece v državi, ki nima italijanskega materinskega jezika. To načelo fanatiki lahko propovedujejo, ni pa sprejemljivo za učitelja kot pedagoga in ni sprejemljivo za človeka sploh, ako ima le še nekoliko zdravih možgan. Odveč je torej izgubljati o stvari besede. Vendar je ferman «gospodom voditeljema tak, da ni mogoče mimo njega. Gospcdje iz sindakata se obračajo do tovarišev. Ali se v takem tonu občuje s tovariši? Če si člani sindakata pustijo govoriti na ta način, s pasjim bičem, svobodno jim. Nečlani sindakata pa imajo še vedno nekoliko dostojanstva, ki gre človeku, če je tudi učitelj. Ako bo sindakat kdaj kaj dosegel za šolo in stan, bo učiteljstvo z veseljem vzelo v znanje; ne more pa jemati «v znanje- takih policijskih dopisov, v katerih se grozi s poizvedbami, s posledicami in s pridržanim postopanjem. Učiteljstvo je podrejeno šolskim oblastim in te imajo dovolj moči, kakor sc prepogosto prepričujemo na lastni koži. Ako smo v pravni državi, ni treba poleg te avtoritete še druge, posebno ne, če si jo nekateri sami prisvajajo. Žalostno je, da so pripadniki našega tlačenega stanu, ki hočejo strahovati na ta način svoje lastne tovariše. Gorje stanu, dokler bo /to mogoče. Zagotavljamo jim pa, da ne bodo s silo .ničesar dosegli in da bo prišel čas, ko bodo sami izgubili vero v strahovanje. I a-krat jim ostane le še sramota, da se niso plašili kajnovstva v stanu. Civis. Osebna mržnja ali zloba? Eden zadnjih «Malih listov« govori v dopisu iz 1 omaja, da je njih sno- parski župan priporočal kot nadstrankarski list tudi «Novi Rod» in sicer poleg «Edinosti» in «Novic». Priporočila snoparskega župana «Novi Rcd» prav gotovo ne rabi. Da ni «Novi Rod» političen list in da ga ni moči staviti v eno vrsto z «Edinostjo» in «Novicami», to morda vedo tudi v uredništvu »Malega lista«. Čemu torej diskreditiranje s snoparskimi župani? Če imate, gospodje, tehtne in upravičene razloge, nastopite odkrito proti mladinskemu listu, ki ga izdaja Zveza učit. društev, saj ste ga še nedavno temu priporočali, sicer nas uverite, da vas vodi le osebna mržnja, ako ne zloba. NOVI ČEKI, Uprava «Novega Roda» razpošilja poverjenikom nove čeke, ker je poštno ravnateljstvo dosedanje tiskovine zamenjalo z drugimi. Kn|iževnost in umetnost Glasbeni večer tržaške Glasbene Matice V soboto 21. junija je tržaška Glasbena Matica v dvorani «Delav. kons. društva« pri Sv. Jakobu zaključila svoje petnajstletno delovanje z običajnim glasbenim večerom gojenk, gojencev in z društvenim mešanim zborom, ki se je po večletnem spanju zopet prebudil. Koncert je otvorilo nad dvajset mladih ljudi, gojenk in gojencev s Corellijevim: «Concerto grosso« ši. 8 za kvintet na lok in klavir, pod vodstvom prof. Ivančiča. Zal, da se moram tukaj neprijetno dotakniti g. Ivančiča, ki je imel sicer dober namen, a ni povsem razumel svoje naloge. Skladba spada v 17. stoletje, to je v ono stoletje, ko se je začela orkestralna glasba v skupnem ansamblu komaj razvijati in dala podlago poznejši sinfoniji. Vsa tedanja orkestralna glasba je pisana še pod vplivom velikih predhodnikov, vokalnih polifonikov v a capella slogu Palestrine i. dr. —- torej v strogo kontrapunktičnem, predvsem vokalnem cerkvenem slogu tistega časa. S tem bi bilo na kratko označeno teoretično jedro tedanje glasbe. Zato je slog skozi in skozi miren in ritmično strog. Teme (gl. misli) prehajajo iz enega glasu, odnosno enega inštrumenta v drugi se posnemajo, rastejo in padajo ter se v končnih kadencah združujejo. Odlikujejo se skladbe tistega časa zraven kontrapunk-tične bogatosti še v harmoničnih pridržkih, ki dajejo skladbi ono prožnost, ki jo žene dalje v njeni enostavnosti. Vse to se je tukaj prezrlo in ni mogla zato priti skladba do one veljave kakor bi prišla sicer. Prof. Ivančič je pač vesten pristaš resne Vramove šole, ki goji glasbo te vrste z veliko vnemo in kateremu sem jaz kot nekdanji Vramov gojenec to pomanjkljivost tudi vedno očital. Če nedostaja tukaj genijalnosti, je treba pač seči po študiju, da se lahko poglobi v slog tistega in sploh vseh časov, in se to po možnosti tistim mladim ljudem dopove, kakor je to delal nekdaj Topič, ki si je v tem oziru ohranil med nami neminljiv spomin. Moram pa g. Ivančiča v tem prvem poskusu pohvaliti, kajti pokazal je smer in temelj bodočemu društvenemu orkestru. Izmed klavirskih gojencev ravnatelja prof. Šonca sta nastopila gojenka Angela Lampe in gojenec Stanko Malič. Prva je nastopila s Čajkovskega: «Vožnjo s trojko« in z Griegovo: <