O *
C C 'i ~ '7
-*• V /
a
Stev. 32., Leto II.
SPITAL NA TRAVI
Sobota 1. februarja 19-4-7.
DV< JUGOM#® NOTI VATI^NU
BELGRAD. Vlada FRL Jugoslavije je včeraj vročila Sv.stolici dve protesni noti. V noti jugoslovanska vlada protestira proti dejstvu, da je Sv. stolica pomagala pri pobegu šestih jugoslovanskih vojnih zločincev, 3 Srbov in 3 Hrvatov v Južno Ameriko, s tem, da jim je omogočila in financirala njihovo pot. V neti so med drugimi navedena imena$ Vlaho žarko, Prančič, Miksič, Galič. V drugi noti pa jugoslovanska vlada sporoča Sv.stolici, da je obveščena, da 'se na vatikanskem teritoriju nahajajo naslednji vojni zločincij Jankovič, Nedeljkovič in Vujovič. Jugoslovanska vlada zahteva, da se-omenjeni takoj aretiraj® in predajo jugoslovanskim oblastem.
Gornje poročilo je objavila jugoslovanska agencija TANJUG.
L0N30N. Danes,zjutraj je odpotovala iz Anglije kraljeva družina'{ kralj, kraljica in pri-cezinji Elizabeta in Marjeta na daljši sltižbeni obisk v južno Afriko.
JERUZALEM. Visoki komisar za Palestino je včeraj odredil evakuacijo __ britanskih žena in otrok. Žene in otroci so se včeraj začeli zbirati po vojašnicah, nakar bodo v prihodnjih dneh odvedeni iz Palestine.
LONTON. Britanska vlada je poslala Poljski posebno noto radi aretacije neke uradnice britanskega poslaništva v Varšavi.
LONDON. Belgijski delegat na londonski konferenci je včeraj obrazložil stališče svoje vlade do -mirovne pogodbe z Nemčijo. Belgija zahteva dolgotrajno okupacijo Nemčije in se ne zadovoljuje s sedaj določenimi repa-raci j.skimi zneski. - Na dopoldanski seji so namestniki zu- . nanj ih’ministrov stavili avstrijskemu zunanjemu ministru Gruberju nekatera vprašanja. Sovjetski delegat Gusev je vprašal, ali Avstrija priznava in se strinja z moskovsko izjavo o Avstriji. Gruber je odgovoril pritrdilno. Gusev je v tej zvezi stavil vprašanje, ali Avstrija s tem priznava tudi-sokrivdo na voj ni ,ker
umu t^-
se je borila na strani Hitlerjeve Nemčije. Gruber je -odgovoril, da so se borili le Avstrijci, ne pa Avstrija, ker takrat ni obstojala. Na vprašanja, ali lahko navede število avstrijskih edinic in moštva, ki so se borili v nemški vojski, je Gruber odgovoril, da posebnih avstrijskih edinic , ni bilo. Avstrijci so bili po-' razdeljeni po .nemških edinicah. Gruber je tudi dejal, da so Avstrijci mnogo pripomogli k zavezniški zmagi, ker so se tudi aktivno borili proti nacizmu.
Gusev je želel o tem konkretnih dejstev, Gruber je obljubil, da' • jih bo v kratkem predložil.
ATENE. Mednarodna komisija ZN je imela v če rej svojo drugo sejo'. Jugoslovanska in bolgarska delegacija sta predlagali, da se preiskava vodi samo na grškem ozemlju.
PLIBERK. Tanjug poroča, da je občinski odbor v Pliberku, s po-sebno spomenico protestiral pri zavezniškem kontrolnem s.ve,tu na Dunaju proti-zahtevi koroške deželne vlade, da naj vsi občinski odbori sprejmejo sklep o nedeljivosti Koroške. Podobne proteste so poslali tudi nekateri drugi občinski odbori na Koroškem.
WASHINGTON.Hoover je sporočil am.zun.min.Marshallu, da bo v nedeljo odpotoval v Evropo pregledat, kakšna je prehrana v Nemčiji in Avstriji* '
ZDRUŽENE DRŽAVE EVROPE.
Churchillov predlog, naj se osnujejo Združene države Ev-ropb, je na e-ni strani naletel na odobravanje na drugi pa na odločno odklanjanje. Med prvimi, ki so ta načrt odklonili, so sovjetski diplomati in časnikarjic Zanimivo je, kako o tem sodi druga evropska javnost.
Francoski socialistični list MResistance Paris-Matin" piše takole g "Churchill brez dvoma verjame, da bi-Organizacija Združenih narodov pod gospodstvom Angloamerikancev, oboroženih z nepremagljivo atomsko bombo, morala držati na uzdi Rusijo. Churchill odkrito misli, kakor tudi drugi Amerikanci, aa je to edino sredstvo za dosego v miru združenega svetae Mi pa smo drugačnega prepričanja, da bi pot, ki jo Churchill priporoča, privedel do tistega, čemur se Churchill hoče izogniti - do uničenja civilizacije, Z grožnjami, ki se naslanjajo na tako strahotno orožje, nikoli ne moremo priti do resničnega miru® V imenu mirne združitve sveta "Churchill-janci" pripravljajo dva svetova na novo vojsko.Mi pa, mi napredni novega sveta, obljubljamo svojim prijateljem v Veliki Britaniji, da je Churchillovo politiko treba z vsemi sredstvi pobijati..
Drugače piše francosko glasilo "La Depeche de Parie", ki v svoji številki od 18, januarja med drugim naglasa te le misli: "Predlog goapoda Churchilla prihaja o pravem času. Organizacija Združenih narodov postane lahko temelj za mirovno ureditev, kakršno želi svet... Najvažnejše pa je, da na eni strani zmaguje miselnost, na drugi strani pa se postavlja nadnarodna močna oblast, ki bo lahko uravnala in omejevala konkurenčni boj med državami0"
Katoliški belgijski list “La Metropole" v Bruslju pa je 1?» januarja Churchillov predlog tako-le pozdravil: " Prihajajoča anglo-francoska zveza bi utegnila imeti velike posledice, ko bi nebo in^ ljudje Churchillov predlog hoteli ugodno sprejeti. Treba je samo.še enega koraka, pa bo tak dogovor podpisan z belgijsko--holandsko— luksemburško Zvezo, In potem bi Združene evropske države ne bila nikaka utopija več,"
MED I TAL I J A N S K IM I SOC I ALI S II ...............
0 važnosti boja v socialističnih vrstah v Italiji pišejo vsi evropski listi. Komunistični francoski list "Action" od 17»I. pravit "Mednarodni krogi si prizadevajo, da bi^svojo politiko zdruzi-li za dvema ideološkima pretvezama: za katoličanatvom in zahodnim socializmom."
Katoliški list "La Metropole" v Bruslju pise 17*januarja« "Bije se tih,a hud boj med zahodno demokracijo in totalitarizmom,, Namen filokomunistov je ta, da bi staro italijansko socialistično stranko uničili z neizprosno tehniko mrzlega in neizprosnega totalitarizma. Iz tega sledi, da mora sedanji boj tudi tiste zanimati, ki niso socialisti. Ki pa žele, da bi se v Italiji _politični boj bojeval v duhu svobode in demokracije, da se prepreči nova diktatura.
Francoski radikalni list pariški "L’Aurore" od 16. januarja naglasa: "Zdi se, da bo bolj prav, če se začne plodovito sodelovanje med novo socialistično stranko in demokrati, kar bi srednjim slojem v Italiji omogočilo, da se opredele za umerjenje•tradicije "lombardsk demokracije", katere nosilec bi bil socializem, kakor pa za desničarsko gibanje " L1Uomo qualinque".
IZ TABORIŠČA,
KNJIŽNICA SREDNJE ŠOLE ZAČFE	Vsakdo se	mora izkazati z osebno
IZPOSOJATI KNJIGE v ponedeljek	izkaznico	(Ind„karto). Vsi drufei
dne 3. februarja. Odprta bo vsak	pogoji so	nabiti v knjižnici,-
delavnik od 9-11 in od 3-5.	Ravnateljstvo.
EMS DELAVCI V AMH.
Angleški katoliški delavci so organizirani v delavskih*."'!® strokovnih organizacijah, iz katerih so izšli tudi nekateri izmed sedanjih britanskih ministrovmed njimi sam Bevin. Strokovno gibanje pomeni danes na Angleškem veliko silo, pri kateri so udeleženi tudi katoličani. Na pobudo kardinala Griffina je bila pred kratkim ustanovljena Zveza katoliških strokovničarjev. Naloga te nove zveze je, da svoje člane duhovno, kulturnot zlasti pa versko vzgaja* To ni nova strokovna organizacija, marveč hoče le,"da bi se vpliv katoličanov v strokovnih društvih povečal.
Poleg tega imajo na Angleškem že več časa važno ustanovo: katoliško socialno delo. To je nekaka šola za katoliške delavce.
Ima svoje skupine tudi na univerzah, kjer se socialno šola mnogo katoličanov. V tem oziru zlasti slovi univerza v Oxfordu.
Nekaj posebnega je katoliški delavski koleg v Oxfordu.
Dušni pastirji v posameznih župnijah mr;d delavsko mladino izbero najbolj talentirane in najboljše fante, ki jih pošljejo na oxfordsko univerzo študirat socialno vedo. Hkrati se v delavskem kolegiju pripravljajo in šolajo za bodoče delavsko strokovne voditelje. Ta delavski kolegij v Oxfordu vodi jezuit. Ko mladi delavci zapuste to delavsko visoko šolo, jih strokovne organizacije rade sprejmejo na odgovorna mesta, v delavskih strokovnih organizacijah.
BANAStiDA ATOtIMTDNA
Ker se v Argentim dandanes mnogo govori, kar ni Čudno, saj je poslala v Evropo posebno komisijo, ki naj v teku 5 let poskrbi, da se bo tja preselile 4 milijone ljudi, bo morebiti zanimalo tudi naše bralce, če povemo kaj o Argentini. V naslednjem podamo člane k ki ga je- v svoji 19« številki prinesel avstrijski tednik "Europaischer Beobachter":
"Prvo, kar obiskovalca začudi, je dejstvo, da je Argentina docela drugačna kakor katerakoli druga južno-ameriška dežela. Ko letalo preleti veletok.Rio La Plata, zagledaš pod seboj čisto ravno deželo, kjer-raste le malo drevja. Vsak hektar zemlje je obdelaš. ali pa se na njej pasejo črede govedi. Dežela je ravna, rodovitna in brez gozdov. Kakor mesta ameriškega srednjega zahoda, se tudi glavno mest® Argentine Buenos Aires dviga iz rodovitne ravnine, polno širokih cesta in modernih poslopij. In yendar je to mesto po svojem bistvu in značaju evropsko, prav nič pa amerikansko.
Trgovine so prepolne blaga|y prebivalci so dobro oblečeni, dobro hranjeni in dobro oskrbljeni. Če stopiš v Narodno banko, ti bodo radi pokazali v enem izmed gorenjih nadstropij moderno kliniko, kjer imajo pravico do brezplačnega^zdravljenja vsi bančni na-_ muščenci z družinami vred. In teh nameščencev je ^000. Invbolnišni-ca je tako.urejena, da lahko zdravijo vsakršno boleren, Ge obiščeš uredništvo vodilnega dnevnika v tem velikanskem mestu, ti bode brezplačno dali vsakršen pravni ali kmetijski nasvet, zraven pa^ti je na razpolage tudi tamkajšnja zobna ambulanca. Docela brezplačna je tudi porodišnica.•
Le ena. četrtine argentinskega prebivalstva se peča s kmetijstvom.. Ta industrijski razvoj je zlasti pospeševalo .dejstvo, da Argentina nima nobenih plemenskih težav ? kakršne_imajo druge _ juzno—ameriške države, kjer živi mnogo indijanskih in zamorskih mešancev. Argentinsko prebivalstvo je popolnoma evropsko. V glavnem so Španci, pridni Italijani in pa velika _britansko-argentinska kolo-* nija, ki je tako veljavna, da v Buenos Airesu izhajata kar dva
dnevnika v angleškem jeziku.
Argentina izvaža na Angleško* Zato pa ji je Anglija dala solidno podlago za njene industrijske naprave. Kar se tiče kulture, umetnosti, arhitekture in zabave, Argentina gleda proti Franciji,
S Španijo je Argentiua sicer zvezana s plemenskimi vezmi, nikakor pa ne s političnimi. Plemensko’ je sorodna tudi Italiji in zato simpatizira s to deželo
Ta članek more podati le nepopolno sliko enega samega kota te velike dežele« Vendar pa moremo gledati tudi predsednika Perona in njegovo gib*anj e.
Nazori, ki jih zastopa Peron, so g da so reveži dobili nezadosten delež narodnega dohodka, da je Argentina velik narod, ki ne sme biti nikomur podrejen in od nikogar kolonijalno odvisen. Njegovo geslo pri volitvah je bilo: "Ožemimo bogataše!11 In bogataši so res njegovi najhujši sovražniki. Kakor pravijo, hoče Peron doseči nekaj takega, kar je nameraval .Roosevelt s svojim zakonom New Deal,^Če je to res, bo Peron morebiti kakor Roosevelt izpeljal svoje zaželjene reforme, ne da bi pri tem presukal vse lice te dežele.
Argentina ima vse človeške in materijalne pogoje za lepo prihodnjost. Dežela ne	bo nikdar za	špekulante, pač pa	bodo v	njej
dobro^opravili vsi, ki	hočejo resno	delati,	ki	so	spretni, ki	kaj
tehničnega zn^jo in so	podjetni.
Francoski list "Forces Nouvelles",	ki	je	list	republikan-
skega ljudskega gibanja, je 1?.januarja o Argentini prinesel daljši članek, iz katerega povzemamo te le misli:
"Peron, veliki argentinski vladar, si je zastavil veliko^ nalogo..♦ Zakaj ne bi zmanjšal vpliva Združenih držav, da bi povečal argentinski vpliv? Ta cilj skuša Peron doseči, zato se njegova politika včasih^zdi protislovna. Enkrat je Sovjetom ponudil prijateljsko roko, drugič je bil z njimi silno strog« Rad bi sicert da bi ga Sovjetska zveza podpirala, ne mara pa se zameriti katoličanom* Ustanoviti hoče blok južno-ameriških držav0 Tudi. v gospodarstvu« Za dosego svojih ciljev se je obdal z nekaterimi ljudmi, ki so bili fašistično vzgojeni, ,Toda Peron sam ni noben fašist« Saj je bil izvoljen na svobodnih volitvah. Tako Argentina živi pod predsednikom kakor'Združene države« Peronova vlada je diktatorična, kolikor ji to dopušča argentinska ustava. Ker pa stoje za njo delavci,'ki so edini organizirani element v deželi, mu daje to silno moč,„, Katoličane je pridobil s svojim socialnim programom. Na svoji strani ima ljudstvo.
Kot delavski minister se je drznil že delati tako socialno politiko, ki je za južne kraje kar drzna« Pridobil- si je hvaležnost ljudstva in^sovraštvo veleposestnikov. Torej diktatura, ki pa se opira na večji del naroda. Diktatura, ki pa pušča svobodo besede in kritike. Časopisje mu je sovražno -in ga napada*»a On to dopušča.%» Argentina v je mlada dežela, Peron pa hoče iz nje nekaj ustvariti,,"
MAH OGLASI •
Kdor je izgubil male škarje, jih" lahko dobi v naši upravi,.
Dne 30.t.m. sem zgubil krorna-sto v rujav papir zavito žlico _ grede na delo od bar. 37/2 proti kuhinji. Pošten najditelj se naproša, da jo vrne v bar.37/2.
j	MLADINSKI DOM	_	j
j priredi v ."Domu zmage" Pavel Go- j jlievo pravljično božično povest j Iv štirih slikah: PETEROKOVE PO- j {SLEDNJE SANJE”. Predstava za cd- j j ra.’le se bo vršila nocoj v soho- \ j to 1» februarja ob 8 uri zvečer j |in v nedeljo 2. februarja ob 3 |uri popoldan. - Vljudno Vabljeni