Maribor, sreda 18 decembra 1935
pomorim—• bwiwwict>.*mmwwww————■■» MBWB—g—
P IR] SORSKI
Cene 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava; Maribor.Gospoakaul.il/ I oleton u. eonistva 2440, uprave 2465
Izhaja razen nedelje in praznikov vaak dan ob 14. ur; Velja mesečno prejeman —	/H|
v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase	oJHL	<£iHL
sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun ŠL 11.408
Baldwin bo odgrnil zaveso
Anglija obupala nad DruSfvom narodov? Strah pred novo strahotno svetovno volno — Laval je dobil zaupnico — Kaj bo odgovoril Mussolini — Ženevsko zesedanie — Abesinija se bo bojevala dalje
LONDON, 18. decembra. Razvoj dogodkov sili angleškega ministrskega predsednika Baldvvina, da bo na seji spodnje zbornice v četrtek položil vse svoje karte na mizo in dokazal, kako angleška vlada ni imela drugega izhoda, kakor sprejeti pariške mirovne predloge. V svojih izvajanjih se bo Baldwin dotaknil francoske politike in nazadnje izjavil, da mora Anglija revidirati svojo politiko do Društva narodov. Splošno se pričakuje, da bo Raldwin v četrtek docela opusti) stališče svoje prejšnje izjave, po kateri predstavlja Društvo narodov temeljni kamen angleške zunanje politike. Bn!dwin bo skušal pridobiti vlado in spodnjo zbornico za spremembo vse dosedanje zunanje politike. O tem se je že razpravljalo na sinočni seji vlade, na kateri so se določile tudi in-strnkciie za ministra Edena, ki je odpoto val v Ženevo. Ako dobi nalog, da v Ženevi zastopa pariški predlog in bo ta nalog sprejel, bo to pomenilo, da je kriza v angleškem kabinetu odstranjena in i)o Buldvvin dobil zaupnico tudi v spodnji zbornici.
LONDON. 18. decembra. Večina angleških listov zavzema še dalje ostro stališče do pariških mirovnih predlogov, v okolici Br-Vhvina se pa pričakuje, da se bo ta vihar kmalu polegel, ko bo ministrski predsednik obrazložil vzroke, ki so Anglijo prisilili do take politike. Predvsem bo Baldvvin naglasil in dokazal, da bi nadaljevanje politike sankcii, zlasti poostrenih sankcij, pomenilo vojno. V tem primeru se pričakuje tudi popolna likvidacija angleškega ministrstva za Društvo'narodov in širijo se celo glasovi, da bo Anglija Društvo narodov sploh zapustila, ker se ie pokazalo. da ne more izoolnbi pričakovanj, ki lih ie Augljla vam stavila, V političnih krogih se živahno razpravlja o vzrokih ki so privedli angleško vlado do takih sprememb svojega stališča in se zatrjuje, da stoil svet sedaj pred mirom ali pa pred novo strahotno vojno, ki bi bila še dosti grozneiša kakor ie bila svetovna. Položaj je tak, da bi poostritev sankcij izzvala konflikt na Sredozemskem morju, ki ne bi ostal osamljen. Posledica tega bi bil najprej padec fašizma v Italiji s krvavo notranjo revolucijo, kar bi izrabili sovražniki ftaliie za vojni pohod. Brde je v tem oziru neka velesila pripravila že vse do najpodrobnejših načrtov tako v vojaškem, kakor tudi diolo ntntskem oziru. Istočasno bi pa izrabila položni tudi kanonska in uresničila cilje svoie hegemoniie na Tihem oceanu Raz 'oj dogodkov bi utegnil privesti do poloma celokupnega velikobrltanskega imperija, Spričo vsega tega Anglija ne mo-re siliti v samomor in mora storiti vse, da nadaljnji razvoj dogodkov v tej sme B prepreči, četudi s krvavečim srcem žrtvuje to, za kar se je doslej z tako odločnostjo zavzemala.
PARIZ, 18. decembra. Ministrski pred sednik in zunanji minister Laval je obrazložil včeraj v poslanski zbornici stališče Frmicjip do italHansko-abesinskega 8Dora. Njegovo poročilo je bilo sprejeto
jv hrušču in trušču s strani opozicije,
toda nazadnje se mu je le posrečilo dobiti zaupnico, ki mu jo je izrekla zbornica s 304 proti 252 glasovom. Proti zaupnici so glasovali vsi levičarji z večino radikalov. Laval je v svojem govorit naglasil, da sta Anglija in Francija šli s svojimi predlogi do skrajnosti, to sta pa storili samo zaradi tega, da preprečita novo vojno. Društvo narodov Je že doslej izčrpalo vsa svoja sredstva. Vse kar bi storilo preko tega. bi šlo preko pakta Društva narodov in bi doseglo prav nasprotno od tistega, kar se je hotelo, ker bi namesto miru bila povzročena vojna.
RIM, 18. decembra. Kakor vse kaže. bo Italija odgovorila že nocoj na pariški predlog. Njen odgovor ne bo niti pritrdilen, niti odklonilen. V načelu bo Italija najbrže sprejela pariški predlog, v podrobnostih pa ga bo odklonila. Predvsem bo Italija odklonila vrnitev Aksuma Ahe sinili in izročitev pristanišča Asaba ob Rdečem morju ter izjavila, da je darta-kilska in ogadenska puščava ne zadovoljujeta. Mimo tega bo izrazila nezadovolj 'd v o glede kolonizacijskega ozemlja in zahtevala, da se to ozemlje razširi na vso južno Abcsinijo, in sicer tako, da bo izvedba kolonizacije tudi v resnici za-
gotovljena iu ne bo Abesinija kolonistom delala nobenih težkoč, kakor bi jih lahko po sedanjem predlogu. Mimo tega bo Ita lija zahtevala pravico do zgraditve železnice med Eritrejo in Somalijo. Pas, po katerem bi tekla ta železnica, bi postal suverena last Italije. Odgovor bo odobril drevi velikj fašistični svet.
ŽENEVA, 18. decembra. Danes se sestane tu svet Društva narodov, ki bona dopoldanski seji razpravljal o naselitvi krščanskih Asircev v Iraku in Siriji. Popoldne se bo pa pričela najprej najbrže zaupna debata o pariškem predlogu. V splošnem je tu razpoloženje zelo nepomirljivo in se ne veruje, da bi se moglo doseči ukinjen je sankcij proti Italiji, pa naj tudi Mussolini pariške predloge sprejme.
Adis Dieba, 18. decembr i. V Abesiniji je izginilo upanje, da bi se mogel konflikt z Italijo mirno poravnati. Pariški predlog ne more nikoli biti podlaga za sporazum. Abesinija se pripravlja nasprotno na daljšo vojno, ker le orožje lahko reši ta spor. Vlada je že ukrenila vse, za osvo-bojenje vsega abesinskega ozemlja. Tu upajo, da bodo Italijani še pred deževno dobo vrženi iz Abesinije. S tem pa vojne še ne bo konec. Pričakuje se, da bo končana šele v jeseni 1. 1936.
Pora?, Habjanov tudi na severu
Abesind so prekoračili reko Takazo in vrgli Italijane 30 km nazaj
PARIZ, 18. decembra. Agencija »Radio« poroča, da se je abesinsko vojno vodstvo odločilo vreči vse razpoložljive rezerve na južno bojišče, da onemogoči italijansko ofenzivo, ki jo pričenja general Graziani. Abesincl so zgradili povsod močne utrdbe in so pripravljeni braniti vsako ped zemlje prot! novemu italijanskemu napadu. Med tem pa se čete rasa Deste polagoma pomikajo dalje s svojih postojank ter so v neprestanih bojih s prednjimi stražami italijanske vojske. Tudi na severnem bojišču se vrše večji in manjši boj' Italijani sami poročajo, da je okoli 3.000 Abesincev napadlo ob reki Takazi pri Maj Enketi italijanske postojanke. Italijani so bili zaradi abesinskega napada prisiljeni umakniti se proti Dem-
beguni. Istočasno so Abesinci prekoračili tudi malo reko Abalo in skušali z obkolitvijo uničiti italijanske čete na področju Šire. Boji, ki so se tu razvili, še niso zaključeni. Italijani poročajo tudi, da so tu izgubili 1 častnike in več vojakov.
LONDON, 18. decembra; »Reuter« poroča, da na abesinskem bojišču na jugu ni nobenih novih dogodkov, pač pa so Abesinci na severu prekoračili reko Takazo, vrgli Italijane iz njihovih postojank in jih potisnili 20 km nazaj. Italijani so imeli prj tem velike izgube in so Abesinci zaplenili veliko vojnega materiala. Drugi napad se je pa izvršil 100 km zahodno od Aksuma, kjer so Abesinci vdrli Italijanom za bok in je v teku silno krvava bitka
&eneš predsednik češkoslovaške republike
PRAGA, 18. decembra. Danes ob 11. uri je bil v zgodovinski dvorani praškega gradu izvoljen dr. Edvard Beneš s 340 glasovi od 446 oddapih za predsednika
republike. Dr. Beneš je takoj položil prisego. Vlada dr. Hodže je demisionirala, nakar ji je bilo poverjeno vodstvo držav nih poslov do nadaljnjega.
Vzroki angleške preorientacsfe
Anglija se boji v prvi vrsti Japonske in Egipta in zaradi tega ne more spuščati v vojno z Italijo
se
Včeraj smo objavili na uvodnem mestu senzacionalna odkritja o ozadju pariškega predloga za likvidacijo vojne v vzhodni Afriki. Ta odkritja so se pa nanašala skoraj izključno na Francijo in jih moramo zaradi popolnosti glede Anglije še izpopolniti. Gotovo je, da je morala Lavalova odločna izjava, da Fran-
cija ne pristaja na nobeno poostritev sankcij in Anglije v primeru spopada z Italijo na Sredozemskem, morju ne bo podpirala, uplivati na London porazno, toda v tem za spremembo dosedanjega stališča v italijansko-abesinskem konfliktu gotovo še ni glavni povod.
V	poučenih krogih zatrjujejo, da bi
»Italija na poostritev sankcij, zlasti pa na kontrolo italijanskih ladij, zares odgovorila z vojaškimi sredstvi. V Italiji so v ta namen že organizirali takozvane »letalske legije smrti«, ki bi skušale z letali uničiti angleško brodovje in angleške bazene na Malti, v Gibraltarju, Cipru in drugod. Te legije tvorijo sami fanatični prostovoljci. Toda Anglija se teh legij še ne bi ustrašila, če ne bi bila v ozadju skrita veliko večja nevarnost. Vojna v Evropi, ki bi vezala Anglijo in njene bojne sile na Sredozemsko morje, bi prav gotovo izkoristili na Japonskem in v Egiptu. Nobenega dvoma ni, da Japonska komaj čaka na to, da bi se Anglija zapletla v konflikte v Evropi, ker bi v tem primeru lahko nemoteno požrla vso Kitajsko in se pripravila za nadaljnje imperialistične akcije na Tihem oceanu, zlasti v smeri Avstralije.
Kar tiče Egipta, je najnovejši razvoj njegovih notranjepolitičnih dogodkov jasno pokazal, kakšni so nameni egiptovskih nacionalistov. Dejstvo, da so se o-pogumili na iniciativo in s tajno podporo Italije, dejanskega položaja nič ne spreminja. Anglija bo morala nastopiti zelo energično, ako bo hotela rešiti vsaj svoje najvažnejše interese. Razni znaki kažejo, da se glede popolne neodvisnosti Egipta ne bo dalo mnogo spremeniti, a to Angliji niti ni važno. Njo zanimata I bolj Suez in Sudan, katerih ne bo nikoli : pripravljena izpustiti iz svojih rok. V Londonu bodo zato morali sedaj seči po Suezu, ki je zaenkrat še integralni del j Egipta, in po Sudanu, ki je skupna kolo-! Talna posest Anglije in Egipta. Ako odide Egipt svoja pota, mora prepustiti Angliji v popolno posest Suez in Sudan. Za tako akcijo bo pa treba poseči nedvomno po oboroženi sili. To pomeni, da se bo Anglija morala napram Egiptu, ki pa ni včlanjen v Društvu narodov), poslužiti enakih sredstev, kakor Italija napram Abesiniji.
Vse to daje Angliji dovelj vzroka, da popusti glede italijansko-abcsinskega spo ra in izbere manjše zlo. Toda vprašanje je, če bo to res manjše zlo? Posledic lega koraka danes namreč res še ni mogoče pregledati, bodo pa nedvomno že v doglednem času velike in usodne. Nobenega dvoma pa zopet ni, da bo za vse odgovorna v prvi vrsti le Francija.
Ha tomht damah pciiHks
Logičen nasvet
»Slovenec« piše še vedno na dolgo in široko o unifikaciji šolskih knjig. Nam se zdi docela nesmiselno razpravljati o tem, kdo je unifikacijo sklenil in naročil. Mnogo bolj važno je to, da se uresni čuje šole danes, za časa vlade JRZ, katere glasilo je ravno »Slovenec«. Dolžnost slovenskega dela JRZ bi bila, da izvedbo unifikacije prepreči. Da se to zgodi, naj gg. ministra dr. Korošec in dr. Krek zagrozita z odstopom, ako se to ne zgodi, in prepričani smo. da sc bo zgodilo. 1 a nasvet je več ko logičen in pričakujemo, da se osvoji in izvede. Šele tedaj bo dobil »Slovenec« legitimacijo govoriti dalje o tem vprašanju.
Idejni razdor med »združeno opozicijo«. Med tem ko stoje v Zagrebu v »združeni opoziciji« slej ko prej na stališču federalistične ali. vsaj široke avtonomistične ureditve države, je eden voditeljev Davidovičevih demokratov, Milan Grol, nastopil na nedeljskem shodu »združene opozicije« v Sremskih Karlovcih proti federalizmu in širokemu avtonomizmu. Zares lepa — »združeno opozicija«.
StoMmka pidmja
Križi in težave naših vzgojiteljev
Zborovanje učiteljstva slovenjebistriškega okraja
V	Slovenski Bistrici je bilo v soboto zborovanje tamošnjega okrajnega učiteljskega društva, zvezano z občnim zborom in predavanjem tov. Metlike.
Predsednik, domači šolski upravitelj tov. Tajnik se je uvodoma s toplimi besedami spomnil bivešga predsednika, v novembru preminilega šol. upravitelja iz Zg. Polskave, tov. Jožeta Rajnerja. Stoj«, s »Slava« vzkliki je počastil zbor njegov spomin. Nato je pozdravil goste — učiteljski naraščaj, dnevničarje in tov. nastavljene od banovine, želeč jim skorajšnje nameščenje, kar je pričakovati v najkrajšem času, saj je samo v dravski banovini še 100 nezasedenih mest.
Situacijsko poročilo, ki je sledilo, je pokazalo pravo sliko prizadevanja stanu za dosego svojih teženj, ne v zadnji meri v materialnem pogledu, saj je znano, da se položaj učite jstva in sploh uradništva tudi po zadnjih retušah ni bistveno popravil. V dosego izboljšanja, o mnogih primerih neznosnega položaja, je bila na pristojna mesta poslana obširna spomenica, kj jo bodo merodajni krogi gotovo upoštevali, dobro vedoč, da je uradništvo zelo važen stan v državi, ir da kjer ta stroj popušča, se začne rušiti še marsikaj.
Kompaktno je obsodi! zbor izpad predsednika zagrebškega učiteljskega društva »Edinstvo« na sekcijskega predsednika Ivana Dimnika, kateremu je izrazil popolno zaupanje. Prav tako izreče obsodbo na pavšalne napade na star,, ki so se v zadnjih časih pojavili ter končno nizkotni anonimni napad na splošno cenjeni in priznani mlad nski mesečnik »Naš Rod«. Še o izpremembi draginjskih
razredov, namestitvah, premestitvah in upokojitvah ter z nesrečnem § 71, ki preprečuje učiteljstvu tako potrebno stalnost, je bilo govora, nakar je sledil občni zbqr.
Društveni tajnik je poročal, da je bilo v preteklem letu 5 zborovanj s povprečno dobro udeležbo. Da ni bila ta najboljša, so krive temu vremenske, terenske in materialne neprilike. Okraj šteje
13	šol, učiteljstva je 69, včlanjenega 63. Sledilo je precizno blagajniško poročilo, volitve pa odpadejo na naslednje leto, ker se funkcijska doba odbora menja vsake tri leta.
Zanimivo je bilo sledeče predavanje tovariša Metlike o temi »Risanje kot osnova učnim predmetom osnovne šole«. Tovariš je že svoj čas v pedagoškem listu »Popotniku« nakazal smernice za ta metodični postopek pri pouku, predvsem v elementarnem razredu, ki se da uveljaviti, kot je bilo povzeti iz izvajanj predavatelja, in razširiti na vso osnovno šolo. Na tej osnovi, je izjavil predavatelj, kjer ima predmet gotovo obliko, da se pride do stvarnega pojma, da se igraje pridobi vez med učno snovjo in učenčevo duševnostjo. Predavatelj, ki je žel za svoja izvajanja priznanje in pohvalo, je obljubil na željo tovarišev, svoja teoretična in praktična izkustva otipliveje prikazati na hospitaciji v svojem razredu, ki bo na enem prihodnih zborovanj. Verjetno in želeti je, da se bo ob tej priliki razvila tudi razprava, ki bo pokazala v koliko so mnenja deljena.
Po še nekaj več in manj važnih predlogih je bilo zborovanje, ki se je vršilo v tamošnjj šoli, zaključeno.
nah 1933^34 in 1934/35 za Din 115.000. J Morda se še ni toliko pisalo o zimskih športih, kot letos o zadevah Planice ir. saveza, s pozitivne in negativne strani. Ako bodo vsi ti športniki objektivni in presojali samo izvršeno delo in rezultat enega in drugega ter potem ustvarili sodbo, hodo spoznali, da smo potrebovali oboje in da tvori oboje velik akti-
vum v naši zimskošportni bilanci. Toda pravičnost do vsega mora biti naše vrhovno načelo!
Joso Goreč.
SPD Ruše priredi tekme v sniuku za
prehodnji pokal v nedelo 22. t. m. Start ob 3. pri Ruški koči. cilj pri novi Ruški cesti.
HuUtMti mopedi
Časopis za zgodovino in narodopisje
■nMnaHBHOHBManM
Planica!
Pojasnilo na članek priobčen v št. 280 ..Večernika
Ker vsebuje priobčeni članek neka- nje, da spada taka organizacija v tere netočnosti v zadevi Planice, smatram, da je potrebna izpopolnitev pišče-v.h navedb, v kolikor ne odgovarjajo
\
dejstvu.
Predvsem: ne smemo in ne moremo govoriti o hotelskih podjetjih, kadar govorimo o smučarskih domovih, ki so bili vsi, brez izjeme doslej, zgrajeni ob nesebičnem požrtvovanju klubskih članov, ob poroštvu privatnega premoženja posameznikov, da se je brez iskanja dobička	zgradil dom, ki	bo služil po	odplačilu	investicij za	dohodke klubu,	za ka-
terega se je gradil, ter pomagal smuškim sekcijam klubov	do	prepotrebnih	denarnih	sredstev in	do	zavetišča njihovim
članom. Na tej bazi so zgrajeni vsi domovi v Sloveniji in ni prav, očitati tem pionirjem zimskega turizma hotelskih interesov, ker nihče od njih ni žrtvoval svojega imetja za iskanje dobička, temveč ga je za idealne cilje postavil na kocko! Med prvimi je bil ilirijanskj v Planici, ki je pokazal način organizacije sredstev tolikim. Zato med domovi r.e sme biti konkurenčnih • interesov, najmanj tam, kjer je oddaljenost in razlika v karakterju zimske pokrajine in položaja doma tako velika, kot med Planico in Pokljuko, pri katerih pisec sumi konkurenčno potezo ob zgradbi skakalnice.
Skakalnica je bila zgrajena na iniciativo JZSS odn. članov njenega upravnega odbora. Zgrajena je bila ob času, ko dom na Pokljuki še ni stal in graditelji skakalnice so bili sodelavci pri ustanovitvi kluba, ki je gradil dom na Pokljuki in so pomagali pri izgradnji tega doma. Prvotno je- gradila skakalnico Ilirija, ki pa ni zmogla sredstev. Savez je priskočil na pomoč s posojilom, ki se je v redu odplačevalo in bo skoro odplačano. Ker pa so nastala nasprotstva in je bila skupščina JZSS mnenja, da zadeva Planice ne spada v savez, je povsem naravno, da so tisti, ki so privedli Planico do svetovne slave, poskrbeli, da ne propade. Ker služi Planica predvsem širšim ciljem in je bilo umestno, da se umakne iz centra zimskega gibanja radi možnosti preostrih nasprotij,, je obveljalo mne-
sre-
dišče naše države. Tudi od tam se bo gradila prav s sličnimi požrtvovalnimi sredstvi, kot naši smuški domovi ter so vse vesti v visokih denarnih sredstvih močno pretirane. Kdor je imel priliko 'zasledovati mnenje tujine o Planici in kdor je čul izjave najkompetentnejšlh osebnosti iz zimskega športa o Planici, ta si je na jasnem, da je Planica v interesu naše domovine, da je ena onih redkih lastnin naše države, ki je segla preko domačega plota in ob kateri je prisluhnilo vse, kar se zanima za beli šport v svetu. Še danes prinašajo tuje revije slike, poročila in študije o Planici in njeni skakahrci; dokaz, da ima svojo vrednost in da je vredna žrtev.
Planica pa z zimskimi olimpijskimi igrami nima skupnosti. Savez, ki je poskrbel, da je nastopil doslej na vseh zimskih olimpijskih igrah razven v Ameriki, ki je s trenerji in nastopi v tujini sistematično skrbel za izpopolnitev naših vrhunskih tekmovalcev in ki je tudi za olimpijsko leto preskrbel tako izvrstne trenerje za izpopolnitev naših sil, bo našel pota in sredstva, da bo storil svojo dolžnost, kot vsako leto doslej. Doslej ni bila še nobena akcija saveza radi denarnih sredstev preprečena, tečaji se vrše v redu, trener iz Finske, Kuizma, vodi trening od 5. t. m., v ponedeljek 16. t. m. je nastopil Norvežan Hagen, v januarju pa bo Harrer. Savez ima v teku polno akcij za zbirko potrebnega denarja, ki ga mora imeti za opremo in trening; nastanitev je skrb našega olimpijskega odbora, ki zbira že štiri leta potrebna sredstva za inozemstvo ir. je že v avgustu naroči! vilo za naše tekmovalce, tedaj ni povoda, da se da-■aes napada Planica, ko savez nima polnih blagajn. Tudi druga leta jih ni imel, pa je svoj program izvršil, zimski športniki svojemu savezu lahko mirno zaupajo, da bo svojo dolžnost stori! tudi to zimo.
Zavrniti moram še očitek, da je savez žrtvoval težke denarce za Planico in ugotovim, da je saldo konta Planica za JZSS aktiven v dobro saveza y, sezo-
Te dni je izdalo naše zaslužno Zgodovinsko društvo v Mariboru skupni 1. in 2. snopič XXX. letnika »Časopisa za zgodovino in narodopisje«, ki ima zopet zelo pestro in bogato vsebino. Dr. Ivan Grafenauer je prispeval izčrpno uvodno razpravo »Gutsmannov besednjak in njegova zbirka pregovorov, rekov in prilik«. V razpravi o tem besednjaku, ki je ;zšel 1. 1777., je mnogo zanimivih izsledkov. Zelo zanimivo je tudi notarja Viktorja Skrabarja poročilo o »Stari ledinski ka-ti v ormoškem gradu«, opremljeno s številnimi slikami karte in detajlov. Karta izvira iz I. 1801. in nam nudi precej gradiva zn spoznavanja tedanjih razmer. Naš neumorni ravnatelj prof. Franjo Baš je pa objavil doslej najobsežnejši in ciaj-popolnejši življenjepis dr. Pavla Turnerja (s Turnerjevo sliko 18 strani) ter ga zaključil z ugotovitvijo, da je bil dr. Turner s svojim delom kot publicist, kot mecen in kot mentor eden od predstavnikov Slovencev, ki spada v aeropag slovenskih zgodovinskih osebnosti.
Tudi izvestja imajo bogato vsebino. Or. B. Saria poroča o »Saxanu«, posvečenem napisnem kamnu iz Šmartna na Pohorju (s fotografijo), isti je opisal dalje tudi »Usodo rimskega vojaka iz Ce-leje«. Dr. F. Lorger nam predočuje »Rimsko vilo na Rožnem griču (Sevcih) pri Celju« (s tločrtom in 7. slikami izkopin). Župnik Jakob Soklič je obdelal »Slovenjgraškega slikarja Mihaela Scobla« (štiri fotograf je njegovih del so dodane ob koncu snopiča kot priloga na finejšem papirju) in »Knjigo bratovščine presvetega Rešnjega Telesa v Slovenjgradcu« (z reprodukcijo naslovne strani). Zaslužni vuzeniški zgodovinar Josip Mravljak nadaljuje svoje delo »Iz vuzeniške zgodovine« in se mudi pri najstarejšem seznamu tržanov (1578 1.). A. Srnodič je objavi! »Prispevek k Vrazovi korespondenci J. Muršcu v Ptuju«, Jakob Soklič pa »Pismo Simona Gregorčiča F. B.. Sedeju«. Zelo obsežno in temeljito zavrača F. B.(aš) zna/,ega koroškega Martina Wutteja trditve o nemštvu v razpravi »Miesstal und Unterdrauburg«, ki jo je objavil v berlinski reviji »Volk und Reich«. Odgovor je izčrpen in zanimiv za vsakogar, ki se zanima za metode, s katerimi hočejo posamezni Nemci vedno znova »znanstveno« dokazati »nemštvo« naše slovenske zemlje.
V	»Slovstvu« ocenjujejo: dr. Zontar
Šedivega »Oris zgodovine Jugoslovanov«, J. Košar Ložarjevo »Predzgodovino Slovenije«, R. Savnik zbornik »Slovenska krajina« (z odgovorom V. Novaka), V. Novak Slodnjakov »Pregled slovenskega slovstva«, F. K. Lukman Kovačičevo knjigo »Služabnik božji Anton Martin Slomšek«, dr. J. Tominšek Kocbeka in Šašlja »Slovenske pregovore, reke in prilike«. F. Baš Burkhardovo »Drei Register aus den Jahren 1478—-1519«, dr. J. Nagy Ježičevo »Ilirsko antologijo«, Fr, Ilešič Brlič-Mažuraničevc »Iz arhiva obitelji Briič u Brodu na Savi«, F. Kovačič (zelo obširno in izčrpno) delo »Riša Vel’komoravska« (Praga, 1933) in V. Mole Dobrowolskega »Sztu-ka Woje\vodztwa Šlaskiego» (Kaknvice 1933).
V	»Pregledu« je napisal W. Schmid kratek življenjepis slovenskega znanstvenika Antona pl. Premersleina, F. Baš. pa poročila o sred-a: evropskih arheologih v Mariboru, odkritju Bulieevegn spomenika v Zagrebu in desetletnici Mu-zealnega društva v Varaždinu. V >Dru-štvenem glasniku« sta še poročiti o Prekmurskem muzejskem društvu in Muzejskem društvu v Ptuju. Bogati dvojni sno pič je tudi grafično odlično delo Mariborske tiskarne.
O. Horatius Flaeus: Izbor iz satir <»i pisem. Prevedla Amat Škerlj in Anton Sovre; uvod in komentar napisal A. Sovre. Peti zvezek »Male knjižnice« knjižne založbe tiskarne »Merkur« v Ljubljani. — Za dvatisočletnico rojstva rimskega pesnika Horatina Flacusa smo dobili Slovenci srednješolski mladini, p* seveda tudi ostali inteligenci namenjen izbor prevodov iz njegovih pesmi. N;' 94. straneh male osrnerke so zbrana vsa pomembnejša pesniška dela velikega rit" skega pesnika v prevodu, ki je po obeh prevajalcih klasičen tako po točnosti, kakor po jeziku. Knjižica bo dobro služila dijakom pri latinščini, z zanimanjem Pa lahko seže po njej tudi vsakdo, ki so m« latinska berila že izginila iz spomina. a'' pa se latinščine ni učil. V njej bo obci'^ doval miselnost duha izpred 2000 iet. k' je v marsičem še sedai čudovito »sodobna«, ker je pač večnočloveška. ' predgovoru pojasnjuje prof Sovrč nastanek prevodov, nato nam pa riše življenje in delo pesnikovo. Ob koncu so izčrpne opomnje.
Murske Mouiu
Mojstrska izpitna predavanja, ki so se
pričela v Ptuju dne 9. decembra, so se dovršila po 24 urah predavanja dne 14. tm. K tečaju sc je javilo 39 udeležencev, samih rokodelskih pomočnikov, od teh
14	iz mesta Ptuja, 5 iz mesta Ormoža, 20 pa iz ostalega dela ptujskega sreza. Udeležba iz okolice je z ozirom na izredno neugodne vremenske prilike (mraz, poledica blato) bila prav zadovoljiva.. Del udeležencev, posebno oni iz mesta Ptuja, je žal večji del predavanj, ki so se radi zunanjih udeležencev morala vršiti v dnevnem času, radi zaposlenosti zamudil. Vsekakor je pa udeležba pri predavanjih ostala povoljna vse do kraja. Predavatelj g. Založnik iz Mariboru je predelal v predavanjih na poljuden način vso snov, katera pride v poštev pri teoretičnem izpraševanju moj sterskih izpitnih kandidatov. Z uspehom tečaja, ki ga je priredila mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopospeše-valnega zavoda, so bili zadovoljni tako udeleženci kakor prireditelji.
Veselo povabilo.
Vsak slikar je vesel, če ga bogataš povabi k sebi, da bi ga naslikal. Prav posebno veselo povabilo je pa prejel te
dni neki angleški slikar, in sicer iz Indii-2-Londonski listi poročajo o tem sledeče: Indijski maharadža iz Patiale je najbo-gočnejši indski knez ter obenem najbogatejši človek na svetu. Koliko prav za prav ta bogataš ima, tega še nihče ^ mogel preceniti. Že darila, biseri, dc-mantni nakit itd., ki ga podarja, pomenijo tako bogastvo, da se mora vsakdo čuditi. Ko so Angleži praznovali darski jubilej svojega kralja, je tudi *a bogataš z vsem sijajem prišel iz lndi.'c v London. Tu se je seznanil z trinog'1"1 umetniki. Ko se je maharadža vrnil v Indijo, je angleški akadamski slikar Sa-lisbury v svoje veliko začudenje od maharadže dobil povabilo, naj ga pride obiskat v njegovo prestolnico v Indijo. ' pismu je maharadža umetniku izjavljal, da ga zaradi tega vabi k sebi. da bi & slikal, ker je nemogoče, da bi mogel pripeljati v Fvropo vse dragocenosti, katere spadajo k njegovemu kronskemu ornatu. Samo dragocenosti na obleki- v kateri se da kronati, so vredne več k° 6 milijonov angleških funtov (poldrug0 miljardo dinarjev). Takega bogastva ne more vzeti s seboj na pot, ker bi ga nobena zavarovalna družba ne hotela zavarovati. Ker bi se pa rad dal slikati v svojem kronskem ornatu z vsemi kronskimi dragulji, je sklenil slikarja povabiti v Indijo.
fhanihtske m dcaMške Moviee
Kaj ]e s Trgom svobode ...?
Nekaj pripomb mariborskega meščana
Prejeli smo s prošnjo za objavo: Sedaj imamo avenijo. Ni napačna, ampak celo lepa je in Mariborčani smo lahko s to svojo avenijo na Aleksandrovi cesti zadovoljni in hvaležni onim, ki so pripomogli. da se je tako lepo in moderno u-redila. Celo Ljubljančani, ki prihajajo v Maribor, nam jo zavidajo. Ko pa stopam naprej in obstojim pred Trgom Svobode, se mi pri srcu kar milo stori. Ali je takšen Trg svobode, potem ko imamo avenijo in ko se nam obeta v ozadju krasna stavba pravoslavne spominske cerkve Lazarice, razen tega pa še napoveduje adaptacija mariborskega gradu, še sploh mogoč? Zdi se mi, kakor da stojim nekje pred nekim trgom kakšnega podeželskega mesteca. Vsekakor sili stvar k rešitvi, ker sedanji Trg svobode ne spada več v ta okvir. Kakor se je svojčas veliko govorilo in pisalo, je Trg svobode določen, da bo na njem stal spomenik našemu velikemu pokojnemu kra lju Aleksandru I. Vsekakor bi bilo treba to stvar pospešiti in v zvezi s tem se tudi sprožuje vprašanje preureditve Trga svobode.
Kot skromen mariborski meščan bi si dovolil nekaj opazk. Ne vem sicer, kako mislijo v tej stvari merodajni gospodje. Toda moji preprosti občanski možgani mi vsak dan sproti, ko hodim nemalokrat tod mimo, prišepetavajo, da bo pač treba omenjeni trg tiajbrže urediti v skladu z vsem okoljem, zlasti pa z našo lepo avenijo. In tukaj mislim, da so v prvi vrsti odveč tista drevesa ob straneh, ki bi jih trebalo najprej posekati, saj predstavljajo nedvomno glavno oviro za res moderno preureditev naše-
ga Trga Svobode, ki je po vseh okolišči nah določen, da postane naš najlepši trg. Potem si pa tudi večkrat mislim, da bi nemara precej ustrezalo sistemu avenije in vsega okolja, če bi ta trg preuredili po zasnovah ljubljanskega Kongresnega trga z razsvetljavo po sredini trga po avenijskem vzorcu. Sem sicer že star občan, pa še vedno računam tudi z najbolj fantastičnimi zasnovami. Ali je na svetu sploh kaj izključeno? Mnoge stvari so pokazale, da ni celo v najtežjih gospodarskih prilikah nič izključenega. — Koliko investicij je bilo zadnja leta v Mariboru in vse te investicije prav toplo pozdravljam. Če davke plačujemo, naj tudi bo iz našega denarja nekaj lepega, nekaj pametnega. In tako so moje drzne misli pohitele preko tako preurejenega Trga svobode tja do Tomšičevega drevoreda, ki se namerava, kakor sem čital v časopisih in kakor ste se zlasti v »Večerniku« na široko razpisali, v velikem stilu regulirati, tako, da dobimo tukaj svojo drugo avenijo. In ostane še samo košček od konca Trga svobode mimo pravoslovne cerkve in sreskega načelstva do Tomšičevega drevoreda. Ljubezen do Maribora, ki bi ga rad videl čim lepšega in čim izvirneje urejenega, mi pravi: Še ta kos takšne avenijske pre ureditve mimo parka tja do Tomšičevega drevoreda z enotno razsvetljavo po sredini in Maribor ima svoj krasen »ring«, na katerega bomo lahko ponosni.
To je sicer muzika bodočnosti, toda prav je, da tudi nas starejše občane tu-patam malo slišijo. Pošiljam Vam, gosp. urednik te misli, če boste smatrali, da so za objavo primerni. L. B. mar. občan
Četrt pod Kalvarijo .. •
Te dni so se razgrnile pri mestnem gradbenem uradu izpremembe regulacije mestne četrti Pod Kalvarijo. Ti na-Srti so precejšnje važnosti, saj so tukaj predvideva nastoj povsem moderno u-rejene nove mestne četrti. Ob vznožju Kalvarije se bo vila do Racerjevega dvo ra posebna cesta, ki bo nekaka spored-nica sedanje Kamniške ceste. V tem kompleksu, ki je rezervirat: za nove večje stavbe, kakor na primer nova šolska poslopja itd., bo stalo tudi novo mariborsko bogoslovje. Vse ulice v tej četrti se bodo zlile v smeri proti Strmi ulici in dravski brvi. Zanimivo je tudi, da se v razgrnjenih načrtih spremembe regulacije omenjene četrti predvideva tudi preureditev tukajšnje banovinske vinarske in sadjarske šole v prepotrebno otroško bolnišnico, dočim bi se omenjena šola preselila v prostore svo-ječasne adtnontske grajščine v Svečini, ki jo' je, kakor zr.ano, kupila banovina že pod banom dr. Pucem v svrho organizacije vzorne ekonomskovzgojne ustanove. Tudi bi prihajal ta kompleks pod Kalvarijo v poštev za postavitev predvidenega sanatorija za zasebne nameščence, ki ga s posebnim posojilom Pokojninskega zavoda namerava zgraditi Trgovsko bolniško in podporno društvo po zgledu Šlajmerjevega sanatorija v Ljubljani. O teh načrtih mestne četrti pod Kalvarijo, za katere se prizadeti občani prav živahno zanimajo, saj posega v njihove lastninske interese, bomo še obširneje poročali. Nedvomno pa je, da bo ta četrt pod Kalvarijo s svojimi velikimi, modernimi stavbami, za katere je tukaj rezerviran prostor, med najlepšimi deli našega mesta.
trtek ob 20. uri v tukajšnji čitalnici Študijske knjižice. Predavala bo o pomenu slavljenčevem v našem kulturnem življe nju prof. dr. S. Trdinova.
Razstava del Ivana Prijatlja. Tukajšnja Studijska knjižnica je priredila v počastitev šestdesetletnice našega velikega literarnega zgodovinarja, univ. prof. dr. Ivana Prijatlja v svojih prostorih okusno aranžirano razstavo njegovih del, ki si jo lahko vsakdo ogleda.
Nocoj...! V dvorani Ljudske univerze predava drevi ob 20. odlični alpinist univerzitetni docent dr. Oskar Reja iz Ljubljane o najzar.imivejših pojavih naše prirode in alpinizma. Med drugim bo obravnaval v svojih izvajanjih padanje tem oerature, temperaturne obrate in tvorbo meglenega morja, vlago po planinah, gor ske in dolinske vetrove, sklepanje na bodoče vreme po oblakih, deževne in snežne razmere v planinah itd. Planinci, zimski športniki, pridite!
Zanimivo predavanje. V petek dne 20. decembra ima v Ljudski univerzi zelo interesantno predavanje »Java in Bali«
t©KOLADA
GRAJSKI KINO Telefon 22-19
Danes zadnji dan najboljši film Frančiške Baalove
rui.ivecri
9«
Mamica
Ufe
Tudi najbolj razvajen kinoobiskovalec se bo zadovoljil pri tem filmu. Kupite vstop-pisatelj in žurnalist g. Hadži Raden Mu- i nice pri predprodaji. Prirpravlja sc atrak-
Kino Union. Od danes dalje drugi del grandioznega filma »Bedniki« po istoimenskem romanu Viktorja Huga.
Hatodac. tfed&iiue
REPERTOAR Četrtek, 19. decembra ob 20. uri: lomeščani«. Red A.
Petek, 20. decembra: Zaprto.
Sobota, 21. decembra ob 20. uri: »Vest*. Premiera. Red B.
Iz banovinske službe. Za vršilca dolžnosti upravnika trsnice in drevesnice v Pekrah pri Mariboru je imenovan gosp. ivan Strašek, doslej kmetijski referent pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah.
Iz upravno tehnične službe. V V. položajno skupino je napredoval za tehničnega svetnika g. Vladimir Knez, bivši tehnični pristav pri sreskem načelstvu v Mariboru.
vsega sveta izreden ugled in ga ureja rektor praške Karlove univerze dr. Pe-kaf, jo imenoval mariborskega profesorja Jana Šedivyja za svojega referenta v vseh jugoslovanskih in bolgarskih zgodovinskih publikacijah.
Zahvala z najvišjega mesta. Predsednik Lovskega društva v Mariboru gosp. ravnatelj Bogdan Pogačnik je prejel včeraj od ministra dvora g. Antiča pismo. v katerem se z najvišjega mesta izreka zahvala za vdanostno brzojavko, ki se je z ustanovnega občnega zbora društva poslala Nj. Vel. kralju Petru.
Potrjena poravnava. Potrjena je poravnava v poravnalnem postopanju nad imovino trgovke Albine Novakove v Ormožu. Kvota 50%, plačljiva v 10 mesečnih obrokih.
Odprta noč in dan so groba vrata... Umrli so v Mariboru in sicer v splošni bolnišnici šivilja Matilda Koren, stara 50 let. Na Aleksandrovi cesti 12, vdova po šolskem upravitelju Josipina Ferš, stara 79 let. V Taborski ulici 11 je izdihnil zasebnik Jurij Lintner, star 80 let. Žalujočim iskreno sočutje!
Pred oltar... Te dni so se v Mariboru poročili: Ernest Papež, črkostavec, in Antonija Rybaček. oskrbnica. — Ant. Žganec, tvorniški delavec, in Ana Hvan-ti, tkalka. — Ivan Trinkaus, uradnik, in Ivana Gornikova, zasebnica. — Anton Tomažič, pomožni delavec, in Amalija Hercegova, tkalka. Bog daj srečo.
Avenija bo še lepša. Po sredini vzdolž avenije na Aleksandrovi cesti so pričeli polagati mične in učinkovito izdelane plo šče iz belega umetnega kamna. Po položitvi teh plošč bo avenija dokončno urejena.
Spomin Franca Grafenauerja. V petek 20. tm. ob 9. uri dopoldne bo v mariborski stojnici maša zadušnica za pokojnim koroškim narodnim buditeljem in voditeljem, poslancem Francem Grafenauerjem, zvečer ob J8.30 bo pa v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 komemoracija.
Bolgarska grafika, ki bo razstavljena v Mariboru sredi meseca januarja, je že prispela iz Zagreba. Grafika bo vzbudila gotovo veliko zanimanje. Iz Maribora se preseli razstava v Ljubljano in iz Ljubljane v Zagreb.
Proslava 60 letnice prof. dr. I. Prijatlja
Visoko priznanje. Česky časopis hi-storicky, ki uživa v znanstvenem svetu bo tudi y Mariboru* in sicer jutri y če-
stapha iz Jave. G. Mustapha se nahaja j c5ia za Maribor: »Kraljevi valček«, na turneji po Evropi in prihaja sedaj z Dunaja in Gradca. Povsod so doživeli njegovi živahni in topli opisi tujih narodov in čudovite zemlje, ki jih ilustrira nad 100 divnih skioptičnih slik, največje zanimanje in priznanje. Javo imenuje svojo domovino štirih maternih jezikov in menda je redko kje videti tako pestro sliko raznih človeških tipov, ras in starodavnih običajev. Prvi del predavanja je posvečen otoku Java. Govoril bo o gospodarskih in kulturnih prilikah Jave, o običajih in življenjskih oblikah, o rodbinskem življenju in položaju moža in žene, o jezikih, vzgoji, šoli, religiji in ženitvenih zadevah. Tudi bo tolmačil in pel molitev Muezzina iznad minareta.
V	drugem delu bo govoril o živih in mrtvih na otoku Rali. Glavne točke so običaji, religija, domači zakoni in skupno življenje, sveti plesi v templju, harakiri balijcev, vera o smrti in življenju, skolp ture, zažiganje mrličev in drugo. Hadži Raden Mustapha k imel doslej nad 500 najuspešnejših predavanj v Evropi in izven in to razen v svojih 4 maternih jezikih še v angleščini, nemščini, holand-ščini in v esperantu. V Mariboru bo govoril v r.emškem jeziku.
Rynny — priznani plesni orkester iz Ljubljane bo tudi letos sodeloval na 15. akademskem plesu. Kljub velikim finančnim težkočam se je posrečilo društvu jugoslovanskih akademikov v Mariboru angažirat ta priznani plesni orkester. S tem ne bo ustreženo samo plesalcem, temveč vsem ljubiteljem moderne plesne glasbe.
Božični družabni večer drž. in samouprav. vpokojencev v Mariboru v Gam-brinovi dvorani bo danes v sredo, dne t8. t. m. ob 20. uri. Prisrčno se vabijo vsi vpokojenci in aktivni uslužbenci na ta večer. V slogi ir: solidarnosti na svidenje. Gostje dobro došli!
Dr. Bosiljka in Stevo Krajinovič, komisar obmejne policije, ne slavita letos svoje krstne slave sv. Nikole radi žalosti v rodbini.
Mariborski natakarji prirede dne 19. decembra t. 1. v Gambrinovi dvorani ob 21 uri božično veselico s plesom, nakar že sedaj opozarjamo cenj. občinstvo.
Najlepše božično darilo je nalivno pero. Oglej si veliko zalogo v Tiskovni zadrugi, Maribor, Aleksandrova 13.
Marglta Maljceva in Mirko Jelačin, sporeda višek sta na vsak način! Velika kavarna.
Nočno lekarniško shižbo imata danes v sredo Konigova in Albaneževa, jutri v četrtek pa Maverjeva in Sirakova lekarna.
»Naj ji ubije moža...«. Mariborsko državno tožilstvo je prejelo ovadbo, ki drastično osvetljuje prilike, ki vladajo ponekod v našem podeželju. Velenjski o-rožniki so namreč izvedeli od nekega hlapca V. p. zanimivo reč, pri kateri jim je priznal, da ga je neki 22 letni delavec nagovarjal, naj ubije posestnika J. b. v Bevčah pri Velenju in mu pri tem izročil dva samokresa, da si izbere primernejšega. Na podlagi tega priznanja so orožniki uvedli obširno preiskavo in našli neko pismo žene od omenjenega
»Ma-
Kalmanova opereta »Bajadera« bo naslednja glasbena premiera, ki bo na prvi božični praznik zvečer. V glasbenem pogledu brezdvomno med najlepšimi Kal-manovimi deli, je »Bajadera« vedno del železnega repertoarja vseh gledališč, ki goje tudi opereto. Režija je Harastovi-čeva. V večjih ulogah nastopijo Udovi-čeva, Barbičeva, Gorir.škova. Sancin. Harastovič, Verdonik, Košič, Rasberger in Gorinšek.
V soboto bo premiera »Vesti«. Iz kaosa, ki je precej po svetovni vojni zavla dal tudi v dramski literaturi, kjer so se tedaj porajale zlasti vojne drame sioer hudo različne kakovosti, so se kmalu začeli izločati umotvori velike etične in literarne vrednosti. Med najoljša taka dela spada »Vest«, delo M. Rostanda, ki bo njegova mariborska premiera v režiji ljubljanskega režiserja Cirila Debevca v soboto, 21. tm. Vodilne uloge igrajo Kraljeva, Rasbergerjeva, Nakrst in iP. Kovič. Razen njih nastopijo še Gorinško-va, Gorinšek in Košuta. Premiera bo za red B.
m
letnemu delavcu, da naj ji ubije moža, da bo na ta način prosta pot do ljubezni. Pri zasliševanju je žena dejala, da ni tako mislila. Epilog bo pred sodniki.
Ga že imajo. Včeraj smo poročali o skrivnostnem izginotju 1 Petnega dijaka Josipa Čuriča, znane »žrtve limbuškega razbojništva«. Policiji se je posrečilo, da so ga zalotili v Ljubljani. Odnremili so ga s prvim vlakom nazaj v’ Maribor, oziroma Limbuš, kjer stanuje pri svoji teti Schreijevi.
V Palestino miče »abesinskega rasa«.
Pred odpravo v Beograd je abesinski rezervni častnik, kakor sam zatrjuje, da je, izrazil željo, da bi rad v Palestino, saj je po rodu Žid in v Abesinijo si nič več ne želi. V Beogradu se bo odločilo, ali naj se tej njegovi želji in prošnji u-streže.
Ukradeno kolo. Včeraj popoldne je neznani storilec ukradel uradniku Oskarju Gorniku iz veže Okrožnega urada še novo kolo znamke »Naiman«, ki je registrirano z evidenčno številko 27473.
Današnji »mafi trg«. Radi slabega vremena je bil bolj slabo založen. Kmetje so pripeljali 7 vozov krompirja, čebule in zeljnatih glav, 5 vozov kurilnih drv in 6 vozov jabolk ter 3 voze lesene in lončene robe.
Kako je z vremenom. Vedno večji izsledi snega. Tako pravi dunajska vre-Bosestmka, y katerem p_iše dotičnemu 22 menska napoved.
Stran <*.
.arffiorSkl »V e S e r n I K« Jutra
V	Mariboru, 'dne '18. XII. 1935.
EVGENIJ SABANOV:
Htostei/mje ftecfesoeja Maja
R O MA N
»To je nesmisel. Paradoks.«
»Nikakor. Človeštva ne nameravam uničiti zaradi tega, ker ga morda sovražim, marveč zato, ker ga — ljubim.«
»Ljubite?«
»Da, ljubim in se mi smili. Ni mi mogoče gledati, kako nesmiselno trpi in kako ni nobenega upanja, da bi kdaj nehalo trpeti. Se vam ne smili ranjena žival, ki ne more ne živeti ne poginiti?«
»Seveda.«
»Kaj storite, da jo rešite trpljenja.«
»Usmrtim jo.«
»Torej; ni to isto? Tudi človeštvo je taka ranjena žival, ki ne more v sreči živeti, ne more pa tudi izumfeti, ker mu zato manjka pameti in poguma.
Zato storimo isto, kar bi storili z ranjeno živaljo: uničimo ga! To je cilj vse ga mojega življenja. Dejal sem vam prej, da sem se odločil za vaša odkritja zato, ker sem spoznal, da so moji prvotni nameni nedosegljivi. Hotel sem namreč najti postopek, po katerem bi s pomočjo električnih valov, podobnih valovom radia, razkrojil ozračje in tako povzročil zadušitev vseh živih bitij na-našega planeta.«
»Strahoten namen.«
»Morda, a žal vsaj zaenkrat še neuresničljiv, dasi mi je dosedanje eksperimentiranje docela uspelo. Nesreča pa je, da sega učinkovitost mojih razkrojevalnih valov le nekaj metrov daleč in so zaman vsi r.apori, da bi segla dalje ali celo okoli zemlje. Morda bi se komu, ki bi moje delo nadaljeval, to naposled čez dolga leta posrečilo, toda takrat mene ne bi več bilo, jaz pa hočem, da že sam doživim smrt vesoljnega človeškega rodu. Hočem, razumete, hočem!«
Izraz obraza in oči dr. Servacija Eva-rista je dobil fanatičen blesk, prelivajoč se v bolno blaznost. Profesor Hilarij Kabaj se je skoraj zdrznil.
»Zato sem vas poklical. Skleniva kupčijo! Vi prejmete denar in vse kar potrebujete, jaz pa vaše pošasti, da jih pošljem nad človeštvo in ga pokončam. Velja?«
»Ne morem...« je dejal profesor Kabaj v zadregi. »Ta ponudba je pregro-zotna.«
»Ne morete? To pa morete, da se vam svet smeje in pravi, da ste fantast ali celo goljuf? In ta svet se vam še smili?
Kako lepo priliko za maščevanje vam nudim! Ako svet nima usmiljenja z vami, ne imejte ga vi z njim! Dokažite mu, da vam je storil krivico! Hočete?«
Profesor Halarij Kabaj je molčal. V njegovi duši se je ob doktorjevih besedah nenadoma nekaj porušilo in mu iz-podmaknilo prejšnjo odločnost.
»Maščevanje...« mu je spreletelo misli. »Maščevati se nad človeštvom za vsa prestana ponižanja in smešenja. Dokazati mu, da nisem fantast in slepar, dokazati tako, da bo čutilo ...«
Ko je pa po dolgem molku spregovoril, je dejal:
»Dovolite mi, da zadevo prespim. Taka je vedno moja navada. Jutri vam potem sporočim moj končni sklep.«
»Dobro,« je pritrdil dr. Evarist, »počakam. To noč ste torej moj gost.«
Potem je stopil k hišnemu telefonu in naročil:
»Virgilij, pripravite v nadstropju sobo za gosta in naročite v kuhinji večerjo. Kaj? Vas nič r.e briga. Ste razumeli? Dobro.«
Obrnil se je zopet k profesorju Kabaju:
»Čas, ki nama preostane do večerje, uporabiva za ogled mojega laboratorija 'm naprav, ob katerih sem preživel večino ur svojega življenja. Vas zanima?«
»Zelo.«
»Potem izvolite!«
Bilo je vedro jutro, oznanjujoče še bolj vroč dan, ko se je profesor Hilarij Kabaj prebudil iz nemirnega spanja in pretegnil svoje mršave ude. V sencih mu je kljuvalo in mučil ga je tudi protin. Z občutkom nejevolje je odsunil odejo, vstal in stopil k oknu. Pod njim se je razprostiral skrbno negovani vrt, za vrtom pa gozd visokih jelk brez cest in poti. Šele v daljavi nekje so se dvigali proti nebu • vrhovi golih gora. Toda profesor Hilarij Kabaj vsega tega skoraj ni videl Po glavi so mu drevele nemirne misli in prehitevale druga drugo. V dolgih urah, ko se je premetaval po postelji in ni mogel naspati, se je bil naposled odločil, da sprejme doktorjevo ponudbo, sedaj pa, ko je videl pred seboj vedro jutro, nočne odločnosti ni bilo več. Moral je znova prehoditi vso miselno pot od izhodišča do konca.
»Sprejeti njegov predlog, maščevati se nad človeštvom, uničiti ga... To je najdrznejše dejanje od početka vekov. Uničiti to, kar je Bog ustvaril. Poseči v r.jegov delokrog. Bi se to sploh moglo zgoditi, ako ni njegova volja? Ne. Ako se torej zgodi, bo odobril. Morda je res bolje, da se neha življenje ljudi na zemlji že sedaj; saj bi se nekoč itak moralo nehati. Sprejmem.«
Toda prav tisti hip mu je stopila pred oči podoba njegove dvajsetletne, hčere Apolonije, edinega živega bitja, ki mu je ostalo blizko in drago po ženini smrti.
Oglejte si izložhe slaščičarne PELIKAN, fiosposka ulice 25!
žu/ijet*ja 'm sveta
Maršal Badoglio in fašizem.
Ob priliki imenovanja maršala Bado-glia za vrhovnega poveljnika italijanske armade v Abesiniji, se je oglasil pariški časopis »Vendemiare«, ki naglaša, da ;e bil Badoglio svojčas sovražnik fašizma. Ko je bil še Nitti predsednik italijanske vlade, je poveril Badogliju nalogo, da prepreči nadaljnje akcije D’Annunzia in da reorganizira italijansko vojsko. Zadnji ministrski predsednik pred zmago fašizma Facta je določil Badoglia za to, da ustavi fašistični pohod na Rim. Takrat pa je italijanski kralj odklonil pod
pis ukaza o proglasitvi obsednega stanja. Ni dolgo trajalo, da se je Badoglio pozneje približal Mussoliniju...
Recept za dolgo življenje.
V Londonu je te dni umrla v starosti 110 let Neda Carollina Merriot. Vsi, ki bi radi dolgo živeli, in eventuelno dosegli njeno starost, naj si jemljejo k srcu njen recept za dolgo življenje, ki ga vsebuje njena oporoka, v kateri pravi: »Tajna dolgega življenja je silno preprosta. Treba je vedno mnogo delati in se vedno toplo oblačiti.«
fpominiaite se CMD
Razno
ŠIVANJE ODEJ
iz vate. volne in puha. Izgotovljene odeje v veliki izbiri najceneje pri Novaku, Koroška cesta 8.	5331
PERJE. PRH, PERNICE,
odeje, vatirane in flanelaste, zavese, preproge, pregrinjala za divane in postelje, namizne garniture ugodno in poceni pri Novaku, Koroška c. 8, Vetrinjska ul. 7.	4285
BRZOJAV!
Danes prispele sveže morske ribe: zvečer vam servira gostilna »Rotovž«. Rotovžki trg grongo, škampe, borbone, mo le, Sv. Peter, sipice in sardele.	5776
DOMAČE BOŽIČNE KEKSE
fini mlečni kruh, potice šart-lie. suhor in drugo pecivo, tudi po naročilu, kupite najboljše in poceni v pekarni Čebokli, Glavni trg. 5778
NAJPRIMERNEJŠA BOŽIČNA DARILA
so: listnice, denarnice, tobačnice, ročne, šolske, spisne in potne torbice, kakor tudi potni kovčeki v največji izbiri pri Ivanu Kravosu. Maribor, Aleksandrova cesta 13. 5727
ZIMA JE TU!
Vašili koles ne rabite več! Nudi se Vam prilika, da jih pustite temeljito osnažiti, emajlirati, poniklati. vse krog-ljične ležaje zbrusiti, tako da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zajemčeno in solidno delo. Brezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica .Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbachova ul. 14. ^ Zadostuje dopisnica, da pridern na dom po kolo.	5568
Službo išie
MLAD TRG. POMOČNIK
želi službe v trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na upravo »Večemika« pod »Zanesljiv«.	5773
Prodam
SPALNICO IN KUHINJO
proda mizarstvo Koroška 39. 5779
SPALNICA
iz trdega lesa, moško kolo, postelje, omare, kuhinjska kre denca 180 Din, stoli, 6 vložkov naprodaj. Koroška c. 3, Zidanšek.	5775
SOBA
se odda takoj v pjdnaiem. Strossmajerjeva ul. 28-11 nad-str., stanovanje štev 9 5512
SPALNICO
novo, proda pleskarstvo Sajko, Trubarjeva 5.	5780
Stanovanje
SOBO
s štedilnikom oddani v vna-jem. Vprašati v gostilni Šramel, »Zeleni venec« pri mas dalenskem parku.	577'
Sobo odda
vezi. palice, maže itd. A. Stole« sport-oddeiek, Maribor, Jurčičeva
alka 8.	5529
SOLIDNEMU GOSPODU
oddam sončno, elegantno opremljeno sobo s priključeno kopalnico. Naslov v upia-vi lista.	5760
SOBO
oddam. Vprašati pri hišniku, Koroška 41.	5771
Svetli premog
drva ter carbopaquet naj cene j še pri
H. Vrhunc
Maribor, Maistrova ul. 17 Telefon 24-36
Otroški jopici
od Din io* ** naprej
_ TRPINOV BAZAR
ZAHVALA.
Ob težki izgubi moje prerano umrle mame.
gospe
Harije Zlokarnik
se najprisrčneje zahvaljujem vsem, ki so ji na katerikoli način lajšali trpljenje zadnjih dni. Iskreno se zahvaljujem gosp. šefu internega oddelka splošne bolnice dr. Stanku Lutmanu in g. asistentu dr. Mirku Houški za njuno izredno skrb in pomoč in čč. sestram usmiljenkam za nad vse skrbno nego in požrtvovalnost v času dolgotrajne bolezni. Iskrena hvala vsem, ki so blagopokojnico spremili na njeni zadnji poti In končno vsem. ki so mi s toplim sočustvovanjem stali ob strani v teh žalostnih dneh.
M a r i b o r, dne 18. decembra 1935.
AFRIK
na veliko in malo dobavlja po brezkonkurenčnih cenah samo Franjo Novak. Vetrinjska 7. Koroška 8.	5709
NaiSepše božično darilo
dober radio-aparat
TELEFUNKEN radio - aparati Ugodne cene?	BLAUPUNKT radio-aparati samo pri	Ugodne cene!
Radio Slarkel, Maribor, Trg svobode 6
K IVE A
CREME
y hfedtiih zimskih dneh uporabljate] fiJFVtBA-KiRBMO proti škodljivim učin-5 kom vremena. Zaradi eucerita, ki sai vsebuje, je vaša koža po NlViEA-KREMI I gtedfca, sveža in odporna.
5783
Viktor Zlokarnik.
v šteittbaU tu luAkUi Umi 3o5*. &■--**	—	in	Din	2&-
NIVEA VCREHE j
"lidaia konzorcij. »Mvz* v Liubfcmi; predstavnik izdajatelja	V	Maribo*u'	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavnik