Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna Številka t Din.
Ust za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo In uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. St. 73!
Leto XXI. St. 36.
Kranj, 4. septembra 1937.
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din.
Naša bit
Zadnja polemika o konkordatu je pokazala,
kako napačno je bilo oznanjevanje JNS, da živi v Jugoslaviji samo en narod. Saj danes branijo srbstvo, ki ga po njihovi ..integralni" logiki sploh ne bi smelo biti! S tem pa indi-rektno najbolje tudi potrjujejo, da je bilo naše stališče do slovenskega naroda pravilno. V diktatorskih letih so na vseh shodih dalje trobili v svet, da veri ni mesta v politiki. Danes pa, ko so upregli v svoj voz pravoslavno cerkev, vero izrabljajo, kakor se komu zljubi. Ce bi bili res tako idealni Jugoslovani, potem bi morali biti vsaj dosledni in molčati, če že ne mislijo kritizirati ali nalahno posvariti tistih, katere so postavili na prvi sedež protikon-kordatskega voza. Saj jim je gotovo znano, da je sedaj šla med narod cela vrsta letakov pro-tidržavne vsebine. Tndi jim je gotovo znano iz zadnjih franc. listov, da so odkrili
ogromno količino lepakov in brošur, v katerih se na nesramen način    napadajo   najvišje osebnosti,
Tako početje je vendar protidržavno. Pa doslej še nismo slišali, da bi ga obsodila JNS — ta ..integralna" rasa jugo-slovenov. Ne gre tu za ki ko državotvornost, gre samo za staro storijo — za korita.
Mi pa smo se vedno borili za pošteno in moralno jugoslovanstvo, bili vedno vdani pripadniki svoje države in svojega slovenskega naroda. Zato ne bo napačno, če ob tako grdem jugo-slovenarskem Babilonu zopet pregledamo svoje slovenstvo, ki je temelj, našega jugoslovanstva.
Ali smo Slovenci v kulturnem oziru narod ali nismo? Pereče vprašanje pred par leti, vprašanje, ki se ga je držala protidržavnost, ječa, cesta brez službe pa morebiti tudi večji davki, kdo bi vse vedel!
Kaj pa je to narod? Navadno pravimo, da so narodovi znaki njegovo ime, jezik, vera, zgodovina, pesmi in sploh književnost, pravno na-ziranje. običaji itd.; če hočete tudi zastava! Vse te znake imajo Nemci, Francozi, Italijani itd. No, in mi? Ali nimamo svoje narodno ime? Menda ja — slovensko! Ali imamo svoj jezik? Seveda, saj ne govorimo ne nemški ne italijanski, ampak slovenski. Noben drug ne zna tega jezika in vsi, kateri se ga uče, pravijo, da je naš jezik še prav zelo, zelo težak. Ali imamo Slovenci drugačne običaje kot drugi? Kar primerjajmo na pr. naš Božič s srbskim ali njihovo krstno slavo: razlika: vzhod — zapad! Ali imamo Slovenci svojo zgodovino? Mohorjeva družba jo prinaša že leta in leta, pa ne more priti do konca. Pa še vse več! V dnu svoje duše čutimo in se zavedamo, da nas je rodila slovenska in ne francoska mati. Beseda mati je lebdela nu naših ustnah, ko smo se učili govoriti in bo do zadnjega utripa. Prav to zavest so imeli tudi naši dedje in pradedje. Nas ni toliko kot Angležev ali Nemcev. Zato pa naša slovenska zavest ni prav nič manjša. In pri modernih sociologih ali družboslovcih je ravno ta zavest glavni znak vsakega naroda. Veliki Francoz Renan je dejal: »Glavno, da sem član tega in tega naroda, je moja zavest, da sem njegov član. moje čustvo, da mu pripadam in moja volja, da V njem ostanem." To so učcnjukovc besede. To ni izmišljeno, ampak je znanstvena resnica, ki je ne more predrugačiti noben politik. Kdor pa tega ne prizna, ne pozna samega sebe, je sprt s svojo pametjo in hinavsko laže svoji neorientirani in zmešani glavi, ki v tej laži išče le materielnega dobička, oblasti ali vsaj modernega ugleda. In ne pozabimo: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! — Mi pa ljubimo resnico. Zato nas ni sram povedati, da smo Slovenci narod, svoj, ki po svoje doživlja. In tudi Btrah nas ni bilo to trditi. \ nas ni strahu, ker nismo izdajalci slovenske matere, ter nočem., nositi najgršega pečata, da smo izdali — svoj rod.
Ker pa smo zagovarjali to svojo pravdo iz prepričanje brez ozira na levo in desno, smo se žalibog pred leti zamerili mogotcem. Zato smo morali trpeti, bili smo preganjani, ponižani, sodne procese so vodili proti nam, zavednim Slovencem so jemali službe in jih metali na cesto. Naše prosvetni" domove so zaprli s pečati, ker smo v njih branili slovensko zemljo, jezik
Tabor kat. slov. mladine Poljanske doline na Trati
dne 29. avgusta 193".
Jasno jutro je klicalo ljudi na tabor Poljanske doliue. Takoj po prvi maši so pričele prihajati množice, ki so napolnile pota iz Gorenje vasi, kjer se je pričel zbirati sprevod proti Trati. Narodne noše z mogočno trobojnico, župani doline, občinski odbori, tri prosvetne zastave, lepo število narodnih noš in članov organizirane mladine je tvorilo simpatičen sprevod. Pri 'dužbi božji, katero je opravil g. Plečnik Ivan, župnik iz 2irov, je povdarjal troje zahtev, ki naj krasijo našega človeka: Bodimo pravični, neustrašeni in zvesti Bogu in narodu. Med sveto mašo je bilo pravo ljudsko petje ob spremljavi logaške godbe prosvetnega društva. Takoj po sv .maši je otvoril predsednik domačega društva g. župnik A. Savli prosvetni tabor, na katerem se je zbralo 2000 ljudi, prebral je pozdravno pismo g. bana dr. Marka Natlačena, nakar je tabor poslal pozdrave svojim voditeljem g. banu, g. ministru dr. Korošcu in svojemu škofu dr. Rozmanu, nakar je godba zaigrala državno himno. Slavnostni govornik dr. Karel Capuder je v svoje:a govoru, katerega je večkrat prekinjalo navdušeno vzklika-nje, povdarjal: slovenski tabori so se vedno vršili v časih, za Slovence izredno važnih. Važna je tudi sedanja ura, v kateri živimo. Če nočemo odločevati tudi v sedanjih časih mora biti slovenska mladina utrjena v čednostnem življenju, ki naj ureja življenje fanta in dekleta, ki naj ureja življenje na vasi, spoštujmo in ljubimo slovensko kulturo, ki je zrasla v slovenski vasi in oklenimo in posvetimo svoje moči narodni državi Jugoslaviji. Po govoru je bila z odločnim pritrjevanjem sprejeta zaobljuba zvestoba krščanskim idealom, slovenski kulturi, kraljevskemu domu, kralju Prtn II. knezu namestniku Pavlu, nakar je godba odigrala himno slovenskih fantov, ki jo je pela vsa množica. Tabor je poedravil g. župan Janez Mrak z jedrnatim rekom: Preteklost mrtva je za nami, bodočnost v naših je močeh, g De-beljak Franc pa v imenu Zveze fantovskih odsekov z geslom: Kdo more ustaviti poleta naših trum. kdo ima pogum! Hitro je minil čas do popoldanskega nastopa, vaja in kosilo in že so klicali zvonovi k popoldanski službi božji. Vr-
sta za vrsto je korakala v župno cerkev. Niso vsi mogli vanjo, še daleč po trgu so stale vrste in silna moč ljudskega petja je prevzela srca. Klic: Božja milostna Devica, vseh slovenskih src Kraljica, Marija, Marija, le ti pomagaj nam, le ti pomagaj nam, je stopnjevalo petje v vedno bolj iskreno molitev. Stari možakarji so si brisali solze. Takoj po večernicah so vsi odkorakali na telovadišče poleg društvenega doma. Govor g. prof. Fortune iz Kranja je zopet osvojil vsa srca. Govoril je o slovenstvu. Slovenci smo narod, ki ima vse znake samostojnega kulturnega naroda. To samobitnost smo ohranili skozi stoletja, branili smo sc, ko so nas teptali Germani in smo zmagali; branili smo to samobitnost, ko so nas radi tega vlačili izkoreninjen« po ječah in smo zmagali; branili bomo slovenstvo v bodoče zoper kogarkoli, ki ga bo napadel. Besede so vžigale od trenutka do trenutka nakar je godba odigrala državno himno, ki jo je vse ljudstvo pelo.
O telovadbi poročamo da je nastopilo moškega naraščaja 44, ženskega naraščaja 64 mladenk 30, mladcev 52, ženskih članic 82 in moških članov 64. Vaje so bile pri članih in članicah točne, v gibih je bila opaziti že eleganca, pri naraščaju smo se veselili korajžnih gibov drobiža, ki gotovo še ne obiskuje šole. Državna in slovenska misel je bila lepo povdarjena v simbolični vaji: Lepa naša domovina. Orodno telovadbo sta izvajala odseka Ziri in Škofja Loka /išek, ki se da doseči, sta v veliko navdušenje udeležencev pokazala brata Voršak in Val&nt.
Tabor so počastili vsi izraziti predstavniki našega domačega 'življenja; dr. Kocjan, dr. Kocjančič, ing. Bizjak, dr. Capuder, vsi domači župani, ravnatelj Miklavčič, ravnatelj Kmetic iz Škofje Loke in še mnogo drugih. Po telovadbi se je razvila prijetna domačnost na telovadišču, godba prosvetnega društva iz Logatca je kljub celodnevnemu naporu pomagala vzdrževati prijetno razpoloženje: Z mrakom se je tabor zaključil brez najmanjšega nereda, v slovesnem razpoloženju je neslo ljudstvo neizbrisne spomine na svoje fante in dekleta.
Vsem iskrena hvala: govornikom, bratom in sestram, ki so nastopili!
Blagoslovitev spominskega križa pod Storžičem 5. sept. 1937
Vsem je še v spominu smučarska tragedija letošnjega velikonočnega ponedeljka^ ko je sneženi plaz izpod Škarjevega roba na Storži-ču zasul skupino smučurjev-tekmovalcev. Devet izmed njih je izgubilo svoje mlado življenje, ostali so ušli smrti iz objema. Smrtna žrtev je bila velika. Padli so samo mladi vneti planinci, kateri so hodili vsako nedeljo iskut Zabave in razvedrilu v planine skupno s tovariši. Sleherno nedeljo po opravljeni nedeljski krščanski dolžnosti so pohiteli v prosto naravo uživat krasote stvarstva, iskat telesnih in dušnih moči za težko vsakdanje življenje in delo v tovarni. Vedno veseli, vedno smehlja-
jočih se lic, vsakemu ustrežljivi fantje so bili. Eden je nadkriljeval drugega. Fantje in mož, vsi vneti delavci v naših društvih. Njihovo načrtov polno življenje je prenehalo pod težo mrzlega sneženega plazu, visoko v planinah, katere so neizmerno ljubili, posebno takrat, ko jih je pokrivala snežena odeja.
Naenkrat je med nami s tem strašnim udarcem nastala vrzel, katere ne bo mogoče izpopolniti. Povsod jih manjka. Naše planine, naša to-\ m riši ju, vse je prazno, pusto. Spomin na te idealne fante še živi med nami in ne bo preminul. Podružnica SPD v Tržiču je na kraju nesreče pod Stor/ičem, na mestu kjer sta pri-
ln mater. Zaprli so jih. ker smo ostali zvesti duhovnim vodnikom slovenstva: Vodniku. Prešernu, Kreku, Jegliču in ker nismo hoteli postati efialti — izdajalci. In da bi laže palevali in uganjali krivice nad poltenimi Slovenci, so tirali člane miših društev v ječo in internacijo, da bi narod prodal samega sebe. A pozabili so, du kulturen narod ni hotel še nikdar umreti pod silo in — ne bo! V taki prosvetni nesvobodi so potem vstali krivi preroki in hodili med nus s pripovedovanjem o onem, žal, tudi kulturnem narodu. Odviti so nam hoteli slovenske glave in njihovo mesto posaditi nove — pulilji-co! Vprašajmo pa se: Ali žive na svetu Slovenci ali ne? Ali žive Hrvati in Srbi ali jih ni? Ali je pri nas jezik res samo eden? Le pojdite v šole na jug in poučujte ta mladino v našem
govoru! Otroci ne bodo razumeli prav nič, starši se prično pritoževati, šef pa oblastno pristopi k tebi. rekoč: ..Netnoj govoriti — švabski!" Ista pesem velja za narodne običaje, književnost, vero. Končno pa se še vprašajmo: Nemci so bili narod do I9IH. 1. in so ostali narod po vojni. Francozi so bili narod do 1918. 1. in so narod zdaj po vojni. Slovenci smo bili narod do 1918. I., narod v stoletnem avstrijskem za-tin.nju. Po vojni pa naj bi v svobodni državi to nehali biti? Ne. ves narod nikdar ne pljune na svoje svetinji' Ce pa mu jih jemljejo, jih v sili brani. Če mu zavežejo jezik, pa srčnih" utripov ne ugase. In ironija, še bolj krčevito se oprijemlje svojega in svoje še silnejše vzljubi. Takn je resnica, samo taka, čeprav je včasi grenka! Dveh resnic pri isti stvari r.i!
V ponedeljek 6. sept. obhajamo državni praznik, ko stopi v 15. leto svoje starosti naš kralj Peter II. Neštetokrat smo Slovenci pokazali v težkih prilikah svojo veliko ljubezen do narodne države. To izpoved zdaj ob državnem jubileju ponavljamo.
Bog živi našega kralja Petra III
šla plazova skupaj, to je nekako sredi vsega pozorišča, postavila deveterim žrtvam v spomin spominski križ. Križ stoji na malem hribčku poleg plazu, je železen, 5 metrov visok, na kamenitem podstavku, v katerem je vzidana spominska plošča z imeni vseh ponesrečencev. Kraj, kjer križ stoji, je 3/4 ure oddaljen od planinske koče pod Storžičem. V nedeljo dne 5. septembra bo pri križa ob 10. nri sv. maša nato pa blagoslovitev istega.
Vse vabimo, da se te spominske svečanosti udeležite v čim večjem številu.
V slučaju slabega vremena se vse preloži na praznik 8. septembra.
Obrtniki, obrtnice!
8. september se hitro bliža. Naš tabor je tu. Zbrala se bo cela Gorenjska po zastopnikih rokodelskega stanu in njemu naklonjenih prijateljih. Kliče nas dolžnost, da se udeležimo po vseh močeh. Zastopana bo tudi Dolenjska, Štajerska in Notranjska po svojih delegatih. Zato jih bomo sprejeli prisrčno in v lepem številu.
Spored celega dne je sledeči:
Zjutraj sprejem pri vlakih z godbo, nato odhod na Sv. Jošt, kjer bo sv. maša, ki jo daruje č. g. župnik Fran Ks. Finžgar. Imel bo tudi za to priliko primeren govor. Po sv. maši bo tabor. Govore predstavniki in voditelji našega pokreta o vseh aktualnih vprašanjih.
Po taboru bodo pevci zapeli nekaj pesmi, godba pa bo zaigrala par koncertnih komadov.
Za vse, kar nas zanima, bo čas, da se osebno razgovorimo in spoznamo. Ta dan so vabljene še prav posebno tudi obrtnice, ki vrše važne naloge obrtniškega stanu. Združimo se ta dan v veliko družino, ki bo šla z vnemo na delo za naše pravice.
Popoldne pa se vrši prosta zabava na Labo-rah pri Drakslerju. kjer se bodo do odhoda vlakov vsi prav po domače razvedrili, tudi naši gostje od zunaj. Zu to bo v vsakem oziru preskrbelo Društvo obrtnikov Kranj.
Smrtna nesreča
v severni steni Košute
Dne 25. avgusta t. 1. sta se napotila okoli pol desete ure iz koče na Kofcuh na Veliki Vrh z namenom, da preko Korošice in Zelenice prideta na Begunjščico, g. Ivan Kafka, brivski pomočnik in gospa Antonija Grabnar, oba iz Zagreba. Na Vel. Vrhu sta mesto, da bi se spustila po markirani poti proti Korošici, krenila po grebenu v smeri proti Sv. Ani. Nekako v sredini grebenu sta zavila v pečine hoteč preko teh priti v dolino. Ta del Košutine stene je jako nevaren in prehoden le izvežbanim in opremljenim plezalcem. Ivan Kafka je plezal naprej ter prišel v položaj, iz katerego ni bilo izhodu. Ker spremljevalka ni mogla za njim, je spustila do njega nahrbtnik, obleko in čevlje ter se začela spuščati po drugi smeri navzdol. Do koče na Korošici je prispela okoli 6 ure zvečer. Od tam je v družbi pastirja govorila t. v steni se nahajajočim Kafkom in ga bodrila, naj vztraja na mestu, kjer je, da ona pokliče pomoč iz doline. Okrog 3/4 na osem jc z njim zadnjič govorila. Ob tej priliki ji je rekel, da hoče na vsak nnčn do nje, živ ali mrtev. Izročil ji je še pozdrave za svojce ter zaklical: ..zbogom". Takoj za tem se je zaslišalo bobnenje kamenja iz smeri, kjer se je nihajni Kafka. Na ponovne klice se ni več
STRAN 2
-4. »GORENJEC«
odzval. Antonija Grabnar je prenočila v pastirski koči na Korošici od koder je druge jutro z drvarjem, šla gledat za ponesrečencem. O njem ai bilo nobenega sledu.
Okrog pol 1. ure popoldne je prišla Grab-nerjeva v Tržič in obvestila o nesreči tržiško podružnico SPD. Govorila je jako zmedeno in neenako, tako da se ni dalo nič točnega zvedeti od nje. Kljub temu je podružnica poslala tri reševalce (Primožiča, Javornika in Globoč-nika), kateri so skupno z Grabnarjevo že okrog 4. ure bili na Korošici.
Pregledali so vznožje severne stene, posebno kraj, katerega jim je Grobncrjeva označila, pa o Kafki ni bilo sledi. Zdelo se jim je možno, da je Kafki le uspelo priplezati nazaj na greben, in da je od tam šel preko Kofc v dolino. Zato so preko sedla Korošice šli na Veliki vrh in dalje na Kofce, kamor so prispeli v trdi noči. Zal pa o njegovi vrnitvi niso tu ničesar vedeli povedati in so z začudenjem poslušali pripovedovanje o nezgodi.
Tretji dan po nesreči t. j. v petek zjutraj je podružnica poizvedovala v Kranju, kjer je ponesrečenec imel spravljene svoje stvari, če se je morda vrnil, pa je dobila negativen odgovor. Sestavila se je nova reševalna ekspedicija (Salberger. Stranskv, Javornik. Golmajer in kasneje Zech in Ahačič), ki je z dalnogledom pregledala steno do podrobnosti, nato pa naskočila steno iz več smeri. Reševalec Stranskv je okrog pol četrte ure popoldne zagledal na dnu kotanje razbito truplo Kafke. Ponesrečenec je padel ca 250 m globoko naravnost med skale, v katerih je obtičal. Bil je takoj mrtev. Od mesta, kjer je obležal in do dna stene je še 150 m.
Res sem bil v velikih dvomih, ali naj Vam poročam o dogodku, ki sem mu bil priča ;)red nekaj tedni. Nisem bil v dvomu radi dogodka samega, vendar sem premišljeval, ali bo moj trud zaman ter se bo moje pisanje končalo v vašem — košu.
Mi Kranjčani vedno povdarjamo, da smo ..napredni", da skrbimo za ugled mesta in nam je zelo pri srcu tujski promet, ki naj bi prinesel vsaj malo dohodkov našim „obubožanim" someščanom. V resnici pa ni tako. Imamo v svoji sredi ljudi, ki so vse prej kot „napredni". so res napredni v političnem pogledu, po mojem mnenju pa so zelo nenapredni, da še celo nazadnjaški, da ne rečem nekulturni in pobalinski. Da pa ne boste mislili, da pretira-
Z največjim naporom so reševalci Zech, Stranskv in Javornik pričeli s spuščanjem trupla preko stene na plaz. Spuščanje je trajalo več kakor tri ure, ter je bil že mrak, ko sa ga sprBvili do plazu. Teren je tu strm, sestavljen iz krhkih skal, in je skoro zahteval novo večjo nesrečo. Javornik in Stranskv sta zletela kake tri metre globoko preko skal in se precej ranila po glavi, rokah in nogah. Iskati sta morala zdravniško pomoč.
Truplo najdenega Kafka so reševalci pustili preko noči pod steno, od koder so ga drugo jutro prepeljali v dolino in dalje proti Tržiču. Pogreb je bil v nedeljo ob 9. uri dopoldne.
Za žene in dekleta!
Na Mali Šmaren 8. septembra se vrši občni zbor Ženske kmečke zveze na Mali Loki (bano-vinsko posestvo) na Dolenjskem. Vabijo se posebno članicel Tudi druge žene in dekleta se vabijo s prošnjo, da pristopijo k organizaciji. Gremo skupno z avtobnsom, v slučaju večjega števila priglasov, tudi z dvema. Za to se vse one, ki se nameravajo udeležiti občnega zbora in žele peljati z avtobusom, takoj, ZADNJI ČAS PA V NEDELJO priglase pri Franji Brodarje-vi v Hrastju. Avtobus odpelje iz Kranja (izpred Stare pošte) na Mali Šmaren ob 6. uri. Vožnja bo stala za tja in nazaj okroglo 45 Din. Po železnici pa 60 Din do postaje Velika Loka.
Žene in dekleta na plan!
Vljudno vabi — Franja Brodarjeva, predsednica.
vam, naj vam navedem sledeči dogodek.
Kakor sem vam že omenil, se je to zgodilo pred tremi tedni. S polnočnim vlakom sem se pripeljal iz Ljubljane. Na postaji v Kranju me je našel tujec, potnik iz Nemčije, ki si ni znal pomagati radi prenočišča, ker ni bilo na postaji avtobusa. Rad sem se na njegovo prošnjo ponudil, da ga spremim v mesto in mu pokažem hotel. Ko sva tako stopalu v mesto, mi je hvalil velik napredek Slovenije v letih po vojni. Bil je tudi vzhičen nad gostoljubnostjo naših ljudi, ki se po mojem mnenju večkrat vedejo napram tujcu že preveč servilno. V teh pogovorih sva prišla na Glavni trg, kjer pa sva bila kmalu oba prepričana ravno o nasprotnem. Malo je manjkalo in bila bi deležna mokrote,
in to na tu način, ki ga človek ne bi prisodil najslabšemu črncu v centralni Afriki Neki naprednjukar si je v svoji objestnosti dovolil, do je iz drugega nadstropja vršil na glavni trg — malo potrebo.
Kaj pravite vi na to, g. urednik? Tujec je molčal jaz pa tudi.
OPOZORILO.
Po deželi prodaja neka osebp drobno brošuro z naslovom: ODKRITO. Brošura je polna napadov na katoliško cerkev. Ker nepoučenemu
Tedensk
Fantovski odsek Kranj' vabi 'svoje člane na prvi fantovski sestanek, ki se vrši v torek dne 7. septembra 1937. v knjižnici Ljudskega doma, ob 8. uri zvečer. Na programu je važno fantovsko predavanje, zato naj se po možnosti vsi člani udeleže sestanka. Predsednik.
Avtobusni izlet v Benetke! Odhod iz Kranja dne 12. septembra ob 4. uri zjutraj preko Ljubljane, Planine, Postojne, Gorice, Redipuglie, Doberdoba in Mestre. Odhod 13. septembra ob 14. uri preko Tržiča in. Trsta. Cena vožnji z dovoljenjem, prehrano in prenočnino samo 350.— Din. Prijave sprejema trafika Mira Mrak do 9. septembra.
V soboto se je poročil ing. g. Valenčič Boris z gdč. Lundrovo. Čestitamo!
Menda ni kraja v Sloveniji, kjer se ne bi vedelo za največjo tombolo v državi, ki jo vsako leto priredi kranjska gasilska četa. Kakor vsako leto bodo tudi letos priredili kranjski gasilci tombolo, ki bo pa presegala vse dosedanje po izredno srečno izbranih in res dragocenih dobitkih. Glavni dobitek bo kakor vsako leto nov avto. Za letos so kupili avto znamke Opel-Kadett v vrednosti 36.500 Din. Za drugi dobitek je motorno kolo znamke Hecker v vrednosti Din 6.700, za tretji dobitek pa motorno kolo znamke Miele v vrednosti Din 5800. Pri letošnji tomboli, ki se bo vršila dne 3. oktobra popoldne ob 3. uri bo novost 4. dobitek in sicer popolnoma opremljena moderna kopalnica. Potem bodo kot dobitki še moderna spalnica, zložljivi kajak (čoln), opeka za stavbo, moško, žensko in otroško kolo, sod olja, več zabojev mila, razni športni predmeti ter nad 600 dragocenih daril. Tablice so v predprodaji v vseh mestih na Gorenjskem. Novost je letos
ali neizobraženemu tudi krivični in neresnični očitki lahko veliko škodujejo in mu povzročijo težke dvome, je cerkev v skrbi za svoje vernike prepovedala: kupovati, prodajati, širiti, citati ali shranjevati vse take spise, ki napadajo katoliško cerkev. Verniki so pod grehom dolžni to cerkveno zapoved izpolnjevati. Če bi se torej pojavil kak prodajalec omenjene brošure v krščanski hiši, ga je treba brezpogojno odkloniti. Za duše vernikov so pred Bogom odgovorni duhovniki oziroma dušni pastirji. Toliko v vednost hi ravnanje vsem zavednim katoličanom!
e novice
tudi ta, da so vsi večji dobitki razstavljeni v Ljubljani na velesejmu v posebnem puviljo-ntt. Tak način reklame bo prav gotovo imel tudi dober uspeh. Cena tablicam je 4 din v predprodaji, na dan tombole pa 5 Din.
Izšla je knjiga
>Šenčurski dogodki«
Cena broširani knjigi je Din 20'-, vezani Din 30'-, po pošti 3 Din več.
Naroča se pri Tiskovnem društvu v Kranju.
Šolo obvezni vajenci: pohajanje v obrtno šolo Nalog banske uprave.
V obrtno nadaljevalno šolo v Kranju so obvezni hoditi vajenci onih mojstrov, kateri obrt izvršujejo v naslednjih okoliških vaseh, te vasi so v občinah: Kranj. Predoslje, Stražišče, Šenčur, Naklo, Besnica, Trboje.
t. Bobovk, Britof, Huje, llovka, Kokrica Orehovlje, Primskovo, Rupa, Srakovlje, Čir-čiče, Gorenje, Klane.
2. Breg, Drulovku, Zg. Bitnje, Šmarjetna gora. Orehek, Stražišče.
3. Mile.
G. urednik, kaj pravite?
Gorenjci nosijo TIVAR-jeve obleke, ker so dobre in poeeni
WtT TIVAR  OBLEKE ISO
fflimica Zagorska:
Pod Triglavom
(Zgodovinska povest iz 1. 14)5. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje)
Že od nekdaj smo imeli po gorah prost lov s pastmi, zanjkarai in vrvmi na divje koze in kune. Gospod Kraig pa je brez vzroka in pravice pasti ruzdrl, jih na en dan petindvajset sesekul in kar jih 5e dandanes dobi, jih da seseknti in nas moti pri lovu. Vsukdo okoli nas lovi divjačino in mi, kraljevi podložniki, bi je ne smeli. In poleg jezeru bivajoči bi ne smeli loviti rib?
Opisaü smo vara nekatere izmed premnogih krivic, ki
jih moramo molče prenašati dun zu dnem. Vaša svitlost naj
pokara gospodu Kruigu in gu opomni, naj se drži urbar-
skih   zapisov,   drugače   bomo   morali   z   oboroženo roko
zuhtevuti „siuro pravdo". D, . ... , ...
1 Blejski kmetje.
Krojač je pismo prebrul in ponosno pogledal po nuvzočih. „No, kuj sodite o tej stvari?"
„Dobro si zapisal", gu je pohvulil Podgorec. ..mislim, du tudi briksenški škof ne bo mogel ostati gluh in slep."
„Dobro. Toda s tem ste rešili šele vprašanje blejskih kmetov. Kuj pa mi, ki spadamo pod Waldenburg?" j" nejevoljen vprašal Jurče.
„Pruv da si nas spomnil", je rekel Podgorec. ..Toda ti hi moral vedeti, du Ortenburžunu s pismi še mulo ne bomo ukrotili. Pri njem bosta morala peti cepec in sekira. Orten-buržan je zvit kot ovnov rog, tista vražja njegova bahnicu pa še bolj, a vseeno jih bomo ukrotili z, božjo in svojo pomočjo. Le to vam povem, iščite zaveznikov in puzite, da ne bo kuteri med njimi Judež."
„Gotovo. Mi morumo gleduti nato, du se kmalu združimo z Bohinjci. Vsuk zuse ne pomeni nič, če se bomo pu združili, so gradovi v veliki nevarnosti, da se jim stekajo zadnji dnevi."
Krofasti krojač je zvii pergament. ..Kdo bo to nesel škofu v Briksen?"
Uporniki so se spogledali, nobeden ni murul iti na dolgo in odgovorno pot. Nuzadnje je odločil Podgorec.
„Tebi, krojač, jezik najbolj gladko teče. Pa tudi okoli gospode si že hodil, znaš se tako obrniti, da je takim gospodom všeč. Najboljše bo, če greš kar ti na to pot."
„Naj bo," je rekel krojač, ki se mu je zdelo imenitno,
„In mi smo se bali, da tebe več ne najdemo pri življe-
da so mu poverili tuko važno nulogo. „Precej zjutraj bom odšel iz Radovljice."
Mrtžje so vstajali in se začeli odpravljati domov.
„Če se bomo imeli kaj posebnega pogovoriti, vam bom že sporočil po beraču Jakobu," je naročal Podgorec in jim voščil lahko noč.
Diug za drugim so izginili v temno noč.
III.
..Juhuhu!"
Zavriskal je mladi, zali tovornik Anžon in si popravil širokokrajni klobuk, na katerem je imel šop cvetja. Konji so enakomerno stopuli po široki cesti in tovorniki so šli ob njih. Kumniški Anžon je vozil prvi, za njim so šli še trije drugi. Tovornik Peter je ogovoril tovariša.
„Pa si kaj dobre volje, Anžon."
,.l!m, kaj bi ne bil. AH mi je kaj slabega? Tovornik sem in ves svet je moj." Spet je zuvriskul, potem pa glasno zupel:
..Tum gor' na Koroškem pu lipu cvete,
pod lipo sedelo je mludo dekle.
po licih so tekli' ji grenke solze." Anionov čisti glas je zaplaval čez polje proti Radovljici. Zanjice po polju so vzdignile glave iznad ječmena in prisluhnile pesmi. Vse so poznale po glusu mladega Kamni-škegu Anžonu. ki je tovoril že dve leti. Tovornik je bil vesel, ker so gu dekletu občudovala in je še naprej pel:
..Prišel mimo nje je tovornik mlud, on deklico zalo imel bi rad,
obttal je, povprašal jo je:
Povej,  zakaj   jokaš, dekle?" ..Jiihuhu!" Anion je nehal peti in je tuje zuvriskul. Njegov vrisk je zaplaval v temne, bukove gozdove, ruzlil se čez polja in travnike, pu odbite! prav v dolino do bistre Save.
Tovorniki so prišli med prve hiše. Ljudje, ki so jih poznali, so prihajali na prug in jih pozdravljali. Za Anžo-nom so zrlu mlada dekleta, on pa je ponosno vzdignil glavo in se ni menil za njih poglede. Ob beli cesti je stala gostilna, vabila je mimoidoče. Peter je požrl sline.
..Ali bomo kaj počivali pri Bregarju?"
..Kukor vas je volja," je menil Anžon, ..konji so res že trudni."
..In mi tudi. Od Škofje Loke še nismo nič počivali."
Obstuli so pred gostilno in privezali konje. Bregur je pritekel nu prag in jih vabil notri.
„Le v hišo, le v hišo, prijatelji! Dolgo vas že ni bilo pri meni. Mislil sem. da ste se že zgubili nekje."
■ju. pu si še pri trdnem zdravju. Oženil se še nisi, Bregar?" Oštir je sklenil roki in se čudil.
„Mene vprašuješ če sem se oženil? Kaj pu vendar misliš, Anžon? Kmalu se bom oženil, saj bo prišla bela nevesta, smrt, pome."
„Kuj bi tako mislil! Smrt in ženitev ne gresta skupaj."
„Zenitev je uganitev, zato se nisem nikoli več menil za ženske, odkar mi je žena umrla."
..Gotovo se nista preveč prijazno gledala.
„1, ne vera, kako bi rekel. Ženske so vse jezične in zbadljive."
,.To je pa res. Veš, Bregar, jaz sem slišal na Dolenjskem o neki ženski, ki je imela tako strupen in trdoživ jezik, da so ga ji morali po smrti posebej ubiti. Dvanajst klafter globoko so ji ga pokopali, pa še ni mogel mirovati."
Bregar in tovorniki so se smejali in oštir je zopet vabil:
„No, le notri pojdite, fantje. Danes imam tako vino. da gu je treba izpiti samo majolko, pa si dobre volje, da nočeš nikamor več."
..Takega pa mi ne maramo. Kako bomo pa šli naprej?"
..Če vam tisti ne bo všeč, bomo pa drugega natočili. V Radovljici nimamo praznih sodov in ae slabega vina, saj tudi k nam pride sum vvalburški vulpet Žiga."
V hiši stu pilu Jurče iz Vošč in Aleš z Lancovega. Pri peči je ležal berač Jukob in mirno spal. Bregar je hitro prinesel vina in gu je postavil pred žejnu tovorniku. Anžon je prvi mignil nekoliko.
..Hm. dobro vino. samo malo preveč krščeno je."
..Kukor je Bog v nebesih, jaz ga nisem niti kapljo žalil."
..Nikar ne kliči Bogu za pričo, du se ti ne primeri, kakor tistemu nemškemu vitezu, ki je klical Boga za pričo svojim lužnjivim besedum, pa se je s konjem vred udri v zemljo."
„To je le bajka."
..To je bilo tuko resnično, kakor gotovo imaš krščeno vino. Kako si gu pu krstil? Z vodo. kujne. kakor po navadi?"
..Tovorniki so mi ga pripeljali iz Vipave."
..Čudno. Pil sem v Vipavi že boljše vino."
..Kaj boš zabavljal. Anžon," gu  je miril Miklavč.
„To le zato pravim, dn nuni bo hitreje popoldne prešlo."
Jurče m Aleš sta si ogledovala znance tovornike in Jurče je zaklical:
..Odkod pa greste danes?"
..Čudno vprašuješ, Jurče," se je norčeval Anžon. ..Ali ne veš. dn tovorniki po celem svetu hodijo in zu nos dekleta vodijo. Tebi bom p« vendar povedal, da gremo s Hrvaškega in tovorimo vino za gospode na blejskem gradu, ki ne marajo kisle pijače."
»GORENJEC«
4, Okroglo, Polica, Pivka, Struževo. ■>. Hakovica, Zabukovje. 6. Hrastje, Prebačevo.
Te občine morajo v sorazmerju s tamkajšnjimi vajenci prispevali k obrtni-nadaljavalni šoli ter so obvezni vnesti ta znesek v svoj -'sako-letni proračun, kot prispevek za kritje stroškov te šole.
Odredba banske uprave.
V interesu strokovne izobrazbe obrtnega naraščaja na podstavi §§ 25 in 298 zakona o ODTtih in čl. 35 uredbe o organizaciji Strokovnih nadaljevalnih šol, da mora vsak učenec-vujer.cc do polne dovršitve učne dobe posečati šolo, tudi če bi med šolskim letom dopolnil 18. leto starosti, se ne smejo pripustiti k pomočniškemu izpitu, dokler niso izpolnili teh pogojev in tako zadostili jasnim in ne dvoumnim predpisom § 25 zakona o obrtih. S tem je povedano to, da mora vsak vajenec do konca učne dobe pohajati v šolo, ne oziraje se na starost, sevedu velja to samo za one, ki so obvezni posečati šolo. Ker se od sedaj naprej one vajence ne bo smelo več pripustiti k skušnjam, ki ne bi imeli šolske odpustnice. V interesu mojstrov je, kakor tudi vseh šolo-obveznih vajencev, da skrbe za to in da tem predpisom zadoste. Tudi se naroča mojstrom, da jemljejo v uk seveda po možnosti vajence le med počitiicami to je od junija do oktobra. To sicer ni obvezno, vendar se v interesu šolskega pouka to priporoča. Vajencr, kateri so obvezni dobiti pri okrajnem zdravniku potrdilo (vprašalno polo), ki dokazuje, da je vajenec za dotično stroko sposoben. Brez te pole, oziroma potrdila, združenje učne pogodbe ne bo potrdilo.
Mizarski tečaj v Kranju se vrši v nedeljo dne 5. septembra t. 1. Ob 8. uri zjutraj v tukajšnji tekstilni šoli. Vabimo vse mojstre mizarje, da se tega tečaja sigurno udeleže. Tečaj se bo vršil brezplačn" Prijavijo naj se v pisarni Skupnega združenja obrtnikov v Kranju.
Čevljarski prikrojevalni tečaj se začne v ponedeljek dne 6. septembra t. 1. ob pol 9. uri dopoldan v tukajšnji tekstilni šoli. Ker je tečaj za vsakega čevljarja velike važnosti udeležbo vsakemu toplo priporočamo. Prijavlja se v pisarni Skupnega združenja obrtnikov v Kranju.
Jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma je letos od 1. do 12. septembra. Za to prireditev je generalna direkcija državnih železnic dovolila polovično vožnjo in sicer za potovanje v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra. Na železniški odhodni postaji je treba kupiti poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico za Din 2.—. To izkaznico v Ljubljani potrdijo ter izdajo velesejmsko legitimacijo, nakar ima obiskovalec brezplačen povratek. Jesenski Ljubljanski velesejm podaja sledeče: Razstavo slovenskega novinarstva. Etnografsko in misijonsko razstavo „Indija". Gospodinjsko razstavo „Materi za otroka*'. Umetnostno razstavo slovenskih likovnih umetnikov. Cvetlično razstavo, vzoren vrt. Razstavo eksotičnih ribic in razstavo metuljev. Razstavo malih živali. Razstavo pernate in dlakaste divjadi naših gozdov v posebnem živalskem vrtu. Razstavo industrijskih in obrtnih proizvodov. Tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev bo 12. septembra. Obiskovalcem je na razpolago tudi lepo zabavišče in varijete s prvovrstnimi atrakcijami.
TR2IČ
Obrtno združenje v Tržiču obvešča, da se pomočniški izpiti kukor tudi vpisovanje novih vajencev vrši v nedeljo dne 12. septembra ob 9. uri dopoldne v zadružnih prostorih gostilne Šter, in ne na praznik 8. septembra, kakor je bilo prvotno določeno.
Obrtniški tabor na sv. Joštu. Na praznik dne H. septembra se vrši I. gorenjski obrtniški tubor uu Sv. Joštu pri Kranju. Ker so se že vršili tabori vseh različnih stanov, zato je sveta dolžnost vseh tukajšnjih obrtnikov iz Tržiča, kakor tudi iz okolice, da se v čim večjem številu udeleže tega velikega tabora, kateri se prične ob 9. uri s sveto mašo, katero daruje vsem znani pisatelj g. župnik Franc Ks. Finžgar. Po končani sv. maši bo pred cerkvijo zborovanje obrtnikov, na katerem bodo zavedni in ugledni voditelji obrtništvu podeli dalekosežni program in obrazložili smernice, kako iti /a začrtanimi cilji, da bomo obrtniki v svojih stanovskih zu-devuh končno vendarle odločali sami.
Zato vubimo vse Slano in člunice vseh tukajšnjih obrtnih združenj ter vse ostale tovariše obrtnike, du se tega tabora udeleže v kar večjem številu. Tubor se vrši ob vsakem vremenu.
Odhod iz Tržiču s prvim jutrunjiin vlakom, ki odhuja ob pol 6. uri, ter bo ob 7. uri skupni odhod iz posluje K run j vseh udeležencev na Sv. Jošt.
Pripravljalni odbor ustanavlja v Tržiču novo obrtno orgunizncijo pod naslovom: ..Društvo slov. obrtnikov v Tržiču". To društvo je nepolitično in zgrajeno na popolnoma čisto obrtnih temeljih, ter na trdno katoliško slovenski podlagi. Ima edini namen potom svoje matične centrale „Zvezc slovenskih obrtnikov" in obrtnega odseku pri zbornici boriti se za pravice jh težnje obrtništva.
To društvo obrtnikov, kakor tudi zvezu nima
nikakega osebnega naslova, kakor se je to do-sedaj izvajalo pri drugih obrtnih orgunizucijali, temveč je nositelj te nove organizacije res slovensko obrtništvo sumo. Cilji te organizacije so in bodo sumo delo in borba za procvit in napredek obrtnega stanu. Zuto Vabimo vse tukujšnje in okoliške zavedne obrtnike, da pristopijo v to društvo obrtnikov, čigar prijave sprejema zastopnik pripravljalnega odbora Leopold Va-Ijuvec. krojaški mojster v Tržiču.
Pravila tega društva so vložena in čim bodo potrjena od oblasti, bo sklican ustanovni občni zbor, katerega bomo pravočasno objavili po časopisih.
ŠKOFJA LOKA
Popravljena pot. Občinska kolovozna pot, ki veže banovinsko cesto z mostom na Studencu pod hišo g. Sušnika, je bila že več let v zelo slabem stanju. Ob deževnem vremenu, je bila zarudi ogromnega blatu sploh za pešce neporab-11«, Sedaj pa, ko so podrli zid pred Kapucinsko cerkvijo, so od tega zidu na to pot na visoko navozili ometa, ostankov opeke in drobnejšega kamenja. Čez vse to pa so navozili droben pesek, tako, da je pot sedaj zelo lična in lepa za oko, pa tudi dovolj trdna, ker na nji ni posebno velikega voznega prometa. Naše ulice in pota se zadnji čas res lepšajo in zboljšujejo, kar gre predvsem zahvala modremu gospodarstvu na naši občini.
Kr. banska uprava je nakazala za škarpo pri Kap. mostu zopet Din 50.000. Ta škarpa, ki bo v delu od hiše g. Hafnerja do šupe istega kmalu gotova do dobila na svojem vrhu prav lep zaključek. Na sedanji kameniti zid se bo do višine ceste napravil betonski nastavek, v katerega bo pritrjen hodnik za pešce z. ograjo, približno tako kot na Kap. mostu. Tak zaključek škarpe bo prav lep in bo vso okolico povzdignil.
Poprava ceste v Selško dolino. Ze drugo leto popravljajo cesto v Selški dolini, ki je bila prej v zelo slabem stanju. Bivša JNS. pa tudi bivši cestni odbor pač nista imela smisla za dobrobit ljudstva. Današnji načelnik Ziherl Matevž pa je takoj uvidel, da se mora cesta temeljito preurediti in popraviti, da bo ustrezala velikemu prometu Selške doline. Dela so letos že toliko napredovala, da se že popravlja proti Pra-portnem. Cesto popravljajo na način, kakor so pred leti popravljali cesto na kolodvor. Pri Praprotnem bodo začeli graditi velik železobe-tonski most cez Selščico. Z gradnjo tega mostu, ki bo stal veliko nižje, kakor sedanji leseni most. bo tudi cesta skrajšana za precejšen del, ker odpade ves veliki ovinek od napajališč do starega mostu. Nova cesta bo vzela ravno črto nekako od napajališč, čez Leščico do Praprotne-ga. S tem bi cesta s temeljito popravo, ki je v teku vsaj delno odgovarjala zahtevam tujskega prometa, posebno še, ker mogoče ne bo več dolgo, ko se bo Selška dolina z novo cesto zvezala z Bohinjem.
Korajžni fantje v Črnem vrhu nad Škofjo Loko, so si tudi ustanovili Fantovski odsek. Ze v Gorenji vasi se jih je nekaj pojavilo v krojih. Pa pravijo, da jih bo kmalu še več, ker med fanti v Črnem vrhu vlada za odsek veliko navdušenje. Veseli smo naših sosedov, ker dokazujejo, da je slovenska katoliška misel prodrla že prav v slednjo gorsko faro. Bog vas živi fantje!
Nesreča s kolesom. V nedeljo 29. avgusta okoli 11. ure se je pripeljal po grabnu navzdol g. Kalan Jakob, hlapec pri Hafner Jožefu, bivšemu županu, in je zavil na Spodnji trg. Pred Društvenim domom, mu je nenadoma spodrsnilo, tako da je padel. Padec je je bil tako silen, da je imenovani udaril z glavo ob cesto in obležal nezavesten na tleh. Prisotni, ki so videli padec, so mu takoj priskočila na pomoč, ter ga takoj odnesli v vežo gospe Finžgarjeve, kjer so ugotovili, da ima precejšnjo rano na «en-cih, Poklicani dr. Ivan Hubad je ponesrečencu, ki se je medtem zavedel, očistil rano ter ga obvezal, nakur so ga spravili v domačo oskrbo.
Nesreča pri gradnji šole. V Retečah pri Škofji Loki. gradi občina novo moderno šolsko poslopje. Ko so delavci v četrtek kopali temelje za stavbo se je nenadoma odtrgala zemlja, ki bi bila kmalu podsula 6 delavcev. Vendar pa se jih je 5 nu klic nekegu tovariša, ki se je nahajal zgoraj, hitro umaknilo, šestega pa je zemlja zu-sula. Delavci so mu hitro priskočili nu pomoč ter ga izkopali iz zemlje. Vendar je delaven zemlja precej poškodovala, ter mu zlomila ključnico. Prepeljali BO gu v bolnico.
Umrla je v starosti 23. let v Klobovsovi ulici 10, gdč. Fojkur Marija. Ze dalj časa je bolehala za jetiko. sedaj pa je to mludo, vdano življenje Vsemogočni poklical k sebi po plačilo! Gospod, daj ji uživat večno življenje!
Pričetek šolskega leta. Za dekliško meščansko šolo pri uršulinkah v Škofji Loki bo otvoritvena služba božja 10. septembra ob 8. uri, takoj nato pouk. Gojenke nuj pridejo v zavod najkasneje dne 9. septembra. Istega dne se pričenjata tudi zasebni trgovski tečaj in zasebni trgovski tečaj in zasebni nemški tečuj, ki omogočata šoli odraslim dekletom >išjo za vsakdanje življenje prepotrebno izobrazbo.
Kmetijsko — gospodinjska šola. Za škofjeloški okraj bodo z dovoljenjem kraljevske banske uprave uršulinke v Škofji Loki z novim šolskim letom otvorile šestmesečno kmetijsko-gospodinjsko šolo. šolsko leto traja od 1. oktobru do t. aprilu. Sprejemajo se dekleta kot gojenke, a tudi kot zunanje učenke. Prijave za vpis sprejema uršulinski zavod v Škofji Loki še ves mesec september. Pojasnila se dobe istotam.
PODBREZJE
Prosvetno društvo bo uprizorilo na Mali šmaren, 8. septembra igro Jurij Kozjak. Igra bo igrana ob 7. uri zvečer na Taboru pred cerkvijo ob razsvetljavi reflektorjev. Bo zelo zanimiva, saj nastopajo v njej jezdeci, vitezi, beli menihi, Turki in drugi. Pokazala nam bo 15. stoletje — dobo turških vpadov v naše kraje. V slučaju slabega vremena se bo preložila na prihodnjo nedeljo, 12. septembra.
PREDOSLJE
„Gorenjec" je ž" poročal o pripravah, ki se vršijo pri nas za veliko slovesnost, ki bo v nedeljo dne 5. septembra. Naši gasilci bodo nam reč ta dan blagoslovili novi gasilski dom, ki so ga sedaj dogradili. Treba je bilo mnogo truda in dela, požrtvovanja in nesebičnosti, vendar imamo sedaj zadoščenje vsi, ko stoji naš novi gasilski dom v ponos gasilcev in cele vasi. Pa ne samo to. Pokroviteljstvo blagoslovitve je izvolil sprejeti Nj. kralj. Visočanstvo knez namestnik Pavle. S tem ni samo pokazal svojega velikega razumevanja za delo gasilcev, temveč jih je visoko odlikoval s tem svojim dejanjem. Upamo, da se bodo naši gasilci vedno zavedali visoke časti, ki so jo postali deležni in da bodo znali ceniti naklonjenost, ki jim jo je pokazal naš priljubljeni sosed in lahko rečemo tudi vaščau, saj njegov dvorec nosi hišno številko 7. naslovom naše vasi.
Vsa slavnost se bo razvijala po sledečem sporedu: ob 13. uri bo sprejem gasilcev tovariških čet. Prihitelo jih bo mnogo ta dan v Predoslje, da z nami manifestirajo za lepo načelo vseh gasilcev: ljubezni do bližnjega. Kranjska gasilska župa je odredila za ta dan obvezen župni zlet vseh čet kranjskega okraja. Nastopili bodo tudi z orodjem, videli bomo ročne brizgalne na vozeh, pa tudi moderne motorne brizgalne na avtomobilih in najmodernejšo avtolestvo. Obenem s proslavo blagoslovitve gasilskega doma bo torej tudi revija orodja gasilcev kranjskega okraja, v kolikor se pač more z ozirom na varnost od požara ta izvršiti.
Ob pol 2. uri bodo v farni cerkvi slovesne litanije. Po litanijah bo na prostoru med žup-niščem in društvenim domom vse pripravljeno za sprejem botra g. bana dr. Marka Natlačena in botrice ge. Milke Zabretove. Oba bosta sprejeta ob 14.15. uri. Sprejem visokega pokrovitelja bo ob pol 3. uri pred kapelico. Po pozdravih se bodo častni gostje podali pred gasilski dom, kjer bo naš č. g. župnik izvršil blagoslovitev. Blagoslovitve se bodo udeležili tudi višji gasilski funkcionarji iz Kranja in Ljubljane. Po končanih govorih bo mimohod vseh gasilcev v pozdrav častnim gostom. Ko bo končan oficiel-ni del proslave, bo prosta zabava. Upamo, da bodo vsi zadovoljni, ki nas bodo v nedeljo obiskali.
NAKLO
Pri nas se nekateri ljudje razburjajo, ker ni občina dovolila zaprošene veselice in pravijo, da se naša občina — edina menda na svetu — brani denarja. Misli namreč nu prijavnino veselic.
Mi smo pa popolnoma drugega mnenja. Smatramo, da bi bilo pametno in celo potrebno, če bi tudi druge občine omejevale tako pogosto prirejanje veselic. Mar se mora res že v nedeljo izsesati iz delavca denar, ki ga je komaj v soboto prejel? Kaj je tako prirejanje veselic in popivanje pozno v noč rec edini način, s katerim naj se opomore neko društvo?
Smatramo, da je moralna škoda tega pormče-vanja in plesa pozno v noč mnogo večja, kot pa onih 5 kovačev, ki naj jih dobi občina kot prijavnino za veselico.
Luč z gora. V nedeljo 5. septembra vprizo-rijo naklanski študentje ob 3. uri popoldne v Stari šoli v Naklem dramo „Luč z gora", pre-
STRAN 3
tresljivo zgodbo iz dijaškega življenja. Igrali so ž" preteklo nedeljo in to z velikim uspehom. Pridite!
Nabirali a akcija. Poročajo nam, da bosta
7. septembra ob 5. hodila dva opclnomočena z nabiralno polo in nabirala milodarov ali pa ma-guri kur »kotenine" za oblačilo nekega dolgega ..revežu. Do zdaj je namreč letal okrog po vasi vedno brez srajce in ker je mraz blizu, se bojimo za njegovo črno kožo. Zato bi mu radi pomagali.
TRATA - GORENJA VAS
Prosvetno društvo na Trati prosi vse gg. fotografe, ki so slikali nedeljski tabor, da mu odstopijo preti odškodnini p 1 izvod slik za društveni arhiv.
B, Rangus
zlatar In sodni cenilec v KRANJU
Vpogled
neobvezen I
Ure, zlatnina, srebrnina, očala, jedilno orodje, nalivna peresa, kristal stekla itd. Vsa v to stroko spadajoča popravila se strokovno pod jamstvom točno izvrže. - Kupujem staro zlato in srebro. Zahtevajte ceniki
Vsak mesec od 3. do 10. tCdCIl
ostankov
Svile, delenov, modno-volnenih kamgarna štofov, belega blaga, brisač, za rjuhe, oks-fordov itd. — Zelo ugodno znižane cene!
Crobath
Kranj
KULTURA
Za naše ljudske odre so zasluge »Založbe ljudskih iger" v Ljubljani danes že nesporne. Založba razpošilja te dni svoj prospekt za peti letnik (1937—38), kjer točno označuje smer svojega dela: „Ljudski oder si prizadeva že štiri leta za vrnitev uaših odrov k pravim starim slovenskim narodnim in verskim osnovam; za oživitev vseh dragocenih ostankov slovenske ljudske dramatike od njenih prvih oblik v narodnih običajih do DrabosnJakovih iger; za pravo ljudsko igro, ki naj vzraste iz prerojenega narodnega in verskega občestva, predvsem iz fare, ki je občestvo Cerkve v malem; za apostolat z igro povsod: v mestu, na kmetih, med delavstvom, med mladino in otroki; — proti brez-idejnemu posnemanju velike umetnosti in proti vsakršnemu poseganju v delokrog poklicnega gledališča; proti duševno ozkemu in proti koristoljubnemu igranju; proti vsakršni plehostr, proti vsakršni plaži, dobronamerni in laži vzgojni ali trgovsko preračunani; proti vsakršnemu odrskemu zve/dništvu; proti malomeščanskemu odrskemu diletantizmu sploh." Obžalovati je, da prepotrebne igre v zbirki »Ljudske igre" (ki je dosegla že dvajset zvezkov) zaradi težav ne izhajajo več redno, ampak poslej le še po potrebi in priložnosti. Zato pa bo revija ..Ljudski oder" izhajala v šestih zvezkih po 40 strani, tako, da bo obsegal celotni letnik vsaj 240 strani drobnega tiska, za kar letna naročnina 80 dinarjev (pri naročilu 10 izvodov na skupni naslov za vsakega le 60 dinarjev) in za inozemstvo 3 USA dolarje res ni pretirana. Najbolj dobrodošli bodo pač teksti raznih iger, nastopov, deklamacij, ki bodo zavzemali v vsakem zvezku večina prostora. Pa tudi druge rubrike, ki o njih poroča prospekt, bodo prinašale kakor doslej gradivo, ki ga ne srečamo sicer v nobeni slovenski reviji. — Kdor deluje na naših ljudskih odrih ali se sploh za gledališče zanima, mu bo branje »Ljudskega odra" ne le v korist ampak tudi v užitek. Zato ga toplo priporočamo. — Naroča se pri »Založbi ljudskih iger", Ljubljana Zarnikova ulice 16, ki na zahtevo pošlje obširni prospekt.
Legitimacijske slike za dijake
najlepše in najjasnejše pri fotografu
Jug - Kranj
Kmetijstvo
TRŽNO POROČILO.
Pšenica: Pridelek je za 30% manjši kukor v lanskem letu. Kljub dobrim cenam ni od pro-ducentov nobenih ponudb, vsled česar mlini težko krijejo svoje potrebe. Cena Din 175.— za 100 kg, franko nukladalnu postaja v Bački ali Banatu, presega svetovno pariteto. Samo po sebi je umevno, da je tako visoka cena mogoča le zato, ker država favorizira potom »Prizada" vnovčevanje produktov v južnih pokrajinah.
Koruza: Pričakuje se rekordna letinu. Ravno-tako je še veliko stare koruze na zulogi. Povpraševanje je živahno tako, da bo cena poskočila za nekaj par.
Fižol: V vsej državi je letina zelo dobra ter je tudi ponudba s strani producentov velika, vendar so možne kupčije samo po nizkih cenah. Ta teden je cena za beli sremski in baški fižol padla za 20 par pri kg in je možno, da se bo že znižala. Za barvasti fižol je cena padla zn 40 par pri kg.
V Sloveniji je letina kvantitavno dobra, vendar je fižol vsled mnogega dežja pegast tako, da se mora tega za izvoz povečini šele prebrati, ker «ra drugače izvozniki ne prevzamejo. Italija je dula Jugoslaviji do vključno koncem
STRAN 4<«*~
»GORENJEC«
decembra en kontigent za skupno samo ca 100 vagonov fižola, od tega bo odpremljenih že ca 70 vagonov iz Hrvaške in Bačke, tako, da ostane za Slovenijo od tega kontingenta samo 50 vagonov.
Fižol ribničan notira za dobro blago 1.60 do 1.70, mandaloni Din 1.75 do 1.80 za kg, za pegasto blago se plačuje manj!
Krompir: V Sloveniji je pridelek za 40°/o višji kakor v lanskem letu. Kvaliteta je prvovrstna, toda lahko še škodi deževno vreme.
Na Štajerskem notira roza krompir iz okolice Pragerskega 46 do 50 para, beli „Šnefloken" 35 par, v Slavoniji pa notira roza krompir 40 do 42 par, beli „Ella" 45 par, v Leskovcu notira roza krompir najboljše kvalitete 55 par, druga kvaliteta 45 par. Povpraševanje po krompirju je malenkostno, cene pa vsled velike ponudbe producentov padajo. Izvoz v Italijo ne pride v poštev, ker pošilja Madžarska najboljši krompir po Lit 28.— za 100 kg franko Trst.
Gorenjski krompir Oneida in Rožnik še ne notirata. Vsekakor bi bilo potrebno, da država nekaj ukrene in da omogoči, da tudi slovenski kmet vnovči svoje pridelke po boljših cenah. V drugih državah dobe izvozniki izvozne premije, pri nas pa morajo izvozniki plačati visoke takse, razeu tega pa morajo dati Narodni banki en del prejetih deviz po nižjem tečaju. Tako se ovire pri nas izvoz! Skrajni čas je, da se pomaga slovenskemu kmetu, da bo lahko prodal svoje pridelke po boljših cenah.
Zelje: V vsej državi so gosenice skoro popolnoma uničile zelje ter je povzročena milijonska škoda. Zelo se čudimo, da ni oblast pravočasno opozorila kmete na to nevarnost in da ni oskrbela potrebnih preparatov za uničevanje gosenic. Bila bi prihranjena kmetijstvu milijonska škoda.
Cena za zelje je Din 1.50 do 2.— za kg.
Les: Izgledi za izvoz našega lesa so zelo dobri ter je veliko povpraševanje po žaganem lesu in drvih. Cene se naprej višajo. Toda moramo ugotoviti, da se pri razdelitvi kontigentov daje prednost nekaterim velikim tvrdkam z židovskim kapitalom, med tem ko se slovenske tvrdke zapostavlja. Razen tega je potrebno, da se reducira voznina za les iz Slovenije na Su-šak za najmanj 50*/o.
DELAVSTVO
ZAVAROVANJE ZA ONEMOGLOST, STAROST IN SMRT.
S 1. septembrom 1937 prične izvajanje zavarovanja za onemoglost, starost in smrt.
Delodajalce in delavce prosimo, da prečitajo in uvažujejo sledeča navodila:
I.
Kdo bo zavarovan za onemoglost, starost in smrt?
Praviloma se bo izvajalo zavarovanje za o-nemoglost, starost in smrt za vse osebe, ki so zvezane zavarovanju za bolezen, vendar s sledečimi izjemami.
Od dolžnosti zavarovanja za onemoglost, starost in smrt so izvzete osebe:
1. ) ki so dne 1. septembra 1937 že dopolnile 70. leto starosti;
2. ) osebe, ki bodo prejemale 1. septembra od države, samoupravnih teles, iz fondov in naprav javnopravnega značaja ali od Pokojninskega zavoda rento vsaj v znesku 1.500 dinarjev na leto;
s.) osebe, ki so zavarovane pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani.
Delodajalci morajo zato prijaviti uradu pravočasno, najkasneje pa do 1. septembru vse one osebe, ki so pri njih zaposlene, pa so že prekoračile 70 leto starosti, kakor tudi osebe, ki bodo 1. septembra prejemale rento od ene gori navedenih ustanov. Te prijave so potrebne zaradi tega, da zunje urud ne bo predpisovul prispevkov.
Za osebe, ki so zuvurovune pri Pokojninskem zavodu zu nameščence v Ljubljani, bo Pokojninski zavod sum predložil Okrožnemu uradu prijavo in zu prijavo teh oseb ni trebu skrbeti delodajalcem.
Prijave glede starosti in uživanja pokojnine naj delodajalci izvrše tako, da ,bo urud lahko na podlugi poslanih podatkov v svojih evidencah to dejstvo zabeležil,
Izrecno pa pripominjamo, da morajo to delodajalci prijaviti, ker sicer po uredbi urud ne sme vrniti delodajalca prispevkov, ki se bodo predpisovali, ker ni bil podan pravočasno dokaz o tem, da je v bolniško zavarovanje prijavljena oseba izvzetu od dolžnosti zavarovanja za onemoglost, starost in smrt.
Oseb, ki so pri Okrožnem uradu že zuvaro-vane, nI potrebno samo radi zavarovanja za onemoglost, starost in smrt ponovno prijavljati.
II.
Izvzetje iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt je treba dokazati z listinami.
Uredbu zuhteva tudi, da delodujulci dokažejo z izkuzili, da je oseba   resnično   izvzeta iz
zavarovanja, bodisi ker je stara nad 70 let, bodisi da uživa starostno preskrbo. Kot dokaz teh činjenic morajo delodajalci predložiti bodisi izpisek iz rojstne knjige, domovnico ali drugačno uradno dokazilo. Ravno tako je treba priložiti odlok o pokojnini in potrdilo ustanove, ki jo izplačuje, da oseba še prejema pokojnino.
Prijav glede izvzetja iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt Okrožni urad ne bo upošteval, ako se istočasno s prijavo ne bodo urudu predložila omenjena izkazila.
lil.
Pravilno izpolnjevanje prijavnic.
Točno in zanesljivo izpolnjena prijavnica za člana bo za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt še neprimerno bolj važna, kot je za zavarovanje za bolezen in nezgode.
Prosimo, da so vsi podatki na prijavnici člana točni, zanesljivi in da je posebno zanesljivo zabeleženo rojstno in rodbinsko ime. Prosimo, da se preveri, bodisi po krstnem ali poročnem listu točno, kako se prijavljena oseba piše, kdaj in kje je rojena. Urad upa, da bo zadoščala le ta prijava za to, da se bo lahko ugotavljala še po več letih indentiteta posameznega delavca. Nerad bi urad zahteval drugačnih sankcij, da se indeniteta delavca zanesljivo določa.
Ko se izpolnjujejo prijavnice, naj se ti podatki ne pišejo zgolj po delavčevi napovedi.
Napačne in netočne podatke bodo povzročale delavstvu veliko, mnogokrat tudi nepopravljivo škodo. In tudi radi čim manjših upravnih stroškov moramo zabičevati vsem onim, ki bodo imeli posla s starostnim in onemoglostnim zavarovanjem, da ni vseeno, kako se zapiše krstno in rojstno ime in drugi podatki.
IV.
Polovico prispevka za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt sme delodajalec odtegniti od delavčeve mezde.
Prispevki za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt se bodo predpisovali s skupnim plačilnim nalogom. Zato se bo plačilni nalog temu primerno preuredil.
Prispevek za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt se mora plačevati po zavarovani mezdi in znaša tedensko 18°/o zavarovane mezde. Prispevek znaša torej W» dnevne mezde. Tudi prispevke za zavarovanje za starost, onemoglost in smrt mora plačevati delodajalec, sme pa polovico prispevka odtegniti ob prvem izplačilu od delavčevega zaslužka, kazneje pa le. ako še ni minil 1 mesec od dotičnega izplačila, če je prejemal delavec plačo na dan, ali teden, odnosno nista minila dva meseca, če je dobival numeščenec plačo ali mezdo mesečno.
Važno*je tudi še, da se prispevki za starostno zavarovanje ne pobirajo za čas, dokler je zavarovanec zaradi bolezni za pridobitno delo nesposoben.
Prijavite vse zaposlene osebe!
Prav posebej pa velja povedati še to: če je doslej radi neprijave posameznega delavca ostal brez prispevkov urad, ni trpel delavec nobene škode. Odslej pa bo tako, da bo delavec brezpogojno prikrajšan na stare dni ali pa v onemoglosti za vsak dun, za katerega nf bil prijavljen. Odpust prijave pomeni v vsukem primeru brezpogojno znižanje starostne in uncmoglnstne rente.
Rudi nekaj dinarjev pa ne smemo zniževati rent in podpor našemu delavstvu.
Podrobnejša pojasnila in navodila o novem zavarovanju pa vsebuje brošura ..Zavarovanje zu onemoglost, starost in smrt", ki jo ie založil Okrožni urad za zavarovanje delavcev in se po din 2,— prodajajo pri uradu in urmlovih ekspoziturah.
Okrožni urad zu zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Peter Rešetar rešetari
Izprememba vlade. Vsesplošno se govori, du se bo vlada i/premenilu. Govorijo seveda posebno tisti, ki bi rudi videli druge ljudi na vladi. Drugi pa se te izpremembe spet silno bojijo in jaz nimam miru pred vprašanji. Jaz vam torej sedaj povem, da se bo vlada res izpremenila. Tuko blagohotno ne bo smela več gledati na ljudi, ki razdirajo temelje države.
JNS - proti drža ven element. Po /udu jih dogodkih v Srbiji so se JNSarji pokazali, da so pravi protidržuvni element. Ker pa so sumi znuni v boju proti protidržavnim elementom, bi bilo dobro, če bi jih sedanju vlada vzela za inštruktorje, in sicer tako, da bi en dan ena polovica JNSarjev tolkla, draga polovici pa držala, dnrgi dan bi se pn menjali.
Omlndtno JNS. Kramer ve. da le njega in drugih njegovih sturir.ov nihče ne boji, pn so Začelj /hirati mludino JNS. Cv vodi v Mariboru mladino JNS in pu I.jotieeve pofovce eden in isti. to nič ne škodi, gluvno je. da bi se jih
kdo bal! Toda jaz vem, da preden bodo ti onila-dinci prišli do veljave, bodo že za penzjon zreli in namesto pendrekov bodo imeli fajfce.
Hrvatski gasilci. Ko so gasilci iz vse države zborovali v Zagrebu, je nastopil en hrvuški gasilec in rekel, da Mačkov pokret potrebuje hrvaške gasilce! Pa mendu ja ne bo Mačkov pokret pogorel?
Pri ciganki. Pttcelj ne more dočakati, da bi bil spet minister. Zato je stopil k ciganki, nuj mu iz roke prerokuje. Gube na roki pa so pokazale črte: v-o-l-i-t-i. — Kaj neki to pomeni? Povedala mu je: Vi boste šli k volu ne k vragu! Sirota pa ni vedela, da je Pucelj v civilu mesar in da to pomeni, da bo moral spet mesar postati. Za nagrado je dobila odtise vseh gub Pucljeve roke na svojem licu.
(Slov. Gospodar).
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite   pri   Centralni vmarni v Ljubljani - Frankopanska ulica 11.
Za mal denar, imaš trpežno streho, če stavbo kriješ
z l|BOnh>f ovo opeko!
Jamstvo let 50.
Samoprodaja:
d. z o. z.
KRANJ
KOVINA
Žarnice
pregorele zamenja z doplačilom od
Din 6-50
dalje »REGENERACIJA" podružnica pri FRANJO NADIŽAR KRANJ, Prešernova ul. 18
Nova modna irgovina
Ivo Wendling
Vas   postreže z  vsakovrstnim perilom, kravatami,  nogavicami, in predtiskanimi ročnimi deli.
Kranj, Jenkova ul.
(na vogalu vrh stopnic)
Popravljam vse vrste tehtnic in uteži in jih žigosane vrnem.
Od 1. do 12. sept.
ljubljanski
50°/, popusta na železnici In parobrodih
Na odhodni železniški postaji kupte rumeno legitimacijo za Din 2'—
Razstava slov. novinarstva
Razstava Indija. Materi za otroka. Umetnost. Vrtnarstvo. Eksotične živali. Zoo. Male domače živali. Industrija, obrt. Tekmovanje harmonikarjev 12. IX. Krasno zabavišče. Velikomestni variete, popoldanske predstave zastonj. Vabimo Vas!
Ul H L I OGLHSI
Za vsako besedo v malih oglasih sc n!ač8 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka.
Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni RERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Pesjak Stanko
izdel. tehtnic Kranj
Proda se nova trostanovanjska hiša z zemljiščem, električno razsvetljavo, vodovodom in lokalom primernim za vsako obrt. Cena Din 80.000.—. Istotam se prodajo pletilni stroji kompletno: motor, transmisija z avtomatom Grosser št. 8, špulmašina, ročni stroj za ceno Din 46.000.—. Ponudbe na oglasni oddelek ..Gorenjca" pod šifro ..Razmere".
Opremljeno sobo v bližini gimnazije išče z 10. septembrom državni uradnik. Naslov v upravi.
Odda se takoj soba. Naslov: Mencigerjev trg 8. (Gostilna).
Sprejme se takoj več šivilj za izdelavo moškega perila. M. Kokl Kranj.
Čevljarski pomočnik, vajen zbitega. kakor tudi fino šivanega dela in gojzarjev, dobi stalno zaposlitev. Konrad Mehle, Tržič.
Službo natakarice dobi pošteno in pridno dekle, prednost imajo Gorenjke; dalje vzamem močno dekle od 14 do 16 let za pomoč v gospodinjstvu. Priložnost za kmečka dekleta, ki se žele izučiti kuhanja. Naslov v upravi.
Sprejme se vajenec poštenih staršev v trgovino z mešanim blagom: Janko Pogačnik, Kranj.
Išče se lokal uporaben zu obrt v mestu ali okolici. Lokal se tudi popravi v lastni režiji po potrebi. Ponudbe pod ..Lokal" na oglasni oddelek Gorenjca.
Krojači! Šivilje! Odreske kupim v vsaki množini. Cena dobra. Rebolj, Blejska cesta 5.
Oddam 2 sobno stanovanje z vsemi pritiklina-mi na periferiji mesta. Naslov v upravi.
Za urednika ki izdajatelja odgovarja Vertovžek Milan, v Kranju.