VažneiSe določbc volilnega zakona Volitve v narodno skupščino, razpisane 10. oktobra, se bodo vršile v nedeljo, dne 11. decembra. Izvedene bodo po doloebah volilnega zakona z dne 10. septembra 1931, izdanega od vlade generala Petra Živkoviča, ki je bila imenovana 3. septembra 1931, in v kateri sta bila dva Slovenca, in sicer dr. Kramer in Ivan Pucelj. V nekaterih točkah je bil ta zakor? spremenjen z zakonom z dne 24. marca 1933. Po tem volilnem zakonu so se že dvakrat vršile volitve v narodno skupščino: 8. novembra 1931, ki so prinesle večino nosilcu državne kandidatne liste Petru Živkoviču, in 5. maja 1935, ki so prinesle večino BogoIjubu Jevtiču kot nosilcu vsedržavne kandidatne liste. Ker gre po znani prislovici v tretje rado, se bodo tudi 11. decembra vršile volitve po tem zakonu. Po teh volitvah bo narodna skupščina štela 371 poslancev iz okrajev in toliko noBilcev državnih kandidatnih list, kolikor list bo dobilo nad 50.000 glasov. Vsak političen okraj v državi je obenem volilni okraj. Volilni okraj zase tvori vsako mesto, ki je sedež banovine ali pa, če ima nad 100.000 prebivalcev. Vsak okraj voli redoma po enega poslanca, le nekateri (med njimi Maribor levi breg in Ljubljana okolica) po dva. Mesto Beograd z Zemunom in Pančevom voli pet poslancev. Dravska banovina voli 29 poslancev: 15 poslancev mariborsko volilno okrožje, 14 pa ljubljansko. Aktivno volilno pravico ima vsak moški, ki je dovršil 21. leto starosti in je državljan kraljevine Jugoslavije, za pasivno voiilno pravico (da more biti kdo izvoljen za poslanca) pa se zahteva dovršeno 30. leto starosti. Volitve se vršijo po državnih kandidatnih listah, ki jo mora podpisati po najmanj 30 volilcev iz najmanj polovice vseh političnih okrajev v državi, in to tako, da so ti okraji na ozemlju vsaj dveh tretjin banovin (šest banovin). Kandidatna listo rnora vsebovati nosilca liste in kandidatc ter namestnike za vse okraje. Na državni listi more kandidirati samo kandidat, na katerega je pristal nosilec kandidatne liste. Lista se predloži v potrdilo kasacijskemu sodišču v Beogradu, in sicer vsaj do 25. novembra. Na dan volitev narodnih poslancev je glasovanje javno in ustno po občinah, odnosno po voliščih in po stalnih volilnih imenikih. Najprva in najvažnejša briga mora sedaj veljati volilnim imenikom. Volilni imeniki so stalen seznam volilnih upravičencev, ki ga vodijo in sproti izpopolnjujejo občine. Kdor ni vpisan v volilni imenik, ne Bme glasovati. Vsaka občina mora imeti toliko volilnih imenikov, kolikor je na njenem ozemlju volišč. Redno se volilni imeniki popravljajo in izpopolnjujejo v času od 1. do 31. januarja, najkasneje do 20. februarja jih okrajna sodišča pregledajo. Od sodišča potrjeni so imeniki stalno razgrnjeni pri občinski upravi in vsakdo ima pravico jih pregledati in prepisati. Popravek volilnega imenika — da se kdo vpiše, odnosno izbriše — se more zahtevati pismeno ali ustno neposredno v občinskem uradu ali pa na okrajnem (odnosno okrožnem) sodišču samo pismeno. Volilno pravico ima vsak moški državljan, star 21 let, pravico vpisa v volilni Lmenik do]očene ob- čine pa ima v tisti občini, kjer že eno leto nepretrgoma biva. Državni in samoupravni uradniki imajo pravico do vpisa v volilni imenik tiste občine, kjer imajo svoj službeni sedež. Zahtevo o popravku volilnega imenika je občinska uprava dolžna rešiti v petih dneh in zahtevajočega obvestiti o tem. Če se to ne zgodi, ima zahtevajoči pravico pritožbe na okrajno sodišče. Po zakonu o volilnih imenikih se popravek imenikov more zahtevati po dnevu, ko je bil razglašen ukaz o novih volitvah, samo 15 dni, v primeru sedanjih volitev narodnih poslancev do 25. oktobra. Torej pozor na voIilTie »Tnenike!