Na 3. redni seji dne 7. marca 1973 je občinska konferenca razpravljala o delu organov občinske konference ZK Kamnik. Na podlagi priloženega gradiva, ki so ga dobili vsi H člani občinske konferen- 2 ce ZKS Kamnik, in uvod-=3 nega poročila sekretarja 3 občinske konference S ZKS Toneta Fišerja so vsi navzoči člani konference podprli delo organov občinske konference ZK. Potem ko je orisal pri-dg<| zadevanja organizacij D' ZKS in drugih družbeno-3$ političnih organizacij ter te' skupščine v zvezi z akcijskimi programi na podlagi pisma predsednika j Tita in izvršnega biroja CK ZKJ, je sekretar občinskega komiteja ZKS med drugim dejal: — Imamo pa opravka tudi z nepravilnostmi, ki negirajo samoupravno vlogo neposrednih proizvajalcev. Poglejmo nekatere najbolj pogoste manifestacije negativnih pojmovanj in stališč. Priče smo dokaj razviti obliki razvoja samoupravljanja samoupravnih organov v institucionalnem smislu. Zapostavljena pa je vsebina. Od samoupravnih organov, proizvajalcev, se zahtevajo vedno bolj kvalificirane družbenopolitično in ekonomsko odgovorne odločitve. Zato nekateri samoupravnim organom odrekajo sposobnost kvalitetnega odločanja, še manj pa zaupajo širšemu krogu neposrednih proizvajalcev. Cestokrat istovetijo strokovno pripravo in odgo- vornost strokovnega kadra ter nepopolno informiranost o vseh pozitivnih in negativnih posledicah, ki naj bi jih dala realizacija posameznih predlogov, s samim odločanjem. Za strokovno stran posameznih predlogov morajo nositi vso odgovornost strokovni vodilni kadri, kot nosi neposredni proizvajalec vso strokovno in materialno odgovornost za svoje delo. Tudi vprašanja s področja medsebojnih odnosov, nagrajevanja po delu itd. zahtevajo vedno kvalitetnejše rešitve. Prav tako se vsak dan srečujemo s položaji, ko se je treba kvalificirano in strokovno odločati, pa so te odločitve izredno ekonomske, pa tudi družbe- nopolitično pomembne za posamezno delovno organizacijo, komuno in za uveljavljanje gospodarskih stabilizacijskih ukrepov. Za razreševanje vseh teh protislovij so potrebni predvsem napori za povečanje splošne strokovne in družbenopolitične usposobljenosti vseh zaposlenih. Ni dovolj- ugotoviti, da je povprečna kvalifikacijska struktura zaposlenih v gospodarstvu v naši komuni pod jugoslovansko. VažnO je ugotoviti tudi, da imamo sicer nekaj več fakultetno in srednje izobraženega kadra, zanemarjamo pa strokovno in družbenopolitično izobraževanje neposrednih proizvajalcev oz. kvalificiranih in nekvalificiranih proizvajalcev. Čeprav je izredno pomembno, da se komunisti zavzemajo za dosledno uveljavljanje sklepov samoupravnih organov, smo prav glede tega često formalisti, če zanemarjamo, kako je prišlo do sklepov, zlasti pa, kakšna je vsebina in smoter le-teh. Delo komunistov pri razvijanju in delu samoupravnih organov in samoupravnih odnosov se često ocenjuje, pa tudi zreducira na delo posameznih komunistov v samoupravnih organih. Čeprav posamezni komunisti zanemarjajo svoje članstvo ali funkcije v samoupravnih organih in je potrebno tudi to odgovornost zaostriti, ostane mnogo odprtih vprašanj v razmerju komunisti in organizacija Zveze komu- nistov v odnosu do okolja, kjer živijo in delajo, v odnosu do samoupravnih organov, do delavskega sveta, kolektiva, krajevne skupnosti, skupščine, sindikata, socialistične zveze itd. Često se je napačno tolmačil odnos Zveze komunistov do prakse. Tako smo pogosto slišali očitke o prevelikem razkoraku med teorijo in načelnostjo in prakso. Ti očitki so bili velikokrat upravičeni. V praksi se pri delu komunistov pogosto srečujemo z dvema skrajnostima: ostati zgolj na načelnih pozicijah brez dejanskega posega v prakso, pomeni zadovoljevati se z obstoječim. Reševanje problemov v praksi brez načelnih izhodišč in smotrov, pomeni zajadrati v vode prakticizma in kompro-misarstva. Proces demokratičnega odločanja pomeni široko udeležbo delovnih ljudi, in zahteva, da Zveza komunistov deluje kot organizirana, zavestna sila, ki se ne more uspešno bojevati za splošna načela in stališča, če se ne bojuje za najnaprednejše rešitve pri sprejemanju konkretnih odločitev, ki so življenjskega pomena za vse delovne ljudi. Iz tega sledi, da v svoji dejavnosti ne moremo vztrajati zgolj na načelnih stališčih brez dejanskega poseganja v prakso, kar pa ne pomeni spuščati se v prakticizem in neposredno odločanje. Za napredne koncepte, rešitve in stališča se moramo zavzemati z delovnimi ljudmi, ne pa odločati mimo njih. >rc% .jo GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK i$TO XII. .t**-— - ŠT. 3 MAREC 1973 1 DINAR Ustavna dopolnila se uresničujejo prepočasi V dogovoru z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami je bila v-začetku januarja letos pri občinski konferenci SZDL ustanovljena koordinacijska komisija za ustavna vprašanja. Njeni glavni namen je spremljati in usmerjati uresničevanje ustavnih dopolnil ter organizirati in speljati javno razpravo o novih besedilih zvezne in republiške ustave. Z namenom, da bi komisija dobila vsaj približen vpogled v sedanje stanje pri uresničevanju dopolnil v delovnih organi- Nadaljevanje na 2. strani P* dj a OBČINSKA KONFERENCA ZKJ 0 USTAVNIH DOPOLNILIH Odločno proti odporom ^Delavci naj rečejo svojo besedo o predlogih - čimpreje osnutek skupščinskega sistema lil I Občinska konferenca ZKS je na svoji seji 7. marca in ^ obravnavala uresničevanje ustavnih dopolnil v I i' v°bčini. Seveda je največ pozornosti namenila IPoložaju v delovnih organizacijah, ker je samouprav-|-° organiziranje temeljnih organizacij združenega dela Ihk . ce za uveljavitev vseh ustavnih dopolnil in I ""rati tudi podlaga za uspešno uresničevanje stabilizacijskih programov občine in delovnih organizacij. konferenca je proučila slabosti in pomanjkljivosti |Pri dosedanjem uresničevanju ustavnih dopolnil, Itn katere sodijo zlasti: premalo vsebinski in preveč s! n°rTlalen pristop v iskanju najboljših rešitev za usta-I ovnev TOZD, premajhna aktivnost družbenopoli; |^n.ln organizacij, samoupravnih organov in vodstev s Podjetij pri obveščanju in vključevanju delavcev v liav 'aVe' Prema'° strokovne pomoči od zunanjih de-\c'-i ' za°stajanje v manjših delovnih organiza-J ,Jar» in dislociranih obratih itd. Upoštevajoč položaj, na katerega sta opozorili ko-isija za družbeno-ekonomske odnose pri obč. kon-Vnenci ZKS in koordinacijska komisija za ustavna k<3vihfSama Pri občinsK' konferenci SZDL ter ugoto-i 'skll6 V razPravi> Je konferenca sprejela naslednje r3 ) 'd, ~-, ^stavne spremembe zahtevajo spremembo >a "ZDeno-ckonomskih odnosov in novo oblikovanje i. 2~^ouPravnih odnosov v sleherni delovni organi-icjj2 •;!■!'•Zato je treba tudi v manjših delovnih organi-l Jde)-1! . omogočiti delavcem neposredno odločanje o 3SI '"vi dohodka in o razširjeni reprodukciji. tc\\~h ^snovne organizacije ZK v delovnih organ iza-ni i- naJ takoj ocenijo dosedanje priprave za usta-zve • "Jc T0ZD z idejnopolitičnih izhodišč ZKS in v ez' s tem sprejmejo ustrezne sklepe, ki naj bodo i([ stavni del akcijskih programov. "'riiza .?amouPravni organi in družbenopolitične orga-zacije v organizacijah združenega dela in v občini otaJo poskrbeti za konkretnejše in vsebinsko sprot- no obveščanje delavcev v potelcu političnih, strokovnih in organizacijskih priprav. Delavcem je treba javno posredovati predloge posameznih uspešnih rešitev glede ustanavljanja TOZD. . Tesneje se je treba povezati s strokovnimi organizacijami, združenji in društvi, ki naj bi zlasti manjšim delovnim organizacijam pomagala s strokovnimi odgovori na najbolj aktualna vprašanja. V tem smislu bo treba usposobiti tudi komisijo za samoupravne akte pri občinski skupščini. - Osnovni nosilci samoupravnega sporazumevanja o organizacijah združenega dela morajo biti delavci. Zato ima pri uresničevanju ustavnih dopolnil še posebno pomembno nalogo aktiv komu-nistov-neposrcdnih proizvajalcev, ki mora sproti spremljati in obravnavati vse pereče probleme v procesu ustanavljanja TOZD. - Osnovne organizacije ZK bodo v sodelovanju z občinskim komitejem začele s pripravami za ustanovitev osnovnih organizacij ZK povsod tam, kjer obstajajo pogoji za ustanovitev TOZD. - Komunisti v osnovnih organizacijah so dolžni sproti odkrivati odpore proti uresničevanju ustavnih dopolnil v kakršnikoli obliki ter se skupaj s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami ter z mobiliziranjem delavcev proti takim odporom dosledno boriti. - Koordinacijska komisija za ustavna vprašanja naj čimpreje pripravi zasnovo izhodišč za bodoči skupščinski sistem v občini, ki naj izhajajoč iz delegatskega načela. nastaja hkrati z oblikovanjem temeljnih organizacij združenega dela. - Pri občinski skupščini je treba čimpreje imenovati komisijo za pripravo novega osnutka občinskega statuta in osnutkov statutov krajevnih skupnosti. Vsekakor bodo zelo stvarni zaključki občinske konference dober napotek vsemu članstvu v sedanjem obdobju, ko gre uresničitev temeljnih pravic in dolžnosti delavca Občinska konferenca SZDL je v počastitev dneva žena v dvorani nad kavarno pripravila razstavo „Slovenska žena v revoluciji". Razstava je bila postavljena že lani ob srečanju gorenjskih žensk na Bledu. Financirale pa so jo vse občinske konference SZDL gorenjskih občin. Na razstavi sta bila s sto fotografijami prikazana življenje in boj slovnske žene od prvih začetkov delavskega gibanja v prejšnjem stoletju do ljudske revolucije in osvoboditve. Razstavo sije ogledalo precej ljudi, zlasti šolske mladine, ki si je z ogledom razstave dopolnila svoje poznavanje zgodovine delavskega gibanja. ŽIRIJA ZA PODELITEV PRIZNANJ OF PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL vabi vse delovne in samoupravne skupnosti, družbene organizacije, društva in občane, da predlagajo najbolj aktivne družbene delavce oziroma društva za PODELITEV PRIZNANJ OF ZA LETO 1973 Občinska konferenca SZDL bo letos podelila 5 srebrnih priznanj. Predloge t utemeljitvami pošljite do 10. aprila 1973 občinski konferenci SZDL Kamnik, Ljubljanska 1. ^9999999999^ Ustavna dopolnila se uresničujejo prepočasi Nadaljevanje s 1. strani zacijah, so posamezne delovne skupine te komisije obiskale deset delovnih organizacij: podjetje Kamnik, tovarno usnja, Svilanit, Titan, Svit, TP Kočna, Zarjo in gradbeno podjetje Graditelj. Komisija je na osnovi zbranih podatkov ugotovila, da so v posameznih-delovnih organizacijah že storili prve korake pri uresničevanju ustavnih dopolnil, čeprav je ponekod šc vedno preveč čakanja in oklevanja. V vseh delovnih organizacij ali so že ustanovili komisije za uresničevanje ustavnih dopolnil. Značilno za dosedanje razprave je, da potekajo v ožjih okvirih in načelno, premalo pa je razprav z delavci o konkretnih predlogih za oblikovanje bodoče samouprave v temeljnih organizacijah združenega dela. Temu je vzrok pomanjkanje ustreznih strokovnih analiz v posameznih podjetjih, ki naj pokažejo najbolj sprejemljivo rešitev. V nekaterih podjetjih je šc vedno preveč čakanja na neka navodila ali vzorčne akte za ustanovitev TOZD. premalo pa je prizadevanj domačih strokovnih delavcev (ekonomistov, pravnikov, organizatorjev in drugih) za to, da bi izoblikovali tako temeljno organizacijo združenega dela, v kateri bi imel delavec dejanski vpliv na celotno gospodarjenje. Hkrati pa se seveda tudi kaže potreba po tesnejšem sodelovanju strokovnih institucij, kot so gospodarska zbornica, poslovna združenja, strokovna društva in druge, z organizacijami združenega dela; posebno v manjših delovnih organizacijah pogrešajo strokovno pomoč zunanjih dejavnikov. Za dosedanje možne rešitve, ki so v razpravi, je značilna dokaj močna težnja, da bi v bistvu celotno podjetje postalo temeljna organizacija združenega dela. Predlogi, da bi ustanovili take temeljne organizacije, kot so npr. restavracija počitniški dom, trgovina itd., kažejo na dokaj formalističen pristop k uveljavljanju ustavnih dopolnil. Samo število TOZD še ne pomeni, da bodo vsi delavci dejansko prišli do svojih pravic, ki jim po ustavi gredo! Vsekakor je koristno v razpravo vključiti več možnih variant, vendar le-te ne bi smele biti zgolj formalne, pač pa strokovno pretehtane. Premalo je še prizadevanj, da bi tudi tam, kjer ne nameravajo ustanoviti več TOZD, uskladili sedanje samoupravne odnose z ustanovnimi dopolnili, čeprav v nekaterih kolektivih predvidevajo določene oblike, kot so sveti poslovnih enot itd. Družbenopolitične organizacije se bodo morale s sodelovanjem občinskih političnih vodstev zavzeti za to, da bodo delavci sproti seznanjeni s potekom strokovnih priprav za ustanavljanje TOZD in da bodo v vseh fazah oblikovanja aktivno sodelovali. Seminarjem za samoupravne organe, ki so sedaj v teku, bodo morali slediti konkretni razgovori sindikalnih organizacij, osnovnih organizacij ZKS, mladinskih aktivov in drugih o pogojih in možnostih za izpopolnitev samouprave v smislu ustavnih dopolnil. Koordinacijska komisija za ustavna vprašanja bo poskrbela za oblikovanje zasnove bodočega skupščinskega sistema v občini, upoštevajoč načela delegatskega sistema. To zasnovo bo pripravila posebna delovna skupina do 1. maja 1973. Občinski sindikalni svet pa bo pripravil v poljudni in razumljivi obliki napisano krajšo informacijo o pomenu in načinu uresničevanja ustavnih dopolnil, ki jo bo posredoval vsem delavcem v delovnih organizacijah. F. S. Družbenopolitične organizacije in društva v pripravah na splošni ljudski odpor V Kamniku je bilo dne 31. januarju posvetovanje o vlogi in nalogah družbenopolitičnih organizacij in društev glede priprav na splošni ljudski odpor. Poleg članov odborov in komisij za SLO seje posvetovanja udeležil tudi predsednik koordinacijskega odbora za SLO republiške konference SZDL Slovenije tov. Frane'Poglajen. Po uvodnih besedah o nalogah obrambnih priprav v občini je sledila1 razprava navzočih predstavnikov komisij za SLO družbenopolitičnih organizacij in društev. Podana je bila ocena o doseženih uspehih in pomankljivostih pri dosedanjem delu odborov in komisij na področju naše občine. Iz razprave povzemamo najpomembnejše ugotovitve in sklepe, ki nam nakazujejo smer in bodoče naloge v obrambnih pripravah na splošni ljudski odpor. Doseženi so ugodni uspehi v pripravah, organiziranju in opremljenosti oboroženih enot splošnega ljudskega odpora v občini. Uspešno so opravljeni nekateri seminarji in tečaji za usposabljanje ekip civilne zaščite. Vzporedno s temi pripravami so bili imenovani odbori za SLO pri krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in šolah, koordinacijski odbor pri -občinski konferenci SZDL in komisije pri nekaterih družbeno političnih organizacijah. V preteklem obdobju je bila aktivna dejavnost športnih društev strelskih družin, ljudske tehnike, planincev in gasilskih društev. Število sodelujočih občanov v sindikalnih športnih igrah vsako leto narašča. Rezervne vojaške starešine, člani ZB in mladinci so sodelovali v raznih patrolnih in spominskih pohodili. Krvodajalska akcija v Kamniku je bila uspešna. Za nerazporejeno prebivalstvo so bila pripravljena poljudna predavanja s področja obrambnih priprav in prikazani poučni filmi.' Vse te oblike društvenih aktivnosti prištevamo k pripravam na splošni ljudski odpor, saj so namenjene krepitvi fizične sposobnosti naših ljudi, njihovemu strokovnemu usposabljanju in pripravljenosti priskočiti na pomoč ob naravnih in hudih nesrečah in končno tudi braniti naš samoupravni družbeni sistem. Vendar pa moramo ugotoviti, da odbori in komisije za splošni ljudski odpor niso v celoti izpolnili svojih nalog glede idejnopolitičnega dela in moralno-psiliološkega usposabljanja občanov v pripravah na splošni ljudski odpor. V dosedanjem delu ti odbori in komisije niso bili zadosti seznanjeni s svojimi nalogami, ni bilo medsebojne povezave in sodelovanja, kakor tudi ne zadostne odgovornosti odborov ali posameznikov. Razprava je pokazala, da bo v bodoče idcjnopotitiČnc naloge moč reševati le ob skupnem sodelovanju in dogovarjanju vseli nosilcev družbenih priprav v občini. Celotno aktivnost priprav družbenopolitičnih organizacij in društev bo potrebno povezovati in usklajevati z odgovornim koordinacijskim odbo za SLO pri občinski konferenci SZDL. V ta odbor naj bi delegirali po enega člana komisij za SLO v občinsl odboru ZB in ZRVS, občinskem sindikalnem svetu, občinski konfet ZMS in šol. Po enega predstavnika pa društva, ki nimajo komisij za 'i (telesna vzgoja, strelci, planinci, ljudska tehnika, taborniki, gasilci in RK), Osnova za dejavnost obrambnih priprav morajo biti programi dela org zacij in društev. Programi dela morajo vsebovati oblike idejnopolitičnih priprav in v aktivnosti po panogah društvene dejavnosti. Ko bodo ti programi izdelani, bo koordinacijski odbor laže usklajeval na celotnem področju družbenopolitične in društvene aktivnosti. Pri koordinacijskem odboru bo potrebno ustanoviti aktiv predavatelje' bo pripravljal program predavanj za nerazporejeno prebivalstvo, odbore & pri krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, šolah in odbore družbe! političnih organizacij in društev. L Priprave in organizacijo predavanj ter prikazovanje filmov naj pa prevza; delavska univerza, kot je to bilo doslej. Koordinacijski odbor za SLO naj bi v svojem delu usklajeval in prei neposredno odgovornost za idejnopolitično, moralno in psihološko uspo Banje delovnih ljudi. Skrbeti mora za usposabljanje odborov in komisi SLO, za pouk o vseljudski obrambi, pospeševati informativno-propagan dejavnost kot najučinkovitejše sredstvo proti stalni sovražni propagandi, vzemati se mora za pravilno kadrovsko politiko, vključevati v delo mli kadre, kar posebno velja za odbore SLO pri krajevnih skupnostih. Koordinacijski odbor si bo prizadeval, da se posamezne oblike aktivni in množičnosti v pripravah na splošni ljudski odpor ovrednotijo, družbi priznajo in stimulirajo. Neposredna in pomembna naloga, kije pred nami, je popolnitev odboj, za SLO pri krajevnih skupnostih. V dosedanjih odborih so nekateri stalr člani, ki so slabega zdravja. Potrebno jih bo zamenjati z mlajšimi kadri i delo pritegniti več mladine. Tudi ženske so bile v dosedanjih odborih m zastopane. Naloge v odboru je potrebno razdeliti po komisijah in jih u sabljati za opravljanje teh dolžnosti. V ta namen bo organiziran tudi i dnevni seminar, na katerem bodo sodelovali predsedniki odborov in kon Razvijanje koncepta splošnega ljudskega odpora in družbene samozaš je tudi dosledno izvajanje pisma predsednika ZKJ tovariša Tita in izvršil biroja predsedstva ZKJ. Že v miru moramo vzpodbujati in mobilizirati prebivalstvo k iskanju možnih oblik in načinov vojskovanja in odporov. Vse združene napredne sile bodo pa v pogojih vojne povezane v eno boj proti agresorju za ohranitev naše neodvisnosti, svobode in naše sar upravne poti v socialize,. Ustanovna skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada Pred dnevi se nam je predstavila novoustanovljena mladinska igralska skupina DPD Solidarnost z igro A. Ingoliča: Tajno društvo PGC, ki jo je režiral Vili Golob Z njo so že gostovali tudi v Mostah, v Mengšu in v Stahovici, nameravajo pa jo predstaviti tudi učencem osnovne šole na Viru. Najmlajši ob dnevu žena Ob dnevu žena so otroci kamniških šol pripravili ženam prisrčen kulturni program. V dvorani Doma je zbranim delovnim ženam Kamnika najprej spregovoril Janez Maleš, predsednik občinskega sindikalnega sveta. Nato so v enournem kulturnem programu, ki ga je v sodelovanju s kamniškimi šolami pripravila občinska SZDL, sekcija za družbeno aktivnost žensk, sodelovali otroški in mladinski zbor osnovne šole Toma Brejca pod vodstvom Viktorja Mihelčiča, otroški zbor OŠ Frana Albrehta pod vodstvom Marine Aparnik, mladinski zbor OŠ Frana Albrehta pod vodstvom Sama Vremšaka in godalni orkester glasbene šole, ki ga je vodil M. Skalar. S skladbami za violino in klavir so sodelovali tudi nekateri solisti - učenci glasbene šole. V izbran pevski program so bile vpletene recitacije gojenk zavoda za uspo- OB DNEVU ŽENA JE BILO TUDI V NAŠIH KRAJEVNIH ORGANIZACIJAH SZDL VEČ KULTURNIH PRIREDITEV IN SREČANJ ŽENA. NA SLIKI: V PODGORJU JE NOVOUSTANOVLJENI MLADINSKI AKTIV V SODELOVANJU S SZDL PRIPRAVIL ŽENAM PESTER SPORED PESMI IN RECITACIJ sabljanje invalidske mladine, ki sta iskreno in doživeto posredovali pesmi o partizanski materi in Kosovelovo pesem o materini ljubezni. Udeleženke proslave so najmlajše izvajalce nagradile s toplim aplavzom in odšle domov z željo, da bi bilo takih prireditev še več. Iskrena otroška pesem in beseda zahvale sta našli svoj odmev ... Kmečka sekcija o programu kmetijskega sklada Kmečka sekcija pri SZDL je na zadnji seji obravnavala predlog programa kmetijskega sklada občine zleto'1973. Občinski proračun predvideva za kmetijski sklad 23 milijonov starih dinarjev, s čirner bo mogoče izpeljati le minimalni program glede pomoči kmetom pri usmerjanju kmetij. Kmetje so podprli predlog naj bi banka letos dala več sredstev za kredite kot lani. Ko so govorili o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela v podjetju Emona, so poudarili, da bo treba v okviru obrata kooperacija poživiti delovanje proizvodnih okolišev, ki so v naši občini trije: v Tuhinju, Kamniku in Komendi, vendar nimajo pravega mesta v samoupravnem sistemu. Postavili so tudi vprašanje, zakaj je sedež obrata kooperacija v Ljubljani in ne bliže kooperantom, ki so v kamniški in domžalski občini. Proučili so tudi pripombe iz javne razprave o predlogih zakonov o kmetijskih zemljiščih in o dedovanju kmetij. Tudi javna razprava je potrdila mnenje, da bi moral zakon o dedovanju bolj zavarovati kmetije pred drobitvijo, kot pa to določa predlog. V zakonu o kmetijskih zemljiščih je treba bolj jasno povedati, kaj je obdelovalna zemlja, kako je s pravico kmeta, kije zemljo dal v zakup ali pa je ostala neobdelana, sam pa je dalj časa na delu v tujini itd. Te in ostale pripombe bo občinska konferenca SZDL poslala ustreznim republiškim organom. -nc V ponedeljek, 12. marca 1973, je bila v prostorih sejne dvorane skupščine občine Kamnik ustanovna skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Kamnik. Solidarnostni stanovanjski sklad je občinska skupščina ustanovila 27. novembra 1972. leta kot posebno obliko družbene pomoči občanom z nižjimi dohodki, starim ljudem in mladim družinam z namenom, da se zagotovi načelo vzajemnosti in solidarnosti ter socialna varnost do urejanja ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Za predsednika skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada, ki šteje 35 članov, predstavnikov organizacij združenega dela, krajevnih in drugih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in ostalih organizacij, je bil izvoljen Alojz Korat, referent zav gradbeništvo iz podjetja Kamnik. Na ustanovni skupščini so izvolili tudi 7-članski izvršilni odbor in za predsednika imenovali Petra Bertonclja, mojstra v kovinskem oddelku tovarne Stol Kamnik. Razpravljali so o predlogu srednjeročnega programa stanovanjske graditve v občini Kamnik za čas od 1972 do 1976, ki ga je podal predsednik občinske skupščine Vinko Gobec, in obravnavali osnove in izhodišča nove zakonodaje s področja stanovanjskega gospodarstva. Pri tem je bilo poudarjeno, da bo potrebno za stanovanjsko graditev v bodoče odrejali znatna sredstva in okrepiti organiziran vpliv na družbeno stanovanjsko gospodarstvo, da se zaustavi in popolnoma odstrani stanovanjski primanjkljaj. Stanovanje je namreč eden bistvenih ele- mentov dejanske enakopravni človeka v družbi, zato se je potf no z novimi zakoni in na njihrf osnovah izdanimi občinski odf1 prvenstveno obrniti k tistim, k' brez stanovanj (ca 450) ali pa jinj" ne ustreza oziroma potrebujejo I jega (ca 530). Zaradi različnega ložaja glede stanovanja tudi naj jajo neupravičene neenakosti, ki^ bijo moč in notranjo urejenost P' samoupravne socialistične dru?* Čeprav je stanovanjsko gospo«' stvo razglašeno za dejavnost po^ nega družbenega pomena, je pot£ no vanj uvajati ekonomske odni To pa zahteva, da morajo del^j ljudje in občani zlasti sami z h nimi sredstvi skrbeti za reševf* svojega stanovanjskega vprašanja! tem pa jim družbena skupnostj načelu solidarnosti zagotavlja d< čeno denarno pomoč. Na ustanovni skupščini soli^ nostnega stanovanjskega sklada jj. bili izvoljeni tudi kandidacijski verifikacijska komisija, izvrfe odbor pa je bil zadolžen, da do slednje seje pripravi predloge-I ustanovitev štirih komisij: - komisije za programiranj^3 izvajanje programa sklada za d beno pomoč v stanovanjskem r spodarstvu, ij - komisije za dodeljevanje y ditov investitorjem za gradnjo dhf benih in zasebnih stanovanjskih in stanovanj in za dodeljevanje ^ novanj, » komisije za reševanje ^ imetnikov stanovanjske pravice delno nadomestitev stanovanj, • - in komisije za reševanje vlofca premiranje namenskega varčevi za stanovanja. Z.i ic m ik TI PRETEŽKI TOVORNJAKI NA NEKATERIH CLSTAH POVZROČAJO VELIKO ŠKODO. Npr CESTA KAMNIK MOSTE IMA DO PUSTNO OBREMENITEV 8 TON, VENDAR PO NJEJ VOZIJO TUDI NAJTEŽJI TOVORNJAKI. POSLEDICE SO OČITNE.! -X I SEKCIJA ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENSK Varstvo otrok: pomoč socialno šibkim Sekcija za družbeno aktiv-PSt žensk je pred letošnjim nevom žena pripravila zelo ■Jctualen pogovor o položaju delovne žene in njenih proble-boflih, še posebej o otroškem varivu, nslf fere^ Po uvodnih poročilih, ki so a Sili podale Mara Rotova, članica ^pkretariata sekcije, Mara Lu- 'ančeva, predsednica sekcije in i v/lara Drčar, predsednica sveta >a otroško varstvo pri TIS-u, o 11 uresničevanju programa sekcije, ijeV vlogi in položaju žene v druž-e S>ehem življenju in o problemih žbeltroškega varstva v naši občini nfi je razvila živahna razprava, v •ateri so prejeli precej kon-ireifoetnih sklepov. PoS'"v lisij'v zvezi z uresničevanjem anagrama sekcije so udeleženci ^■JSptovili, da bo treba nekatere "Haloge hitreje uresničevati, če-vn^av je res, da so posamezne na-žbiPge tudi dolgoročne narave. bo( Krajevne skupnosti naj bi taI;impreje uresničile priporočilo ri i'' občinske konference SZDL, naj pri svojih svetih ustanovijo socialne komisije, ki bodo pomagale reševati socialne težave občanov, uveljavljati otroško varstvo itd. V nekaterih krajevnih skupnostih (Volčji potok, Sela) so take komisije že ustanovili. Z uvedbo stroškovnih cen v otroških vrtcih, ki bodo precej višje od dosedanjih, bo nujno treba poskrbeti za določena sredstva, s katerimi bi pomagali socialno šibkejšim družinam pri plačilu teh storitev. Dokler to vprašanje ne bo rešeno s samoupravnim sporazumom, naj bi delovni kolektivi prispevali določena sredstva vsaj namensko kot pomoč svojim delavkam z nižjimi osebnimi dohodki, določen delež pa naj bi prispeval tudi občinski proračun. Sekcija je podprla predlog, naj bi že letos delovni kolektivi sklenili samoupravni sporazum za financiranje otroškega varstva. Nekateri kolektivi oziroma organizacije (Stol, Zavod za usposabljanje invalidne mladine, SZDL) so že dale svoje prispevke v sklad za otroško varstvo. Sekcija sodi, da bi bilo treba pohiteti z urejanjem oblik dnevnega varstva otrok, oz. podaljšanega bivanja otrok v šoli posebno tam, kjer so že na voljo ustrezni prostori (n. pr. Stranje)- Eden temeljnih pogojev za aktivnejše sodelovanje žensk v družbenem življenju je izboljšanje ekonomsko-socialnega položaja žensk (izboljšanje kvalifikacijskega sestava, višji osebni dohodki, urejena družbena prehrana, otroško varstvo, itd.). Sekcija se je zavzela za to, da bi že letos začeli s pripravami za bodoči obrat družbene prehrane v Kamniku ob sodelovanju vseh organizacij združenega dela. Delovni kolektivi naj bi čim-preje sprejeli programe, po katerih bodo postopoma odpravili nočno delo žensk in mladine. Občinska skupščina naj bi z odlokom čimpreje prepovedala točenje alkoholnih pijač pred sedmo uro zjutraj in še posebej vsako točenje alkoholnih pijač v slaščičarnah. Občinska konferenca SZDL bo skupaj z delavsko univerzo poskrbela za organizacijo po-ljudno-znanstvenih predavanj o načrtovanju'družine in o vzgojnih vprašanjih. Organizacije SZDL in sindikalne organizacije bodo morale povečati svojo aktivnost pri evidentiranju žensk za bodoče skupščinske organe. Kot je pokazala zavzeta in zelo stvarna razprava, bo sekcija za družbeno aktivnost žensk lahko veliko pripomogla k hitrejšemu urejanju perečih vprašanj, posebno če se bodo tudi ženske same bolj prizadevale v samoupravnih organih in drugod za uresničitev sprejetih stališč v okviru sekcije. m ust )inl aš3 ršfli u vi Občani so razpravljali... .k' ■ iol - ga - na' -.. ZAPISNIKOV SEJ ZBOROV VOLIVCEV Občani so se od 24. februarja do 4. marca zbrali na 30 zborih volivcev in pravljali o doseženih rezultatih v letu 1972 in programih za leto 1973, Ustavljenih v: I ~ resoluciji o gibanju gospodarstva in družbenega razvoja občine, " predlogu proračuna občine za leto 1973 in - poročilu o delu krajevnih skupnosti v letu 1972 ter programih dela KS leto 1973. Volivci so se strinjali s predloženimi dokumenti in so posamezne pro-jrame podprli. Pripombe in vprašanja so zadevala probleme, ki jih lahko, da tvnVaU v Gabrovici in na Rakitovcu. Za vodovod Šmartno—Buč pa naj bi na dn otroka ohraniti zdravega iHiVe< kar najbolje umsko in nostno razviti - čim hitrij^ prešolanje na posebno osnojr ] šolo. i31 EMA ŠKERJANC-OGORI*"1 Naše čebelarstvo LITERARNI VEČER KAMNIŠKIH GIMNAZIJCEV Pretekli mesec so polagali ^mniški čebelarji obračun svo-gjjga plodnega dela. S tega zbora jPvzcmamo nekatere podatke. J V čebelarski organizaciji je '^planjenih 73 čebelarjev, ki Kjo 1.098 panjev. Nečlanov u Še vedno 59 čebelarjev, ki so |epčinoma iz Tuhinjske doline, j I Čebelarji so ponosni na svojo jgjemcnilno postajo v Kamniški Jistrici, ki deluje od otvoritve "ta 1969 pod veščim vodjem Apnom Staretom ves čas prav p^pešno. Postaja je poslovala ia|dno vsako leto od 15. maja ef 15. avgusta. V tem času je ,j|rejemala mlade matice dva-lcfat tedensko v oplemenitev. a#nsko leto je bilo prinesenih )r?5 matic. Od teh se je oplc-g(Po 123 ali 91 %. To je bil od- ličen uspeh. S številom prinesenih matic niso zadovoljni, še manj pa s številom čebelarjev, ki se poslužujejo postaje. Mnogi še danes z nezaupanjem gledajo nt. velik pomen pleme-nilne postaje, ki je podlaga pri odbiri in izboljšanju naše pridne kranjske sivke. Zal jo drugod bolj cenijo kot mi doma. Morda je temu malodušju kriva letoš-' nja izredno slaba letina. Preteklo leto so si ogledali plemenilno postajo čebelarji iz Radelj ob Dravi, iz Maribora, Novega mesta in posamezniki od vsepovsod. V juliju so postajo ponovno obiskali v spremstvu predsednika Zveze Valentina Benedičiča voditelji bavarskih čebelarjev. Pohvalili so matice, ki so jih lani kupili pri nas. Veliko zadovoljstvo so pokazali s krajem in lego naše postaje ter njenim strokovnim vodstvom. Lani je bilo prodanih okoli 60 matic v razne kraje Jugoslavije in tudi v inozemstvo. Vsi so z maticami prav zadovoljni. Veliko posameznih čebelarjev, ki obiščejo našo postajo, se zanima za naše matice, a jih ne morejo dobiti, ker jih ne naročijo naprej, vzreja matic na zalogo je pa predraga. Plemenilna postaja je sedaj popolnoma urejena. Lansko leto so napeljali na postajo še vodovod in to s pomočjo kme-' tijskega sklada občine Kamnik. Letošnje leto je za naše čebelarje jubilejno Janševo leto, ker poteka 200 let, odkar je umrl na Dunaju prvi čebelarski učitelj naš Anton Janša. Čebelarska zveza bo odprla, če bo šlo vse po sreči, v njegov spomin čebelarsko šolo na Brdu pri Lukovici, ki je že pod streho. Naši čebelarji bodo imeli dne 20. maja na plemenilni postaji v Kamniški Bistrici tečaj za vzre-jo matic. Dne 17. junija bo v Tunjicah čebelarska proslava z razvitjem čebelarskega prapora, dne 15. julija pa obiščejo čebelarski muzej v Radovljici, rojstni kraj Antona Janše na Breznici, spominsko Drago pri Begunje h in Bled. Čebelarji želijo, da bi pri svojih načrtih uspeli in da bi jim bila letina naklonjena. M..1. Mrtva zemlja Dijaki gimnazije Rudolfa Maistra so nam po mesecu dni za Prešernovim večerom spet pripravili literarni večer, v katerem so z recitalom iz pesniške zbirke Mrtva zemlja predstavili mladega slovenskega pesnika Toneta KUNTNliRJA. Svojega gosta, ki je tudi igralec Mestnega gledališča ljubljanskega, so najprej predstavili v kratkem pogovoru z njim. Por vedal je, da je zbirko Mrtva zemlja porodila njegova navezanost na ta Koncert ob dnevu žena in Že ves teden pred prazničnim dnem so veliki letaki vabili na ivPncert ob dnevu žena v osnovni šoli Stranje. Pripravila sta ga plladinski in otroški zbor pod vodstvom Jelke Slavič. Nastop je bil I marca ob 19. uri v avli osnovne šole Stranje. Kot vse kulturne prireditve, ki jih pripravijo učenci osnovne šole Stranje, je bil tudi 'koncert množično obiskan. Najprej je nastopil otroški pevski zbor, ki je zapel 11 pesmi, rstile so se pesmi naših znanih skladateljev, narodne in partijske pesmi. Za zborom so se zvrstile solistične točke. Janez, ,rnil in Dominik Krt so ogreli poslušalce s pesmijo Mamaj zlata )ama. Največ aplavza je požel Dominik s svojima pesmima, ki sta Jui poln humorja. Lirično je zvenela Mojčir.a pesem iz filma ■ekcc, ki jo je zapela Ida Uršič. Potem je Jurček Romšak zapel esmico o Hudi mravljici, Darinka Potočnik pa pesem o Siroti *r'ci. Zvrstilo se je tudi nekaj lepih recitacij. Cicibani iz 1. razreda f zaigrali prizorček o bolnem medvedku. Matejka Jankovič pa je " spremljavi Dominika zaigrala na violino Rdeči sarafan. Mladinski pevski zbor je zapel 9 pesmi in z njimi zaključil kon- Ljudje so odhajali domov veseli, saj so preživeli lep večer. Naše k|ame pa so bde zelo zadovoljne z nastopom svojih najmlajših. ■cif MIRA MOĆNIK, sej 8. b razreda, osn. šola Stranje naf- ti! Anton Lap V Ljubljani je umrl vrtnarski strokovnjak v pokoju Anton Lap v starosti 77 let. Bil je najstarejši sin ustanovitelja znane kamniške vrtnarije in se je tudi sam posvetil vrtnarstvu in drevesničarstvu. Kmetijsko šolo je obiskoval na Češkem in je nato leta 1913 vstopil kot praktikant v službo na vele-posestvu Lednice pri Brezeclavi na avstrijsko-moravški meji. Tam je videl prva drevesca nove ameriške sorte jabolk ontatio in prinesel cepiče znanemu sadjarju župniku Raz-boršku v Tunjice, kije to sorto razširil v naših krajih. Po prvi svetovni vojni je bil Anton Lap več let strokovni učitelj nu kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu nato pa ravnatelj mestne vrtnarije v Ljubljani. Mnogo ljubljanskih parkov in nasadov bo še dolgo let pričalo o njegovi dejavnosti v našem glavnem mestu. Svoje bogate izkušnje in strokovno znanje je rad prenašal na druge, žal pa je imel premalo časa in potrpežljivosti, da bi jih zapisal. Anton Lap je bil velik ljubitelj narave, rad pa je imel tudi svoj rojstni kraj Kamnik in je vedno želel, da bi bil tu pokopan. Ta želja se mu je izpolnila 1. februarja. Na zadnji poti na kamniške Žale gaje spremila velika množica Kamničanov in strokovnih sodelavcev iz Ljubljane, ob odprtem grobu pa mu je izrekel tople besede slovesa in priznanja njegovemu zaslužnemu strokovnemu delu prof. ing. Adamič. Z LITERNEGA VEČERA KAMNIŠKIH DIJAKOV V DVORANI KINA DOM domačo grudo sredi Slovenskih goric, odkoder je prišel študirat v Ljubljano. Izvajalci so vsebini recitala primerno zasnovali tudi sceno in mizansceno. Kmečki plug in samotno drevo v ozadju sta lepo dopolnjevala občuteno podajanje Kuntnerjevih pesmi o zemlji in o življenju, ki je tako navezano nanjo. Z besedilom se je ubrano prepletala klavirska izvedba koroških narodnih motivov. Recitatorjem, še posebej pa njihovi mentorici prof. Romšnkcm je treba dati vse priznanje za lep prispevek k sorazmerno skromnemu kulturnemu življenju Kamnika. Tudi tokrat moramo, žal, pripomniti, da bi morala biti taka prizadevanja deležna večje pozornosti Kamničanov. " bi cj li :ld kj'Y Prejšnjem nadaljevanju našega sestavka smo videli, daje Sofija, vdova x>£Jnega grofa Henrika, velik del svoje dediščine razdelila. Dohodke vseh li »Jih posestev v Beli krajini je poklonila oglejski cerkvi, kar je dalo avtriarhu Bertoldu povod, da je leta 1228 Belo krajino odtrgal od ogrsko-aVatskega kraljestva in jo za vedno priključil Kranjski. Posebno bogato pa je jfija obdarovala samostan v Stični. Naj še pripomnimo, da je listino o ■""selitvi lovske in gozdne pravice Stiškemu samostanu, o kateri govori PnJi odstavek našega prejšnjega nadaljevanja, izdala okrog 18. oktobra 28 na gradu Ljubcku pri Litiji, priče pa so iste kot na listini o organi-"nju fare v Črnomlju. Vse te in naslednje listine, kijih bomo še navedli, pa kažejo, kako se je po prerani smrti mejnega grofa Henrika razdrobila i ova strnjena zemljiška posest. Se kot nuna v Admontu je Sofija 27. februarja 1238 poklonila samostanu tični od svoje dediščine osem kmetij v okolici Ljubeka v kraju Bukovici. ''Ja izjavlja, da je to storila v blagor svoje duše ter duš svojega soproga nrika in vseh svojih sorodnikov, ki so ustanovili stiski samostan in so tam °Pani, s pogojem, da dobivajo menihi od teh osem kmetij vsako leto na obletnice smrti njenega soproga, njenih sorodnikov in tudi njene, kadar umrla, priboljšek iz belega kruha, sira, večje mere vina in rib, ki naj bi j,pol marke. (Kos, Gradivo V, št. 687 in 688.) : !V'dcli smo, kako je patriarh Bertold po smrti svojega brata Henrika IV. {etno izrabil takratni politični položaj v cesarstvu in dosegel, da se je iSJstarejši brat Oton odrekel vseh pravic, ki bi jih utegnil imeti do Istre in jlfanjske. Zakaj je cesar Friderik ugodil patriarhu in ne meranskemu vojvodu nf>nu? Ko je nastopil papež Gregor IX. leta 1227, sta si prišla s cesarjem nj!do navzkriž. Zaradi ponesrečenega križarskega pohoda je papež cesarja Občil, patriarh pa je ostal cesarju zvest in je skušal zanj pridobiti tudi nPJega svaka madžarskega kralja Andreja. Cesarjeve in papeževe čete so se U«a 1229 vojskovale v južni Italiji. Na cesarjevi strani se je vojskoval tudi 1 '°^ki vojvoda Bernard. Nemško-rimsko cesarstvo je bilo razdeljeno v dva ora, vendar se je papež zaradi vojaških neuspehov začel nagibati k mirni jravnavi in sklenitvi trajnega miru. Cesar pa je pozval velike državne kneze 50 talijo na raZg0vore o miru. Med njimi so bili oglejski patriarh, solnograški iS. koroški vojvoda Bernard, avstrijsko-štajerski vojvoda Leopold in j ranski vojvoda Oton VII. Očividno jih je s tem odlikovanjem cesar hotel kler niti nase. Najspretnejši posredovalec miru med papežem in cesarjem je Patriarh Bertold. Tako si je po miru, ki so ga sklenili v juliju 1230 v San lj«manu v Italiji, pridobil veliko papeževo zaupanje, še bolj pa je prišel v , st Pri cesarju, ki ga je pritegnil v krog svojih najzaupnejših svetovalcev. Je cesar v sporu med bratoma Bertoldom in Otonom-odločil, da dobi »tejski patriarhat v fevd deželi Istro in Kranjsko. Tako je postal patriarh je'r°'d na Kranjskem deželni knez in najvišji cerkveni poglavar. Upal pa je še, J 00 postal tudi lastnik bogatih andeških posestev na Kranjskem, predvsem ' J^H&a in gradov na Dolenjskem. Tu pa je »čil ob hudega nasprotnika ■^'rijsko-štajerskega vojvoda Friderika, ki mu je leta 1229 Neža, hči meran-/|i*ga vojvode Otona VIL, prinesla v zakon andeška posestva. Tako je tudi ;i r^ik, kot Nežina dota, prišel v Babenberško posest. Friderik je postal sj'voda po svojem očetu Leopoldu, ki je umrl 28. julija 1230. Omenili smo i/*3 si je vojvoda Leopold po smrti Henrika IV. pridobil od freisinške kve na Kranjskem obširne fevde med Mirno in Krko na Dolenjskem, ifl; eda niti dediščina, ki si jo je Friderik pridobil z Nežo niti freisinški fevdi bili zadosten razlog, da bi si Babenberžant mogli lastiti deželnoknežjo •ft3** na Kranjskem. Pač pa si je Friderik k naslovu avstrijsko-štajerskega o'V°t'e <*°da' še nas'ov »gospod Kranjske" (seveda ne „vojvoda Kranjske", . kranjska ni bila vojvodina), do katerega mu je po njegovem mnenju >ala pravico obširna posest, nad katero je gospodoval na Kranjskem. Morda j *e bila tudi njegova samozavest vzrok, da jc prevzel naslov „gospod faniske", saj je že v prvih letih svoje vlade dosegel več uspehov proti zunanjim in notranjim sovražnikom in proti cesarju, ki ga je zastonj pozival na državni zbor v Ravenno in Oglej. Vendar pa vojvoda Friderika redko srečamo na Kranjskem, saj je živel v nenehnih borbah s Cehi, Madžari in s cesarjem ter domačim plemstvom in so mu zgodovinarji po pravici nadeli ime Friderik Bojeviti. Toda o Frideriku kasneje, zdaj poglejmo, kako je patriarh Bertold po smrti Henrika IV. uveljavil svoje pravice na Kranjskem. Papež Gregor IX. je 17. novembra 1228 sprejel samostana v 2ičah (Zajčki samostan) in v Jurkloštru v svoje posebno varstvo. Dne 23. novembra pa je ukazal solnograškemu nadškofu, naj strogo kaznuje vse tiste, ki vetrinjskemu samostanu kratijo pravico do imetij, ki so mu jih zapustili pokojniki. Oglejski patriarh Bertold pa je na podlagi te papeževe listine ukazal vsem cerkvenim predstojnikom, naj pri prižganih svečah izobčijo vse tiste, ki so si lastili posestva in premoženje Vetrinjskega samostana. Verniki se morajo teh zločincev kot izobčencev povsod izogibati, dokler ne bodo dali menihom popolnega zadoščenja. Bertold je napisal listino v začetku leta 1229, morda prav v Kamniku, kjer se je takrat mudil. Posebno pozornost je posvetil patriarh Bertold samostanu v Gornjem gradu in z vso avtoriteto podprl ustanovitev prvega ženskega samostana na Kranjskem v Velesovem (Vclesalo - velika vas). Ta samostan označujejo kot pobožno ustanovo Andechspv, pokrenil pa jo je' ministerial Gerloh s kamniškega Starega grada s svojima bratoma. Patriarh Bertold je prihitel iz Ogleja, dalje bil osebno navzoč pri sestavljanju ustanovne listine, ki sta jo potrdila tudi vojvodrnja Neža in zadnji vojvoda Meranski Oton VIII. Vendar pa navzočnost Neže in njenega brata Otona v Velesovem ni izpričana. Oba sta dala pismeno pooblastilo patriarhu Bertoldu za podpis na ustanovni listini. Kamniški ministerial Gerloh in njegovi bratje so imeli velika lastna posestva (alode) na andeškem ozemlju na Gorenjskem in so jih, kakor bomo videli, poklonili samostanu. Zgodovinarji menijo, da so bili potomci tistega viteza Majnharda iz Kokre, ki je bil v 12. stoletju lastnik velikih zemljišč na Gorenjskem. Kamničani ustanovijo Velesovo Samostan dominikank v Velesovem pri Cerkljah so torej ustanovili leta 1238 kamniški ministeriali nadeških grofov ter gornjegrajski opat. V navzočnosti patriarha Bertold a so nato 11. decembra 1238 v Velesovem še enkrat napisali ustanovno listino, ki jo je patriarh Bertold kot vrhovni cerkveni poglavar v naših krajih potrdil. Ustanovitelji samostana so bili mengeški župnik Veriand ter njegova brata Gerloh in Valter iz Kamnika, potem Rihca, vdova četrtega brata Berona in nje,n sin Veriand ter gornjegrajski opat Albert. Brata Gerloh in Veriand sta se obvezala, da bosta zgradila samostan. Veriand bo preskrbel dva mojstra in šest delavcev za ves čas gradnje, dokler poslopje ne bo končano. Ce bi pa prej umri, prepusti svojemu bratu Gerlohu po 10 mark na leto iz svoje dediščine, dokler bo trajala gradnja. Gerloh pa se je zavezal, da bo v slučaju svoje smrti prepustil iz dediščine bratu Veriandu, mengeškemu župniku, po 15 mark letno za dograditev samostana. Ako pa bi oba umrla, prepustita omenjene dohodke tistemu, ki bo gradil samostansko poslopje. Iz samostana Ziegelhofen pri Dunaju so prišle v Velesovo „bele nune". Patriarh jim je predpisal za njihovo življenje v Velesovem nekoliko strožja pravila glede platnene obleke in uživanja mesa. Vsi trije bratje ustanovitelji iz Kamnika in sinovi dveh umrlih bratov Henrika in Berona so se odpovedali patronski pravici čez cerkev sv. Marjete v Velesovem in jo prepustili patriarhu, prav tako pa tudi sinovi Gcbharda in Limberka pri Moravčah ter Engolska z Vranje peči. Ustanovitelji iz Kamnika so tudi pozvali vse tiste, ki imajo od njih kake fevde, da jih lahko z njihovim dovoljenjem podarijo samostanu. Da bi samostanske sestre lahko vodile gospodarstvo in od tega živele, so jim ustanovitelji takoj podarili znatna posestva. Mengeški župnik Veriand je podaril samostanu štiri kmetije v Šenčurju, pet v Višcvku, eno v Vokljcm in en vinograd na Pešati, Gerloh iz Kamnika je vodil samo- stanu svoj dvor v Velesovem z vsemi pritiklinami, štiri kmetije na Pešati in šest kmetij v Vopovljah, Valter iz Kamnika je dal samostanu eno kmetijo v Viševku (Olševku pri Cerkljah), vdova Rihca in njen sin Veriand pa štiri kmetije v Tupaličah. Tudi Rihcina sestra Marjeta, ki je kot nuna vstopila v samostan, mu je podelila štiri kmetije v Brniku in eno v Tuštanju pri Moravčah. Opat benediktinskega samostana v Gornjem gradu je podelil samostanu v Velesovem štirinajst kmetij na Polici, katere je kupil za 60 mark, k temu pa je dodal še 40 mark. Henrik iz Velesovega, imenovan Crni, je. podelil samostanu dve kmetiji v Viševku in eno v Lužah, Henrik, imenovan Liste, pa eno kmetijo v Cešnjevku prav tako kot Rupcrt iz Brnika, vsi pa so si pridržali užitek do smrti. Patriarh Bertold je potrdil vse naštete daritve v svojemu imenu in v imenu svoje nečakinje Neže, soproge avstrijskega vojvoda Friderika in v imenu nečaka Otona VIII., vojvoda Meranskega in palatinskega grofa Burgundskcga. Vsi njihovi ministeriali pa imajo pravico, da podelijo samostanu kaj od svoje lastnine ali fevdov. Listino, ki so jo sestavili 11. decembra 1238 v cerkvi sv. Marjete v Velesovem, so pečatili patriarh Bertold, oglejski kapitelj, vojvodrnja Neža in vojvoda Oton. Tako je bila ustanovitev prvega ženskega samostana na Kranjskem potrjena, z bogatimi darili pa njegov obstoj zagotovljen. Patriarh Bertold se je pri svojih pogostih obiskih v Kamniku vedno zanimal za velesovsko samostansko naselbino in jo bogato obdaroval. V listini, ki jo" je izdal v Kamniku 13. septembra 1239, je poklonil kapelo sv. Tomaža cerkvi v Cerkljah za pokopališče, del njenega imetja, dve kmetiji v Cerkljah in tri na Visokem, pa je dodelil samostanu v Velesovem. Najbrž je ob isti priložnosti tudi ugotovil, da so sredstva za zidavo samostana prepičla in da sestre od svojih dohodkov težko živijo. Zato je pozval vernike, naj z darili pomagajo graditvi, za kar jim dovoli 40 odpustkov. I Spet je patriarh Bertold 31. januarja 1240 v Kamniku naslovil pismo na vse župnike po Kranjskem, da so se mu nune velesovskega samostana pritožile, da jim nekateri delajo krivico in si laste njihovo imetje. Patriarh veleva župnikom, naj krivce po predhodnem opozorilu v bodoče kaznujejo s cerkvenimi kaznimi. - Novi opat gornjegrajskega samostana Henrik, naslednik soustanovitelja velesovskega samostana Alberta, je potrdil 6. avgusta 1241 darilo 100 mark vendar s pridržkom, da pridejo v last gornjegrajskega samostana vsa posestva kupljena s tem denarjem, če bi samostan v Velesovem zaradi kakega vzroka prenehal. Zgodovinar Janez Parapat je v svojih Doneskih k zgodovini samostana Velesovo zbral mnogo zanimivih ugotovitev (Letopis Matice Slovenske 1872). Tako je v začetku novembra 1247 v Svib-nem Gerloh iz Kamnika, ministerial Neže, vdove vojvode Friderika Bojevitega, podaril velesovskemu samostanu nekaj fevdov. V aprilu 1248 je Neža, tudi v Svibnem, potrdila darilo, ki ga je dal samostanu Konrad iz Cerklej. Leta 1254 jc papež Aleksander IV. sprejel Velesovo v svoje varstvo. Leta 1258 je v Kamniku (ali na Kamnu na Koroškem? ) Neža volila v svoj dušni blagor samostanu Velesovo več kmetij pri Pšati, Cešnjevku in Cerkljah. Leta 1277 konec aprila so Kamničani nadduhovnik za Gorenjsko Peregrin, Valter Ungar, Gerloh iz Kamnika, Sigrfid iz Mekinj in kamniški meščani Henrik Pfingst, Herbord, Andrej in Volflin dovolili prednici Velesovskega samostana Marjeti, da sme pokopati v samostanu pridigarja Verianda (sin Berona in Rihce? ), ki je bil soustanovitelj samostana. V nadalje pa ostane pravica do pokopališč pri nunah. (To izvirno pismo je bilo ohranjeno v arhivu cerkve v Velesovem in ga jc Parapat opisal. Pristnost sta jamčila dva pečata z napisom: pečat Waltherja Ungara s krilatim levom v sredi in pečat Gerlocha dc Stein, v trioglatem ščitu na pečatu pa je bil ptič z razpetimi perutmi. Posest velesovskega samostana so povečale plemiške hčere, ki so vstopile kot nune in svojo doto, običajno pa nekaj vasi, poklonile samostanu. Sredi 15. stoletja jc velesovskemu samostanu pripadalo več kot 100 vasi s svojimo podložniki. (Nadaljevanje prihodnjič) 6. STRAN MAREC 1973 KAMNIŠKI ODMEVI-PISMA • ODGOVORNOST: DA ALI NE V sredini meseca februarja je imela krajevna organizacija SZDL Črna svojo volilno konferenco. Udeležba je bila zelo dobra — mogoče tudi zato, ker je bila na dnevnem redu, objavljenem na vabilih, tudi razprava o osnutku zakonov o kmetijskih zemljiščih, kmetijah in o dedovanju kmetij. Zaman pa smo pričakovali vodjo te razprave, ki naj bi ga predhodno določila občinska konferenca SZDL Kamnik. Prisotni so zahtevali, naj bi to razpravo vključili v dnevni red zbora volivcev čez štirinajst dni. Prišel je dan zbora volivcev. Spet se je v učilnici osnovne šole Gozd zbralo precej občanov. Tega zbora sta se kot predstavnika SO Kamnik udeležila uradni zapisnikar in Slavko ŠTEBLAJ (SZDL, prosveta). Obljubljenega vodje razprave spet ni bilo, in so bili prisotni ogorčeni zaradi tako brezbrižnega odnosa do našega področja. Tako so ostali prisotni brez potrebne seznanitve in želenih pojasnil. Mogoče je vzrok preobremenjenost občinskih funkcionarjev, določenih, da se udeležujejo zborov volivcev, saj so le-ti v strnjenem časovnem zaporedju, in je mogoče res utrudljivo posedati po cele ure. Mučno pa je tudi človeku, ki želi biti seznanjen z našim družbenim dogajanjem, pa mu tega nima kdo razumljivo posredovati in ob zadostnih informacijah učinkovito poseči v razpravo? ! Naj ob tem dodam še spoznanje, ki bi naj bilo v bodoče vodilo ob organiziranju javnih razprav o osnutkih novih zakonov ali npr. ob aktualnih razpravah o ustavnih spremembah: Od preprostega človeka ne moremo pričakovati tehtnih spreminjevalnih predlogov. Lahko smo zadovoljni, če bodo občani v teh razpravah dobro seznanjeni z vsebino. Z dobrim seznanjanjem ustvarjamo med ljudmi pozitivno vzdušje, razumevanje, ki ga velikokrat zaradi močno strokovnega izražanja človek ne dobi. Anica Balantič POJASNILO: Izvršni odbor občinske konference SZDL je za volilno konferenco krajevne organizacije SZDL Črna z dogovorom določil Vojka Poljanska, predsednika občinske konference ZMS, upoštevajoč pri tem načelo, naj bi vsak član izvršnega odbora obiskal vsaj eno konferenco krajevne organizacije. Imenovani se konference ni udeležil, niti ni o tem obvestil izvršnega odbora, da bi se konference lahko udeležil kdo izmed ostalih članov. Na zboru volilcev v isti krajevni skupnosti naj bi po dogovoru sodeloval ing. Miha Prešeren, kmetijski inšpektor in tajnik sveta za kmetijstvo pri občinski skupščini, ki je izvršnemu odboru obljubil sodelovanje v razpravi o kmetijskih zakonih, kot so to želeli predstavniki KO SZDL. Žal se tudi on, po lastni izjavi zaradi bolezni, ni mogel udeležiti zbora volilcev. Ker je bil zbor v nedeljo popoldne, izvršni odbor SZDL spet ni bil predhodno obveščen, da bi lahko nadomestil ta izostanek. Vodstvu krajevne organizacije se zato opravičujemo, pripomnimo pa naj še, da sta predsednik in sekretar občinske konference obiskala več kot polovico volilnih konferenc in bi tudi črnansko, če ne b^prišlo do tega spodrsljaja. Izvršni odbor občinske konference SZDL m NAPAČNO OBVEŠČANJE JAVNOSTI Vloga tiska in drugih sredstev za obveščanje javnosti je v naši družbi jasno določena. Ne bo pa odveč, če poudarimo še enkrat eno od osnovnih zahtev, namreč objektivnost in resničnost informacij. Izkrivljanje resnice v sredstvih za javno obveščanje pa je tudi v nasprotju z etiko, ki poročevalcu ne sme biti tuja. V zadnji številki Kamniškega občana je bila objavljena fotografija zanemarjenega otroškega igrišča v Kamniku, ki popolnoma upravičeno vzbuja negodovanje občanov. Bralcem v pojasnilo pa naj povemo, da omenjeno igrišče ni last otroškega vrtca Antona Medveda, temveč ga ima v upravljanju nekdo drugi, ki pa očitno nima pravilnega odnosa do otrok. Tovariš, ki je sliko objavil, verjetno ni iz Kamnika, sicer bi vedel, kje je v Kamniku otroški vrtec, vedeti pa bi tudi moral, da zimski niti poletni pogled na sam vrtec ni žalosten. Ne potrebujemo javnega priznanja, odločno pa protestiramo, ker menimo, da nas je neresnična vest prikazala pred občani v taki luči, kot ne zaslužimo. Zato zahtevamo, da se površni, nepodpisani poročevalec Kamniškega občana javno opraviči, in to v Kamniškemu občanu. Kolektiv otroškega vrtca Antona Medveda, Kamnik POJASNILO UREDNIŠTVA Tiskarski škrat nam je pod sliko otroškega igrišča ob Kranjski cesti zapisal, da je to pogled na kamniški otroški vrtec namesto otroško igrišče. Zato se opravičujemo! Huda kri pa jc nepotrebna, saj slika jasno pove, da gre za igrišče, ki leži ob delavnici Zarje in ki ga Kamničani dobro poznajo. Krajevna skupnost je dala igrišče v vzdrževanje komunalnemu podjetju. Le-to je že poskrbelo, da je igrišče dobilo spet pravo podobo in da ga otroci spet lahko uporabljajo. • UREDNIŠTVU KAMNIŠKEGA OBČANA V februarski številki Kamniškega občana je pod naslovom „Malo za šalo — malo zares" objavljena notica, ki trdi, da so v Volčjem potoku tožili kamniško komunalo, češ da jim je pri gradnji vodovoda zaračunala dva stara milijona preveč in da stroški pravde že sedaj znašajo preko 2 milijona. Vsebina te notice pa ni resnična. Resnica je, da je komunalno podjetje Kamnik tožilo krajevno skupnost Volčji potok zaradi plačila računa za vodovodno napeljavo. Krajevna skupnost je namreč zaradi določenih pomanjkljivosti plačilnemu nalogu ugovarjala in zahtevala, naj podjetje odpravi nekatere pomanjkljivosti na zgrajenem vodovodu. Okrožno gospodarsko sodišče je plačilni nalog obdržalo v veljavi. V večjem obsegu pa je tožbeni zahtevek komunalnega podjetja zavrnilo. Pravdni stroški znašajo 512,90 din, ne pa preko 2 milijona starih din. Zadeva pa še ni pravnomočno rešena, ker se je krajevna skupnost pritožila. Stroške bo pa plačala tista stranka, ki bo pravdo končno izgubila. Prosimo, da v interesu resnice objavite zgornje pojasnilo v prihodnji številki Kamniškega občana. PREDSEDNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI VOLČJI POTOK France Pogačnik OPOMBA UREDNIŠTVA: Opravičujemo se krajevni skupnosti Volčji potok za nekoliko premalo preverjen podatek o tem, kdo je tožnik in koliko bo morala krajevna skupnost plačati več kot pred tožbo. Tožnik je komunalno podjetje Kamnik, ki je težilo KS Volčji potok za neplačan račun za gradnjo vodovoda v znesku 21.613,5 din. Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani je 22. decembra 1972 razsodilo, da mora krajevna skupnost ta znesek v celoti plačati, hkrati pa je ugodilo tudi dodatnemu zahtevku komunalnega podjetja v višini 6.730,58 din, kijih krajevni skupnosti pred tožbo ne bi bilo treba plačati. Skupaj s pravdnimi stroški v znesku 512,90 din mora krajevna skupnost plačati poleg neplačanega računa komunalnemu podjetju še dodatnih 7.243.84 dinarjev. Stroški izvedenca in drugi sodni stroški pa znašajo za toženo stranko 3.297 dinarjev. Seveda pa pravde še ni konec, ker se je krajevna skupnost zoper sodbo pritožila na višje gospodarsko sodišče. Račun bo plačal tisti, ki bo pravdo izgubil! Naš namen je bil samo opozoriti na nesmisel takih tožb, v času, ko moramo gledati, kako bomo v krajevni skupnosti in drugod najbolje obrniti sleherni dinar! Bo Sloga sprejela ponujeno roko Stola V začetku februarja je delavski svet industrije pohištva Stol poslal kolektivu obrtnega podjetja Sloga v Mostah daljše pismo, v katerem daje moščanskemu kolektivu v razpravo predlog, da bi se združil s Stolom. To pismo so prejele tudi občinska skupščina in vse družbenopolitične organizacije v občini. Znano je, da je občinska skupščina konec lanskega leta obravnavala položaj v Slogi, ki je takrat zaradi pomanjkanja obratnih sredstev prišla v težak položaj. Ker se je skupščina v tem sestavu tokrat že drugič srečala s problematiko Sloge, je upoštevajoč nastali položaj in da bo o tem perspektivo tega podjetja priporočila Slogi in Stolu, da kot sorodna kolektiva razmislita o možnostih za združitev. Po predlogu Stola bi s tesnim organizacijskim in tehnološkim sodelovanjem v Stolu rešili problem maloserijske in posamične proizvodnje ploskovnega pohištva v okviru sedanjih in bodočih proizvodnih programov. Kolektiv Sloge pa bi se z naslonitvijo na sodobno organizirano in gospodarsko močnejše podjetje rešil od časa do časa ponavljajočih se težav in skrbi zaradi pomanjkanja obratnih sredstev, zaradi nezadostne akumu: lacijc za razširitev in modernizacijo podjetja, delavci bi imeli zagotovljeno večjo socialno varnost, kot jo imajo danes itd. Bojazen, kdo bo koga, ki jo nekateri še vedno postavljajo v ospredje, kadar je govora o združevanju, je povsem odveč. Ta zagotavljajo tudi sprejeta ustavna dopolnila, ki delavca in njegovo odločanje o gospodarjenju in delitvi dohodka postavljajo na prvo mesto. V Stolovi pobudi za združitev sta predlagani možni rešitvi: Sloga naj bi postala samostojna temi organizacija združenega dela, ki bi s svojimi samou nimi organi ugotavljala in delila dohodek; po drugem predlogu pa bi lahko postala del enota z vsemi pravicami in obveznostmi kot vse o enote Stola. S samoupravnim sporazumom naj bi skupno dol okvirno proizvodno usmerjenost, prelivanje dohodk radi eventualnih izgub, z večino glasov. TOZD Slo se lahko spet odcepila, če bi centralni samoup organi predvideli ukinitev te TOZD itd. • Skratka, v sporazumu naj bi bila onemogočena j enostranska ukinitev in zato ne more biti noberij jazni o ogroženosti. Vsekakor pa bi z integracijo dO najpomembnejši cilj: skupni proizvodni program, de dela in gospodarnejše izkoriščanje proizvodnih zfl' vosti. Izboljšali pa bi tudi sedanjo tehnologijo, i sebej notranji transport. Stol je pripravljen pokriti tudi vse neporavnane pt nosti Sloge, eventualne izgube in kriti razliko pjf^ novni ocenitvi zalog. Torej, roka je ponujena! Jo bo 56-članski kdlsj Sloge sprejel? Veliko je odvisno od tega, ali bođ lavci podrobno seznanjeni s prednostmi take rešita vsemi pravicami in dolžnostmi, ki po združitvi ne nič manjše, kot so danes. To je pomembna naloga sil kalne organizacije in samoupravnih organov v Delavci pa naj sjvojo voljo izrazijo demokratično na I rendumu. • KOMUNISTI V SVILANITU SO POŽIVILI SVOJO DEJAVNOST Osnovna organizacija ZK Svilanit je v zadnjem času poživila svoje delo v duhu pisma predsednika ZKJ tovariša Tita in v skladu s sklepi občinske konference ZKS Kamnik. Na enem izmed zadnjih sestankov so organizirali seminar, na katerem so komunisti spregovorili o nalogah in o liku komunista v samoupravni socialistični družbi. Ob tej priliki so v svoje vrste sprejeli pet mladincev. • IZOBRAŽEVANJE ČLANOV ZK V TUHINJU Komunisti v Tuhinju so v mesecu februarju imeli dva seminarja. Na prvem seminarju so se pogovorili o nalogah in vlogi, ki jo ima danes ZK v samoupravni socialistični družbi. Na drugem seminarju so se komunisti seznanili],/ mednarodnim položajem Jugoslavije in njeno zunan| politiko. O tej temi jim je spregovoril svetnik za : nanjapolitična vprašanja pri predsedstvu SFRJ toval Milan Crepinšek. • SEMINAR ZA AKTIV MLADIH KOMUNISTOV V mesecu februarju so komite občinske konfere ZKS Kamnik, komisija za idejnopolitična vprašanja* delavska univerza organizirali enodnevni seminar mlade komuniste v Kamniški Bistrici. Mladi komuni! so se na seminarju seznanili z vlogo in nalogami, ki J pred njih postavlja pismo predsednika Tita in pri . sedstvo izvršnega biroja CK ZKJ. Prav tako so se mlai komunisti seznanili z mednarodnim položajem Jug1 slavije in z njeno zunanjo politiko. Mladi komunisti so bili s seminarjem izredno zad1 voljni in so izrazili željo, da bi takšne seminarje vi krat organizirali. 4 E( Nov proizvodni program Stola - V začetku marca so v dupliškem Stolu obvestili javnost o razširitvi svojega proizvodnega programa tudi na široko potrošnjo. Doslej je bil največji delež njihove proizvodnje namenjen pisarniškemu pohištvu in opremi poslovnih prostorov. Raziskovalci trga so prisluhnili potrebam, ki jih narekuje sodobno funkcionalno opremljanje stanovanj. Teh potreb klasična oprema dnevnih in drugih prostorov še zdaleka ne zadoi voljuje. Zato so se načrtovalci v Stolu lotili programa, ki naj bi zadostil zelo široki paleti zahtev potrošnika, ki želi biti soustvarjalec pri opremljanju svojega stanovanja, lake možnosti so dane s takoimeno-vanim UN1 ali univerzalnim programom. Circ za vsestransko sestavljivo in prostoru prilagodljivo pohištvo. Posamezne elemente je mogoče poljubno sestaviti glede na širino in višino in tako kar najbolj gospodarno izrabiti stanovanjski prostor. Na tak način lahko opremljamo dnevne sobe, jedilnice, spalnice, predsobe, študentske sobe au' delovne sobe. Posebna zanimivost novega programa so zložljiva ležišča s prostorom za shranjevanje posteljnine, ki še posebno pridejo do veljave v majhnih prostorih. Vsega naštetega potrošniku ne bo treba iskati po različnih trgovinah, pač pa mu je na voljo v novi trgovini Stol-interier na Duplici. Ob Kore-novi cesti pri novi tovarni so odprli sodoben trgovski lokal s preko 600 kvad. m prodajne pov»šine. V njem odprta od 8. do 12. ure in od 1-ure do 19. ure. Veliko zanimanje kupcev v I dneh že potrjuje pravilno odlo> ZA NOVE IZDELKE STOLA VLADA si kupec lahko izbira postavljene kompletne dnevne sobe, kuhinje, spalnice itd. Za kupljeno opremo daje trgovina tudi posojilo do 1 milijona starih dinarjev. Trgovina je <«wiač MED KUPCI VELIKO ZANIMAJ )či kolektiva Stola. Podobno trgfoša kot na Duplici bodo v krapa odprli tudi v Zagrebu in kasrtila Stari Pazovi pri Beogradu. ms] lu t Isec NOV UNI PROGRAM STOLA OMOGOČA VSESTRANSKO SESTAVLJANJE IN UPORABO OMA RASTI H MI N 10V IN SE ZATO LAHKO NAJBOLJE PRILAGODI ŽELJAM POTROŠNIKOV • Vse več kmetov v naši občini se Perja v rejo živine. Precej mlajših Jetov je že prišlo do spoznanja, da ji način pridelovanja, ko je kmet pridelal vsakega po malo, kmetijam ne zagotavlja bodočnosti. Naša družba je zainteresirana, da bi tudi zasebno kmetijstvo dajalo več $AJ jE NASi SKORAJ BOLJ VSEC V HLEVU KOT V KUHINJI, JE V ; M DEJAL ŽEBALJEC O SVOJI ŽENI, KI SKRBI TUDI ZA ŽIVINO JLEČKl POKLIC BI MORAL BITI BOLJ CENJEN, SAJ DELAMO OD f,|jA DO VEČERA, JE MENIL KMET IN ODBORNIK RAFKO S PODRŠKE, KO JE S POLJA PRIPELJAL NA DVORIŠČE pridelkov na trg. V tem smislu jc bil sprejet tudi program razvoja kmetijstva v občini. Uresničevanje tega programa že kaže prve sadove. Kmetje v naši občini so lani postavili deset hlevov za govedo, 16 pa jih je še v gradnji, letos namerava začeti graditi nove hleve 14 kmetov. Torej naj bi konec letošnjega leta imeli že okrog 70 preusmerjenih kmetij. V ta namen so lani kmetje najeli okrog 115 milijonov starih dinarjev posojil, letos pa naj bi bilo preko hra-nilno-kreditne službe Emone zagotovljenih okrog 150 milijonov starih dinarjev. Da bi pobliže spoznali, kako izgleda taka preusmeritev kmetije, smo obiskali Oražmovo domačijo v Podhruški v Tuhinjski dolini. Gospodar Rafael Žebaljec, ki tudi kot odbornik občinske skupščine zastopa krajevno skupnost Srednja vas, nam je rad razkazal in pojasnil svoje dosedanje uspehe in načrte za bodoče. Ponosen je na novi hlev za 20 glav živine, ki ga je dogradil lani novembra. 15 govedi, med njimi tudi devet bikov, jc že našlo svoje mesto v svetlih sodobno urejenih prostorih. „Ne računajoč svoje delo, sem vložil v gradnjo okrog 15 milijonov starih dinarjev. Najel sem 6 milijonov dinarjev posojila. Na leto moram vračati po 836 tisoč starih dinarjev", nam je hitel pojasnjevati gospodar. „Sedaj imam v pogodbeni reji s podjetjem Meso dva bika, za kar naj bi dobil po 1250 din od kilograma prirejene teže. V kooperaciji redim tudi troje govedi, za kar je določena premija 30 starih tisočakov na glavo. V aprilu jih moram oddati". Kako se nameravate usmeriti v bodoče, bolj v mlečno proizvodnjo ali rejo klavne živine? „Mislim, da bo bolje, če bom redil več bikov, seveda če bo odkupna cena taka, da se bo to izplačalo. Krma je danes zelo draga, saj prodajajo seno že po 80 do 90 starih din za kilogram. Tudi močna krmila, ki jih dajem med ostalo hrano, so zelo draga napram ceni živine. Od novembra sem jih porabil že okrog 2300 kg. Kilogram krmil pa stane 170 starih dinarjev. Seveda pa oddajam zaenkrat tudi 30 litrov mleka dnevno." Kaj pa gospodarski račun pri vsem tem, upoštevajoč sorazmerno 1 Zlata poroka apod kmečko streho zgornjem Okrogu nad Spita-■ odkar ljudje pomnijo, ni bilo Poroke. Letos pa sta tako red-lavje doživela Elizabeta in Blaž c- Hotela sta se kar na tihem v dveh hčera in sina spomniti °|odek pred 50. leti, ko se je 1 B|až priženil na Okrog št. 15 k . otnikovi Elizabeti. Pa so o tem J* "Pri Zvezi borcev in na občini P™1, da tak dogodek ne sme iti ^en mimo nas. Vsa družina je w> sodelovala v NOB, sin Ivan l*>. leti odšel v partizane, mater 'ceta pa So odpeljelali v naci-la taborišča v Nemčijo. Mimo I Pa je to prva letošnja zlata po-gi v kamniški občini. *°oa Tonetova mati, kakor se po aće pravi pri hiši, bi težko l/( ala pot do matičnega urada, s5> zlata jubilanta prišli znova u""iri h 'zro^'' venk šopek nagelj-darilo občine, Jože Jeras pa "esel čestitke in darilo Zveze ':■ Slavljenca sta bila presene-ln ginjena, saj kaj takega nista Kovala. Weten razgovor ob pogrnjeni [je nadomestil živahno „ohcet", r"a je bila pred 50. leti. Oba ; ~«onca sta že prekoračila 80. I Pa še vedno neumorno delata, S MSC že oglašajo nadloge sta-' .Elizabeta po povratu iz T sca nikoli ni bila prav zdrava. }b.° 19. avgusta minilo 30 let, Jo z drugimi 50 prebivalci Y 'n sosednjih Cešnjic od-v taborišče. Potem ko je presi y*° muke zasliševanj v Celju l>n m' so J° odpeljali v Ra-;|/Ueck, kjer je izčrpana doča-|osvoboditev. „Ko se je že bližal W vojne," je pripovedovala, „so # »tapovke iz taborišča odvlekle K dalje proti severu-Ce nismo Ijd so nas teP'° m obnemogle lqi streljale po poti, Neko noč f ^stapovke pobegnile in ostale ZLATOPOROCENCA DROLCEVA S PREDSEDNIKOM OBČINE IN PRIČAMA PRED SVOJIM DOMOM V ZGORNJEM OKROGU smo same. Pridružila sem se skupini Mariborčank, češ, te bodo že vedele, kod se pride do doma. Tako smo potovale več kot mesec dni peš, z vlakom ali ladjo, enkrat naprej od Berlina, drugič pa spet nazaj. Nekoč smo tri dni čakali da so iz reke ostranili ruševine mosta in smo se peljali nekaj ur naprej, dokler se spet nismo ustavili pred novo oviro. Od Maribora pa sem sama prišla peš do Celja, od tod pa do Vranskega in 6. junija 1945 sem bila že doma." „Nismo je spoznali, tako je bila izčrpana in onemogla," sta povedali hčerki. V zdravem gorskem zraku pa so se ji kmalu povrnile moči, da je ob obilici drobnih poslov, ki jih nikoli ne zmanjka pri hiši, nadaljevala svoje mirno življenje, ki ga je kruta okupatorjeva nasilnost tako brezobzirno pretrgala. OČ£ Blaž pa še svoj živ dan ni bil pri zdravniku. „Kdo bi si mislil, da bom iz naše hribovske vasi prišel celo v Sibirijo," je pripovedoval. „S 17. pehotnim polkom sem krenil v Galicijo in II. maja 1915 so me ujeli Rusi. Tri tedne sem se vozil v Sibirijo, od tam pa so me spet odpeljali nazaj, da sem kot vojni ujetnik delal pri raznih delih, največ pa na polju. Spoznal sem Odeso, Kijev, Smolcnsk in Harkov, ki Sem ga po znal bolj kot Kamnik. Današnji svet nc ve koliko truda in dela je bilo treba, da na naših hribovskih seno-žetih in skromnih njivah preživiš družino, ko si za seženj bukovih drv dobil 80 dinarjev in cel cekar jajc iztržil za 10 dinarjev. Vsa leta med obema vojnama sem delal na graščinskem posestvu na Šipku, na ba-novinskem pašniku na Bibi pa sem delal kamnite ograje, ki jih današnji turistični svet dobro pozna. Ker smo podpirali partizane in opravljali kurirske posle, so nas okupatorji odpeljali v svoje mučilnice v Celje in Maribor. Tistega usodnega dne 19. avgusta 1943 nc bom pozabil. Pretepali so nas, da je čudno, da smo sploh ostali pri življenju. V taborišču Mosburg blizu Dachaua sem dočakal svobodo, toda dolgo smo morali ostati v karanteni in sem prišel kasneje domov kot žena. Glavno je, da smo preživeli vse težave. Na zlati poroki je bil navzoč tudi Franc Zore, 83 letni Tomanov oče iz Cešnjic. Z očetom Blažom sta vse življenje delila isto usodo. Skupaj sta rasla v eni vasi, skupaj sta odrinila v prvo svetovno vojno in jo preživela v Rusiji, skupaj sta bila mobilizirana tudi leta 1941 in spet soju skupaj odpeljali v gestapovske mučilnice in v nemška tu.iorišča. Kadar se snideta imata 83 letna možaka kaj povedati! Tudi drugi ju radi poslušajo, ko obujata spomine. Tako je prijetno minila prva letošnja zlata poroka v kamniški občini. Za našo socialistično občinsko skupnost je vsak tak jubilej pomemben dogodek, pa naj bo slavje v mestu ali pa v visoki hribovski vasi. Boljša preskrba s kruhom Naglo se razvijajoči Kamnik z okolico že nekaj let čuti potrebo po boljši preskrbi s kruhom. Dve majhni pekarni še zdaleč nista mogli pokriti vseh potreb po kruhu in pecivu. Zato je bilo treba manjkajoči kruh voziti iz ljubljanskih pekarn. Posledica je bila slabša izbira, večkrat je kruha zmanjkalo in podobno. Ko se je kamniška pekarna in slaščičarna Vesna priključila ljubljanskemu Žitu je občinska skupščina sprožila akcijo za gradnjo nove pekarne v Kamniku in tudi v ta namen določila okrog 100 milijonov S dinarjev. V kratkem času je ob spodnji železniški postaji pri poslopju Vesna zrasla moderna pekarna, v katero jc bilo treba vložiti blizu 400 milijonov starih dinarjev. Konec februarja je pekarna Žito že začela poskusno obratovati. Ko smo se te dni pogovarjali z Jožetom Kosom, upravnikom te delovne enote, poslovodjem Pavlom Urankarjem in drugimi člani tega kolektiva, so nam z navdušenjem razkazali najsodobnejši postopek peke kruha, ki omogoča, da na enega delavca spe-čejo trikrat več kruha kot preje v stari pekarni pri Murnu. „Preje je prišlo na enega delavca 250 do 280 kg, sedaj pa je naša produktivnost porasla na 800 kg na zaposlenega. To je res velik napredek." Ves postopek je mehaniziran, od mešanja testa do oblikovanja hlebcev in štruc. To traja pri-hližno eno uro. V dveh pečeh spečejo v pol ure skupaj 360 kg kruha. „Peki v Sloveniji so se dogovorili, da bodo prenehali z nočnim delom in pekli samo podnevi", nam je povedal tovariš Kos. „Zato bomo tudi mi začeli v aprilu z delom ob štirih zjutraj. Torej smo lahko prepričani, da kruha v Kamniku ne bo več primanjkovalo, zlasti ne v dnevih pred prazniki. Zanimalo nas je še, kako je s prodajalno kruha na Šutni, ker je bilo govora, da bo zaprta. „To prodajalno bomo obdržali in jo bomo v kratkem prenovili in na novo opremili. Obnovili pa bomo tudi slaščičarske delavnice," so nam pojasnili. Potrošniki zelo ugodno ocenjujejo kakovost kruha iz nove pekarne. Tudi zato, ne samo zaradi količin, pomeni nova pekarna veliko pridobitev za naše občane. U MEŠALNI IN GNETILNI STROJ OPRAVI NAJTEŽJE DELO (SL. 1). POSEBEN STROJ OBDELANO TESTO RAZDELI NA KOSE ŽELJENE TEŽE, SEVEDA JE POTREBNA TUDI KONTROLA TEŽE (SL. 2). PO OBLIKOVANJU IN VZHAJANJU V POSEBNI KO-MARI JE TREBA HLEBEC IN ŠTRUCE ŠE RAZREZATI, NATO PA GREDO V PEC (SL. 3). CEZ PRIBLIŽNO 20 MINUT IZ VSAKE PECI POBEREJO 180 KG LEPO ZAP-E-CENEGA KRUHA (SL. 4) visoke stroške novogradnje, cene krmil in ostale stroške? „Letno bom imel, dokler bom vračal posojilo, skupaj z davki in ostalimi prispevki preko 1,6 milijona starih dinarjev obveznosti. To je seveda kar precej, ker sva z ženo sama za delo, živeti pa jc treba še petčlansko družino. To je še dobro, da ima najstarejši fant, ki hodi še v osnovno šolo, tako veselje do kmečkega dela. Cc bi imel dovolj lastne krme, bi še šlo. Sedaj sem vzel v najem nekaj zemlje v Podgorju. Drugače pa mislim, da bi morala imeti živina boljšo, predvsem pa bolj stalno ceno, ne pa, da se stalno spreminja, da človek ne ve po čem bo lahko kako stvar prodal. Ce se bo enkrat to uredilo, potem se bo tudi na kmetiji dalo bolje živeti." -nc industrija pohištva STOL Ikamnikl Občni zbor Avto moto društva Majhna udeležba in živahna razprava o problemih, zlasti finančnih, sta bili značilnost nedavnega občnega zbora kamniškega avto moto društva. Predsednik društva Pavle Volkar je v svojem poročilu povedal, da je imelo društvo v začetku mandatne dobe sedanjega odbora društva 33 milijonov S din neporavnanih obveznosti, da je sedaj ta obveznost zmanjšana že na 4,7 milijona S din, da so odpovedali delovno razmerje vsem uslužbencem, da so občinski forumi in republiška avtomoto zveza nudili društvu premalo podpore pri razreševanju teh vprašanj itd. Razumljivo jc, da je bila zradi urejanja finančnih in gospodarskih problemov, o odgovornosti bivšega vodstva bo moralo reči dokončno besedo sodišče, prizadeta društvena dejavnost. Vendar se je šolska dejavnost že spet uveljavila, bilo je organiziranih več tekmovanj. Kaj veš o prometu, preko 100 članov je organizirano sodelovalo na zboru Gorenjskih aktivistov v Tuhinju itd. Društvo šteje 552 članov, njegova pomembna naloga pa bo povečati število članov, ki je zadnja leta upadlo. Letos naj bi društvo dobilo ponovno pravico do organiziranja športnih prireditev, ki jo je AMZ Slovenije odvzela zaradi nesreče na mednarodnih dirkah pred dvemi leti. Kamniška kronika POROKE: Pavel Baloh iz Cirkus, delavec, star 22 letin Vida Homar iz Gradišča, delavka, stara 17 let; Janez Cebulj iz Suhadol, elektrotehnik, star 23 let, in Silva Teran iz Nasovč, delavka, stara 19 let; Janez Drolc z Golic, šofer, star 33 let, in Angela Zavbi iz Zg. Tuhinja, delavka, stara 25 let; Ivan Hlade s Križa, uslužbenec, star 31 let, in Katarina Zelenik in Bistričice, delavka, stara 18 let; Janez Franc Jagodic iz Kamnika, natakar, star 24 let, in Helena Vodišek iz Kamnika, servirka, stara 19 let; Janez Jerovšek iz Nasovč, sedlar, star 27 let, in Marija Juhant z Gmajnice, slaščičarka, stara 21 let; Peter Sčulija iz Kamnika, delavec, star 34 let, in Zdenka Jeraša iz Kamnika, delavka, stara 22 let; Franc Štrajhar z Vrhpolja, orodjar, star 22 let, in Cvetka Petek z Vrhpolja, uslužbenka, stara 18 let; Anton Trebušak iz Podgorja, lesni tehnik, star 27 let, in Frančiška Kepic z Mlake, tapetnik, stara 19 let; SMRTI: Janez Pirec s Križa, osebni upokojenec, star 87 let; Franc Prašnikar iz Most, ključavničar, star 29 let; Cveto Udovč iz Ljubljane, ključavničar, star 24 let; Marija Žebaljc z Vrhpolja, osebna upokojenka, stara 80 let. PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK vabi vse svoje člane in občane na SLAVNOSTNO AKADEMIJO OB 80-LETNICI DELOVANJA PLANINSKEGA DRUŠTVA KAMNIK, ki bo v petek, 13. aprila 1973. ob 19. uri s pestrim kulturnim programom v veliki dvorani kina DOM Kamnik. UPOKOJENCI - 30. JUNIJ! Novi pokojninski zakon priznava našim upokojencem razne ugodnosti, če bodo vložili pismeni zahtevek. 1. Stari upokojenci dobijo povišanje pokojnine za 1 %, če imajo vsaj šest mesecev nad priznano pokojninsko dobo. 2. Upokojenec s priznano dobo 40 let - ženske 35 let, dobi povišanje za 1 % za vsako nadaljnje polno leto. 3. Invalidski upokojenci dobijo dodatek na invalidnost če so bili ob nastanku invalidnosti stari 55 let. a ne prek 60 let - ženske 50. a ne prek 55 let. 4. Telesne okvare zaradi bolezni ali nezgode izven dela v času od 14. januarja 1967 do 31. decembra 1972 se priznavajo takratnim zavarovancem. Pridite v društveno pisarno vsak torek ali petek od 9. do 12. ure in prinesite s .seboj odločbe. Kdor bo vložil zahtevek do 30. junija, bo dobil povišanje tudi za nazaj, od 1. januarja 1973 dalje. DRUŠTVO UPOKOJENCEV KAMNIK OBČNI ZBOR KAMNIŠKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA Nadaljnja usoda planinske postojanke na Starem gradu in zamisel o cesti na Veliko planino, ki jo snujejo urbanisti, sta najbolj razgibali kamniške planince na nedavnem občnem zboru. Potem ko je predsednik društva Bojan Pollak, ki je lani prevzel to dolžnost, precej kritično ocenil enoletno dejavnost in razvoj društva, so predsedniki posameznih odsekov poročali o svojem delu. Nanizali so vrsto opravljenih nalog, pa tudi težav, s katerimi se srečujejo. Sodeč po teh poročilih, tako je bilo poudarjeno tudi v razpravi, moramo reči, da kamniško planinsko društvo uspešno ALPINISTI IN GORSKI REŠEVALCI NA OBČNEM ZBORU nadaljuje 80-letno tradicijo enega najstarejših slovenskih planinskih društev. O številnih vzponih kamniških alpinistov v domačih in tujih gorstvih smo že večkrat poročali, gorska reševalna služba je lani opravila 63 reševanj z gora, organiziranih je bilo več pohodov mladih planincev, več planinskih predavanj, pripravljajo razširitev koče na Kamniškem sedlu, v teku je postavitev zavetišča pod Grintavcem, ki ga bodo postavili namesto lanske proslave 50-letnice GRS postaje Kamnik itd. Še veliko stvari bi lahko našteli, tudi o prizadevanjih pionirskega odseka na stranjski osnovni šoli, kjer so prosvetni delavci doumeli pomen planinstva, bomo ob priliki spregovorili kaj več. Planinci se moramo bolj vključiti v prizadevanja za varstvo narave in pritegniti v svoje vrste še več mladine, so dejali na občnem zboru. Vprašanje Starega gradu je treba dokončno rešiti. Trenutno je postojanka, v katero je bilo vloženo mnogo truda in znoja kamniških planincev, spet zaprta kot že tolikokrat. Najemniki si kar podajajo kljuko. Namesto urejenega planinskega gostišča in lepe izletniške točke imamo od časa do časa priložnost obiskati slabo vzdrževan bife, največkrat pa še tega ne. i Za dodatne investicije društvo nima denarja, v občinski blagajni ga tudi primanjkuje za še bolj nujne potrebe. Zato so na občnem zboru sklenili, naj upravni odbor postojanko proda ali pa odda v trajnejši zakup. Sredstva od izkupička pa naj vloži v razširitev postojanke na Kamniškem sedlu, kjer predvidevajo gradnjo rezervoarja za vodo in povečanje zmogljivosti za 60 ležišč. Popraviti bo treba tudi žičnico na Kokrško sedlo. Odločno smo proti cesti na Veliko planino; ali mislite, da bodo turisti potem še hodili gor, če bo vsepovsod sama pločevina in smrad po bencinu! S takimi in podobnimi besedami so soglasno zavrnili razmišljanja urbanistov (urbanistični načrt Velike planine je te dni razstavljen v avli občinske skupščine), da bi kot ena od možnih variant poleg žičnice prišla v poštev tudi cesta s Črnivca na Kisovec oziroma Veliko planino. Predlagali so tudi, naj inšpekcijski organi preprečijo pot avtomobilom naprej od planinskega doma v Kamniški Bistrici proti vznožju gora. Parkirati naj bi bilo dovoljeno le na parkirnem prostoru, ne pa po vseh travnikih tega čudovitega planinskega sveta, ki naj bi še ostal tak, kot je bil skozi stoletja. Podprli so tudi prizadevanja občinske skupščine, da bi še letos podaljšali asfalt od žičnice do Kamniške Bistrice. Planinci so sklenili tudi, da bodo letošnjo 80-letnico svojega društva proslavili na posebni akademiji. -Lj Tudi letos, 13. aprila 1973, med 15.00 in 17.00 uro bodo s Gorenjske preko Kamnika in Gornjega Grada vozili tekmovalci rallvja „Edelweiss". Časovno kontrolo v Stahovici, gorsko hitrostno dirko od rudnika Kaolin preko Černivca do Gornjega grada in prehodno kontrolo v Zalogu bo tudi letos v celoti pripravilo kamniško avto-moto društvo. Za vzorno organizacijo lanskega tekmovanja so se organizatorji posebej zahvalili in želijo, da tudi letos prevzamejo okrog 40 km dolgo etapo. Niti ene pritožbe za merjenje časov ni bilo, saj so se naši funkcionarji zares potrudili. AMZS je društvu posebej dovolila organizirati hitrostno etapo, ker je bilo društvo leta 1971 kaznovano s prepovedjo organiziranja tekmovanj. Lansko leto smo lahko občudovali nemške virtuoze volana na posebej pripravljenih in friziranih vozilih Porsche, BMW, Opel, Alfa Romeo in drugih. Ker imajo n. pr. BMW 2002 navite motorje do 185 km, široke gume in specialne, trde amortizerje, z neverjetno lahkoto premagujejo černivške klance in serpentine. Za reditelje ob progi hitrostne dirke se je lani prijavilo precej občanov. Veliko je bilo tudi gledalcev, saj tekmovalci in vozila v ničemer ne zaostajajo za udeleženci rallvja Monte Carlo. Ker je tekmovalo več kot 70 posadk, smo vsi ljubitelji tega zahtevnega in atraktivnega športa prišli na svoj račun. V. G. Svetovni dan invalidov Svetovni dan invalidov praznujemo vsako leto 25. marca. Pod odkritjem mednarodne invalidske organizacije FIMITIC deluje tudi v Jugoslaviji taka organizacija že 10 let. Januarja 1969 je bila ustanovljena tudi Zveza društev telesnih invalidov v SR Sloveniji. Ta organizacija ne združuje samo delovnih invalidov, pač pa z razširjenim delovanjem vključuje v društvo vse telesno prizadete osebe. V letu 1970 je bilo ustanovljeno tudi medobčinsko društvo telesnih invalidov Domžale- Kamnik, ki ima svoj sedež v Kamniku, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), uradne ure pa so vsako sredo od 16. do 18. ure popoldne., Društvo deluje v teh smereh: - pomaga članom pri iskanju primernih delovnih mest za zaposlitev, predvsem v delovnih organizacijah, pa tudi v invalidskih delavnicah - pod posebnimi pogoji; - svojim članom posreduje potrebno pravno pomoč in svetuje pri uveljavljanju zakonitih in pripadajočih pravic; - društvo s skladom solidarnostne samopomoči lajša občasne gmotne težave svojih članov (težjim nepokretnim invalidom - socialnim podpi-rancem nudi enkratno pomoč v denarju); - skrbi za kulturno in rekreativno dejavnost svojega članstva; - s športno panogo se ukvarja športno društvo „INVALID" v Domžalah, ki deluje že od leta 1969. Predvidene so naslednje športne sekcije: kegljaška, balinanje, strelska in šahovska. Trenutno delujeta le kegljaška in šahovska sekcija. Kegljanje je vsak ponedeljek od 18. do 20. ure in sredo od 15. do 17. ure v športnem parku v Domžalah. Kegljaška sekcija šteje 30 članov, šah igrajo vsak petek od 17. do 19. ure v prostorih ZZB, Ljubljanska 70. V poštev pridejo vsi invalidi (delovni, mirnodobni, WI) in upokojeni borci NOV. Članarina je 50 dinarjev letno. Sedež društva je v prostorih občinskega odbora ZZB NOV, Ljubljanska 70 v Domžalah, kjer vpisujejo nove člane-invalidc in je moč plačati članarino vsak četrtek od 16. do 18. ure. Medobčinsko društvo telesnih invalidov Domžalc-Kamnik šteje 205 rednih članov, ki so plačali članarino za 1972. leto. Skupno je vseh članov, od katerih imamo samo še podatke, ki so nam jih poslala vsa podjetja, 630. (Precej jih je pa še, o katerih nimamo podatkov). V Jetu 1972 je društvo organiziralo za člane izlet v Belo krajino (trije avtobusi). Udeležilo se ga je 120 članov. Za Novo leto smo obdarili tri težje prizadete invalide in jim dali enkratno pomoč po 200 dinarjev in jih tudi obiskali na domu. Društvo telesnih invalidov SR Slovenije Ljubljana, ter od pomoči, ki jo dobimo od podjetij in SO Kamnik. Zato se ponovno obračamo na vsa podjetja, da nas čim bolj podprejo in nudijo pomoč društvu, kolikor je v njihovi moči. J. I. • KREDITI OBRTNIKOM IN GOSTINCEM • ZA GOSPODARSKO DEJAVNOST Na osnovi sklepa Izvršilnega odbora LJUBLJANSKE BANKE TOZD PODRUŽNICE KAMNIK, z dne 21. februarja 1973, razpisujemo NATEČAJ za dodelitev posojil za gospodarsko dejavnost občanov na območju občine Kamnik. Občani se lahko priglasijo v smislu natečaja, kolikor so pripravljeni vložiti lastna dinarska ali devizna sredstva na vezano vlogo. Vsaka vloga občana naj vsebuje elaborat o utemeljenosti in rentabilnosti investicije, dokaz o kreditni sposobnosti investitorja, varnost naložbe — vse kar zahtevajo določila poslovne politike banke in zakona o bankah. Natečaj traja do 30. aprila 1973. Vloge sprejema" raz-pisnik na naslov: 61240 Kamnik, Titov trg 12, kjer bodo povpraševalci dobili vsa pojasnila na morebitna vprašanja v zvezi z razpisom. LJUBLJANSKA BANKA TOZD PODRUŽNICA KAMNIK Kamniški šoferji in avtomehaniki so na občnem zboru svoje podružnice dejali, da poklic šoferja pri nas še ni dovolj cenjen. Zlasti to čutijo starejši šoferji, ko odhajajo v pokoj, ki dobijo zaradi nizke osnovne postavke osebnih dohodkov tudi nizko pokojnino. Dokler je šofer aktiven, k njegovemu prejemku prispevajo svoje tudi dnevnice in drugi dodatki, zato takrat ne čuti nizkega osnovnega dohodka. Predlagali so, da bi morali v okviru samoupravnih sporazumov v delovnih organizacijah bolje oceniti prednost dela in napore šoferjev cMšoakui IŠČEM večjo sobo ali stanovanje v Kamniku ali bližnji okolici. Ponudba pod „Dober plačnik" na uredništvo Kamniškega občana. . i ajenca za SPREJMEM v uk dva vajenca učitev v kleparski stroki. TONE VRTAČIČ, F. Berganti Kamnik. SPOROČAMO, da nismo plač« dolgov, ki bi jih napravila Štf nija Šumet iz Kamnika, Šlandri 8, Družina Šumet OBRAČUN KAMNIŠKE KRAJEVNE SKUPNOSTI Kako je bil lani porabljen denar Svet krajevne skupnosti Kamnik je te dni dal zborom vo-lilcev pregled dohodkov in porabljenih sredstev v lanskem! letu. Lani je imela KS Kamnik 2,202.165 dinarjev dohodkov, od tega je krajevni samoprispevek znašal 899.172 dinarjev, prenos iz leta 1971 je bil 223.953 dinarjev, občani na Trškem polju so prispevali za asfaltiranje cest 220.192 dinarjev, občani Cankarjeve ceste 79.470, občani za Parmovo, Sadnikarjevo in Petruškovo 6.351 din, za Gasilsko pot 4.400 din, občinska, skupščina je prispevala za asfaltiranje Cankarjeve ceste 462.000 din, za kockanje Parmove ulice; 46.000, občinski skladi so prispevali k ureditvi Parmove, Pe truškove in Sadnikarjeve ulice 152.390 din, k gradnji brvi za; Svitom pa 107.455 dinarjev. Med izdatki, ki jih je bilo za 1,949.976 din je največji 23 asfaltiranje Cankarjeve ceste, za kar je bilo izplačanMij-J! 701.740 din, za asfaltiranje cest na Trškem polju so porabili! 520.137 din, 40 % od zbranega samoprispevka to je 359.668! je rezerviranih za vodovod. Ureditev Parmove, Sadnikarjevea^ii in Petruškove ceste je lani zahtevala 218.265 din, za železnoe'es brv pri Svitu so lani odrinili še 109.955 (preje pa že 80.000Ur"< dinarjev). Vsega je ta brv zahtevala 202.455 dinarjev. Za*av' ureditev dvorane je KS prispevala Solidarnosti 20.000 din, za''°V{ Gasilsko pot 18.578 din, za cesto Treh talcev 630 din in zaeP^ gasilsko društvo Duplica 1.000 din. rje. Na žiro računu krajevne skupnosti je bilo 31. XII. 1972tCce 252.189 dinarjev. ; tr< Namenski prispevek občine za asfaltiranje Kettejeve ceste; tel je znašal 45.000 din, od tega je bilo porabljenih lani 27.541ešev din- lasti' Krajevna skupnost ima do občinskih skladov in delno tuditvih občanov 783.425 terjatev, hkrati pa ima za 586.816 diriri i neporavnanih obveznosti, med njimi je 507.000 din sredstev^n0ji rezerviranih za vodovod, ostalo pa so manjše obveznosti do^j komunalnega podjetja, cestnega podjetja Ljubljana itd. fom Svet KS je ugotovil, da dela potekajo po sprejetem pro- p0, gramu in da so občani s svojimi dodatnimi sredstvi velikov^ pripomogli k hitrejšemu uresničevanju programa. So pa tud:>j{. primeri, ko nekateri z visokimi osebnimi prejemki odklanjajC-jijM,, sodelovanje. Tudi letos naj bi nadaljevali s takimi akcijami s,0cj() to pripombo, da se sredstva občanov zberejo pred žačetkor%nov del in da bi bila merilo za soudeležbo krajevne skupnosti»sne prometna pomembnost ceste ali ulice. ledac Pri NAČRT ZA LETOŠNJE LETO ekto, Svet krajevne skupnosti je dal občanom v razpravo predfcviti log programa za letos, ki predvideva: razširitev in odvodnjatfadn vanje Tunjiške ceste, ureditev ceste Treh talcev in dr. Tinetauvad Zajca, ureditev Kolodvorske do železniškega prehoda, asfaltipadb ranje ulic: Rozmanove, Kebetove, Paglavčeve, Kamniško- Ze: zasavskega odreda, Vavpetičeve, Vremšakove, Kettejeve irfagot Levstikove. l*icijc Krajevna skupnost predlaga SO Kamnik in skladu za urefkte, janje in oddajanje stavbnega zemljišča, da v letu 1973 predfšiti vidi denarna sredstva za sledeče nujne potrebe: ureditev Prešernove ulice s priključki na Maistrovo in Trg svobode, pre-^ boj Smolnikarjeve ceste na cesto Vilka Rožiča, izdelava n črta za kanalizacijo Streliške ulice, izdelava načrta kanaliz2J cije Neveljske poti - Prašnikarija, ureditev kanalizacije Mlakarjevi ulici. ^ \I OBRAČUN DOHODKOV IN IZDATKOV KAMNIŠKEGA OBČANA V LETU 1972 DOHODKI 1. Saldo 1. 1. 1973 2; Dotacija SOb Kamnik 3. Dohodki druž. pol. org. 4. Temeljna kult. skupn. 5. Dohodki od naroč. in malih oglasov 6. Dohodki od čestitk in reklam Skupaj IZDATKI Tisk 12. št. K. O. Honorarji - bruto Fotomaterial Pisarniški material Bančni stroški Ostali stroški Skupaj Plačano 48.980,00 7.500,00 19.815,00 2.134,60 23.600,00 102.029,60 Plačano 82.980,00 26.440,35 1.592,90 452,05 248,80 843,70 112.557,80 Terjatve (31. XII. 72) 1.020,00 7.300,00 8.320,00 Obveznosti (31. XII. 72) 7.600,00 2.505,45 10.105,45 V eji oi peči K>ved »jstvu 7 m. Skupku , 14.440,3?'al1 sc SO.000,0«;"11'* 7.500,0tir. 90.580,OOačrta' 28.945,8» bila 1.592,9?" 452,0% 248,8