Poštnina plačana v gotovini« Štev. 20. U Ljubljani, dne 16. maja 1923. Leto XXXVI. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „®hčinska uprava". Uhaja vsako «redo ob 5. uri zjutraj. — Cena mi je 12 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol teta. Posamezne številke se prodajajo po 1 Din. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije iti inserati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Pozor na liberalne sleparije. Nikdar ne bo naše ljudstvo pozabilo, kako so liberalci, ko so bili v vladi, kradli iz drž. blagajn denar davkoplačevalcev, kako so oškodovali s svojim gospodarstvom državo za stotine milijonov. Nihče ne more zračunati, koliko so dobili sokoli za svoje prireditve in domove, kjer pohujšujejo mladino, koliko je dobilo časopisje, . koliko so dobili verižniki in banke raznih provizij, kdo bo preštel stotine milijonov, ki jih je . trpela država radi zloglasne Ku-manudijeve in Plavšičeve valutne politik. Skoda je tako Ogromna, da bo še pre-teklo mnogo let; preden jo bo moglo ljudstvo v davkih in v obliki neznosne draginje odplačati. Samoobsebi je umevno, da so zato liberalci na Slovenskem dobili pri volitvah brco, kakor so jo zaslužili. Toda liberalcem se silno toži po egiptovskih loncih. V denarju in oderuštvu ti ljudje ne poznajo nobene mere. Zato bi na vsak način radi prišli v vlado, da si zopet napolnijo strankine, • časopisne in .sokolske blagajne. Na drugi strani pa se . najbolj boje za centralizem, ki je najsi-gurnejši liberalni ključ do drž. blagajn. Zato se že zdaj pripravljajo, da bi pri prihodnjih volitvah prisleparili vsaj par poslancev, ki bi se znali preriti do drž. virov. Zlasti pa jim je na tem, da bi pri prihodnjih volitvah, ko bo najbrže padala za-nja odločitev proti centralizmu ali za centralizem, zopet zmešali ljudstvo tako, da bi kakor leta 1920. glasovalo za centralizem. Zato že zdaj na vse strani lažejo proti SLS, da se je prodala Srbom, da drži z vlado, da je odgovorna za vsa dejanja sedanje radikalne vlade, za drginje, žalostne hude in revne čase itd. Ilinavščtna.in podlost brez primere! Ljudje, ki so nas s centralizmom v resnici prodali belgrajskim pijavkam, ki nas še danes izmozgavajo; ljudje, ki na vse lcriplje delajo na to, da bi ostal v veljavi velesrbski centralizem, ki edini more liberalne kase rediti in zalagati in pospeševati svobodomiselno pohujševanje v Sloveniji; ljudje, ki so s svojim škandaloznim valutnim gospodarstvom državljane oropali za stotine milijonov premoženja in s tem povzročili današnjo draginjo, ti ljudje si danes drznejo še med ljudstvo iti in lagati čez SLS! In vsako otroče ve, da SLS danes ravno tako kot prej odločno stsoji na stališču avtonomije in niti z mezincem ne gane, da bi podprla katerokoli vlado, dokler ne pribori avtonomije. Ravno zato, ker je SLS tako brezobzirno dosledna in neodjenljiva v svojih zahtevah, je vse storila, da nisO prišli do vlade demokrati, najbolj zagrizeni nasprotniki avtonomiji ift najbolj razbojniški roparji ljudskega denarja. In kakor so demokrati šli po vodi, ker nečejo nič slišali o avtonomiji, tako bodo šli tudi radikali,'če ne bodo pokazali več tunevanja za avtonomijo. Zakaj trojica Korošec—Radič—Spaho je danes hvala Bogu in ljudstvu že toliko močna, da se proti Slovencem in Hrvatom ne bo vladalo z bombami in bajoneti. Proti sedanji vladi pa je SLS v najstrožji opoziciji, nima nobenega zastopnika v vladi in ga ne mara imeti, dokler ne bo gotovosti, da je avtonomija na potu. Za današnje žalostne razmere pa so v prvi vrsti odgovorni ravno demokrati, ki so skozi štiri leta prav po razbojniško ropali iz državnih kas. Zato naj ljudje liberalne agente primejo za ušesa in jezik in naj jih, kjerkoli se pokažejo, postavijo pred vrata. iiiragii^i^iiHP^i vmtsmassaGzmasiazisestzaarjursaia^i^iaias mu Na liSiikoštni torek se vrši v KRANJU ob 11. uri dopoldne v L 7UDSK*EM DOMU »KMETSKE ZVEZE« ZA KRANJSKI POLITIČNI OKRAJ. Vsi člani krajevnih odborov K. Z, naj se občnega zbora točno udeleže. NAČELSTVO. Položaj v Bdgradu. Ker je sklicana seja narodne skupščine, so došli poslanci vseh strank v Belgrad. Vse pričakuje, kakšno stališče bo zavzela vlada napram rcvizipnistom (Korp-šec—Radič—Spaho). Pašič ne bo mogel dolgo čakati, ker nima večine, če pridejo Radičevci v Belgrad. In prišli bodo, če bo Pašič zavlačeval razgovore o izpremembi ustave. Dne 12. inaja so se sešli v Zagrebu zastopniki SLS in. Radič. Ugotovilo se je, da se položaj od obeh strank enako pre--soja. Dogovorili so se tudi o nadaljnji taktiki. Isti dan sta se pripeljala v Belgrad Radičeva odposlanca dr, Krn je v ič in Ko-, vačevič, kar je vzbudilo v belgrajskih političnih krogih veliko zanimanje. Oglasila sta se pri začasnem zborničnem predsedniku dr. Pelešu, pri notranjem ministru, napram knteremu sta se pritožila o nekaterih demokratskih nasiljih na Hrvatskem in pri Pašiču ter Ljubi Jovarroviču, kjer sta ostala vsega skupaj dVe uri. Z razgovori sta bila zadovoljna, in izjavila, da • radikali kažejo dobro voljo .za sporazum. Dne 14. maja je došel 'v Belgrad dr. Korošec. Takoj se je oglasilo pri njem več radikalnih politikov, katerim je dr. Korošec izjavil, da SLS niti za las ne odneha od svojih zahtev glede avtonomije in d^ zafto stoji proti vladi v opoziciji in je ne bo podpirala. Da je glasovala v verifika-cijskem odboru proti demokratom (lihe^ ralcem), je storila zato, ker noben vesten človek ne more glasovati za nasilja, ki so jih liberalci uganjali med volitvami. ■sssa&ssBflaisiiiRBBnRiisnBnfgHaB Volilni izidi, Volilni okraj Kamnik. 1 Število Vrstni rad 1» označba kandidatnih list > > as o £5 jS Občina 1 Označba volišfia vtlllcev vilIKa i SLS j SKS NLS Mm NSS JDS Kom. iRadik i Socij. (temok o b) es S-g -k q co ° Blagovica . . Češnjicn . . Blagovica 476 330 24 2 _ 22 2 _ _ 380 Kračnja . , Brezovica . . Dob .... Dob 634 267 47 _ 3 25 72 — 1 415 Krtina . . . Vir .... • Domžale . . Depala vas . Domžale 753 428 29 4 1 56 22 2 4 546 Dragomelj . . Ihan .... Kamnik . . Kamnik 625 314 23 6 7 145 18 5 2 520 Podgorje . . Kaplja vas Križ .... Mlaka . . . Komenda 525 383 42 12 1 7 9 3 1 458 Sirhadole . . . Tunjice . . .- . Loke..... 2G0 PaloviCe . , , Loke v Tuli in ju 307 ■ 234 13 3 2 3 4 1 — Podhruska , . j Lukcica . . . 1 Prevojo .... Rafolče .... LuTrovica 4S9 j 299 31 4 5 18 13 1 9 380 Sp. Koseze . . Zlato polje . . . . Drtija . . . . Moravče . • • Moravče 842 [i 529 65 2 4 20 19 3 642 (okraj Kamnik) ji Loka . . . j Mengeš .... Rašica .... Mengeš 679 1 450 18 - 3 40 19 1 1 532 Trzin .... Mekinje .... Nevlje .... Mekinje 398 ji 262 1 - — 10 42 - 4 319 Motnik .... Motnik 88 55 5 — 4 13 4 — 1 82 Homec .... ■ Jarše .... 24 1 Radomlje . , . Radomlje 638 401 4 46 38 5 1 520 ! Kova..... Smarca, Volčji p. Bistričica . . . 1 Gozd..... Stranje .... Stahovica 457 ji 266 8 2 3 15 21 1 — 316 j Županje njive . Šmartno 376 lj v Šmartno . . . 106 48 3 1 14 3 2 4 281 | Zg. Tuhinj. . . (okraj Kamnik) j 2 Špitalič .... Špitalič Trojane 146 i 93 5 1 3 — 1 — 105 i Trojane .... 298 202 8 2 1 2 30 — 4 24!) J Vodice .... Vodice 642 11 299 41 4 O 7 22 — 3 j 378 i Klanec .... 1 i! ] Lahoviče . . . Zalog i 343 242 23 5 2 1 ; 8 3 1 2t0 I Nasoviče . . . (okraj Kamnik) j Zalog . . , . 1 | Skupaj . . 8446 5260 455 52 44 447 3*1 39 6663 J Kratic. pomenijo: SLS = Slovenska ljvr.bka stran1 ; SKS — Samostc^.a kmet-ska stran".O = šusteršičeva stranka; N£S = Narodna socialni strr 'ca; JDS = Jugoslovanska demokratska stranka (liberalna); liom. : koiiiujtisti; Ratlik. = ..j-dikalna stranka. Ko je pokojni dr. Krek zadnjo zim0 pred svojo smrtjo predaval v ljubljanskem šentjakobskem prosvetnemu društvu 0 ženskem vprašanju, je izrekel sledeče; »Kakor morajo iti naši fantje k vojakom tako moramo doseči tudi to, da bodo morala vsa naša dekleta iti v gospodinjske šole. Kajti danes rabimo dobrih mater in dobrih gospodinj.« Gospodinjskih šol imamo par in vsako leto le par gospodinjskih tečajev. Toda kako doseči potem to, da se bodo naša dekleta sama izobraževala. Poslužiti se pač moramo tega, kar nam je danes že na razpolago. Predvsem pogrešamo to, da v tem oziru naša izobraževalna društva ne vrše svoje vzvišene naloge. Večina društev ima ženske odseke. Kako lepo bi bilo, ko bi se v zimskem času mislilo med drugim na to, da bi se ustanovil v odseku gospodinjski tečaj, kjer naj bi se predavalo o gospodinjstvu. To je pa izvršljivo. Tak slučaj je bil v Semiču, kjer je neka gdč učiteljica cclo zimo ob nedeljah predavaia dekletom o gospodinjstvu po znani Pur-garjevi knjigi »Gospodinjstvo«. Bilo je veliko poslušalk, vse so z zanimanjem sledile gdč. predavateljici. Da Jje ta tečaj rodil tudi svoj uspeh, je gotovo. In tako bi morali delati povsod! Knjig nam v tem oziru ne manjka. Ravno letos, ozir. koncem lanskega lela je izšlo troje važnih knjig, brez katerih ne bi smela biti nobena dekle, nobena gospodinja. Izšle so: »Slovenska kuharica«, »Gospodinjstvo« in »Sadje v gospodinjstvu«. Te knjige so napisalsi strokovnjaki založila jih pa je Jugoslov. knjigarna. K-Iiko zlatih naukov vsebujejo te kn;ig{. Kako hitro bi se na kmetih marsikaj iz-premenilo, če bi ravnali po teh navodilih, O t~h važnih gospodarskih knjigah bomo še izpregovorili. Za danes pa le toliko: Vsako izobraževalno društvo mora imeti te knjige v svoji knjižnici in naj poskrbi, da se v zimskem času vrše tečaji. Vsako dekle, vsaka gospodinja, ki ji ie mar napredek domače hiše, napredek gospodarstva, si bo prihranila toliko denaria, da si omisli te knjige. Kajti te so za izobrazbo nujno potrebne. Če se bomo izobraževali, potem se nam ni bati posledic tega, da je neznanje najdražja reč na. svetu. Kakor rečeno, o knjigah še kaj več izpregovorimo, Gospodarska* obvestila-DKNAR. »oogggoooooooooo Gospodarski obzornik oooošooSoooocx>ooo(xxxx>oocHxra^ Gospodinjam več izobrazbe. Za izobrazbo naših deklet in gospodinj v splošnem, posebej pa še v gospodarskem oziru, ni skoro nič preskrbljeno. Ljudska šola, v katero mora hoditi vsak otrok, nudi deklici le toliko, da se nauči branja, pisanja in malo računstva, drugega pa nič. Po izstopu iz šole ostane navadno 2* doma, kjer dela to, kar vidi pri drugih. Gospodinjstva se uči pri materi, ki gospodinji tako, kakor je še njena stara mati. Le redka so tista dekleta, ki so toliko srečna, da morejo obiskovati kako gospodinjsko šolo ali pa tečaj. Zato pa, kdor hodi po deželi, vidi, kako krvavo potrebni bi bili gospodinjski tečaji, v katere bi bila dekleta zavezana hoditi. Vrednost De:ar tujega denar a. 7. maj 11. maj K v K v ameriiki dolarji (eden) 380 — avstrijske krono (stoj — — češkoslov. Krone (ena) angleški funti leden) francoski franki (eden) Italijanske 1 re (ena) bolgarski levi 'eden) carski rubiii (sto) nemške marke (sto) ruinunski leji (eden) švicarski franki (aden) pol ske marko (sto) mažurske krone (sto) 379 — 11 — 11 24 -- 25 20 18 20 -- — 1 88 14. moj . v 382 -H 40 25 20 18 80 1 80 69 - p Pozor pred ponarjcnlmi Urami! V zadnjem ("asu so je pojavilo v Italiji izredno veliko bankovcev po 10, 50. 100, 500 .m 1000 lir. g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banko z dne 30. aprila se je stanje papirnatega.denarja pomnožilo v onem tednu za 39 milnonov, 917 tisoč 880 Din iu znaša sedaj 5 mil.iard 4,)9 mi-ljouov 152 tisoč 760 Din. C Državna hipotekama banka najame v Švici posojilo 50 milijonov švicarskih frankov. Posojilo s ebo obrestovalo po 8 odstotkov. CENE. g Go*p»(lar»ka zveza, kot centrala za preskrbo blaga vseli naših nabavnih in kmetijskih zadrug ima na zalogi »lodeče blago: Semena: Domača detelja črna, plombirana, garantirano čista brez pre-denice Din 50. — Lucerna ali nemška detelja po Din 40. Semenska pesa >Eckendorter. in Mamuthc po Din 18. Gnojila: Kalijeva sol, 42 odstot., po dinarjev 150 za 100 ltg. — Kostni superfostat z 18 odstot. v vodi raztopne fosforove kisline "po Din 280-za 100 kg, z vrečami. — Rudninski superfosfat s ca 10 odstot. v odi raztopile fasforove kisline po Din 210 z!« 100 kg. Vreče po 100 kg. — Bela razkle-jena kostna moka 32—84 odstot. po Din 275 za 100 kilogramov. — Tomaževa žlindra 21 odstot. po Din 275 za 100 kg. — Ceno veljajo pri odjemu originalnih vreč, pri vagonskih pošiljatvah se isto znižajo. Krmila: Lnnene tropine po Din 5 za kg. Vreče po 50 kg. Orehove tropine, vsebujoče 42 odstot. beljakovin in maščob«; po Din 3.50 za kg z vrečami. Vreče po 75 kg. — 1'oklajno apno po Din 4. — Vinogradniške in kmetijske potrebščine. Drevesne škropilnice bokrene po Din 400. — Modra gnlica po Din 13.75 za kg. — Žveplo, dvojno ralinirano, po Din 4.25 za kg. g Cene žita na ljubljanskem trgu (na debelo). Pšenica K 19, ječmen K 10, ajda K 14, moka št. 0 K 29, koruza K 13, oves banaški K 14, proso K 15, otrobi K 8.40. g Cene masti iu slanini so bile v Vojvodini zadnje dni povprečno sledeče: mast 38 do 42.50 Din kilogram, suho meso 40 do 54 Din kg. suha slanina 40 do 42 Din kg. — V Sloveniji pa: mast 42 do 45 Din lig, surovo maslo 50 Din kg, suho meso 47 do 50 Din kg, sveža slanina 38 do 38.75 Din kg, presušena 40 Din kg. g Tržne cene v Zagrebu. Mestna vrtnarija je prodajala v Zagrebu špinačo po 12 K kilogram, glavnato solato pa po 40 K. Mlad grah so prodajali na trgu cOio po 28 K kilogram, nov krompir (laški) pa p o32 kron. Črešnje so prodajali po 80 kron. g Tržne cene v Mariboru. 1 koinad konjske kože 175 Din, 1 kg goveje kože 15 Din, 1 kg telečje kože 22.50 Din, 1 kg svinjske kože 7.50 do 9 Din, 1 kg gornjega usnja 105 do 160 Diii, 1 kg podplatov 100 do 140 Din. — Perutnina: 1 piščanec majhen 40 I>in, večji Din; kokoši 50 do 80. Mleko, maslo, sir, jajca: 1 i mleka 4.50 Din, 1 1 smetane 15 do 16 Din, 1 kg surovega masla 56 Din. Žito: 1 kg pšenice 4.50 Din, 1 kg rži 4 Din, kilogram ječmena 4 Din, 1 kg ovsa 3.50 Din, 1 kilogram koruze 4 Din, 1 kg prosa 4 Din, 1 ltg ajde 2.50 Din, 1 kg fižola navadnega 4 do 5 Din, 1 kg leče 10 do 17 Din. Mlevski izdelki: kilogram pše-nične moke št. >0« 8 Din, št. >1'. 7.50 Din. št. »4c 6.75 Din, šl. *6r 6.25 Din, pvosene kaše 7.50 Din, koruzne moke 4.50 Din, koruznega zdroba 5 do 7 Din, ajdove moke št. »1<: 9 Din, št. >2; 8 Din, 100 kg sladkega sena 175 do 225 Din; ovsene slame 150 Din, 1 kub. meter trdih drv stane 170 Din, mehkih 110 Din. — Mesne cene: vdovsko meso I. vrst? kilogram 100 K, II. vrste 96 K, meso od bikov, krav, telip 90 kron, telečje meso I. vrste 100 K, II vrste 96 1C, svinjsko meso sveže 140 do 160 K. g Cene žitu. Zagreb, dno 31. maja. Postavno vojvodinska postaja: pšenica (76—77 kilogramov) 445 do 450, koruza rumena 255 do 260, bela 295 do 300, rž (71 do 72 kg) 370 do 375, oves 285 do 295, fižol pisani 500 do 600, beli 450 do 500, moka »0;; 675 do 700, >2« 650 do 675, »6« 625 do 650, za termo 225 do 230, ržo-na 500 do 525, otrobi drobni 160 do 180, debeli 250 Din. — Novi Sad, dne 11. maja. Pšenica baška 442.50, ječmen baški 315, oves baški 285, koruza baška 250 do 255, baška okrogla 256— 260, fižol beli bnški 495, moka baška »0« fina 675, »2« 635, >5« 580, »6« 520, otrobi baški v vrečah iz jute 145, baški v papirnatih vrečah 140, banatski v papirnatih vrečah 150 Din. m Maribor. Pštjpica 450, rž 400, ječmou. 400, oves 350, koruza nova 400, beli fižol 400 do 500, krompir 179 do 200, moka št. 0 800, za krmo 675, otrobi 275 Diu. — Nova Gradiška, Pšenica 450 do 462.50. rž 400, ječmen 300, ovos 300, koruza nova 287.50, beli fižol 600 do 625, pisani fižol 600 do 625, moka št. 0 675, otrobi 187.50, seno 145 Din. — Vukovar. Pšenica 450, ječmen 300, oves 275, koruza nova 260 do 270, beli fižol 450 do 500, pisani fižol 500, moka št. 0 675, otrobi 150 Din. — Čakovec. Pšenica 462.50 do 500, rž 387.50 do 412.50, ječmen 350 do 387.50, oves 325 do 343.75, koruza 312.50 do 343.75, fižol 550 do 700, moka št. 0 750, moka št. 1 675, št. 2 580, otrobi 185 Diu. g Cena kožam in usnju v Sloveniji je bila te dni sledeča: konjske kožo (komad) 175 Din, goveje g;ornje koža 15 Din kilogram, telečjo 1 kg 22.50 Din, prešičjo 1 kg 9 Din, gornje usuje 105 do 114 Din 1 kg, podplati 140 Din 1 kg. g Cene mleku v Osijeku so padle od 3.50 na 3 Diu pri litru. ŽIVINA. g Statistika živine v naši državi. I:', pregledov državne statistike je razvidno, da je staiije živinoreje v naši državi po zadnjem štetju fovoljuo. V državi smo imeli največ ovc, goved, svinj in koz. Ovc je bilo po zadnjem štetju 5 milijonov 372 tisoč 853, goved 4 milijone 959 tisoč 807, svinj 3 milijone 372 tisoč 852, koz 1 milijon 69 tisoč 293, konj 1 milijon 66 tisoč 293, oslov in mezgov 84 tisoč 200, bivolov 51 tisoč 473 in perutnine 15 milijonov 74 tisoč 156 komadov. g Cene živini. Zadnje dni vsled zastoja izvoza niso cene živini dalje poskočile, ampak lahko rečemo, da so nekoliko pauie. V Sloveniji so bile ceno sledeče: prešički 5—6 tednov stari 600 do 1000 kron. 7—9 tednov stari 1200 do 1600 K, od 3—4 mesecev 2000 do 2400 K, od 5—7 mesecev 4800 do 5600 K, od 1 leta 6500 do 7000 K. — Za kilogram žive vage so se plačevali prešiči po 90 do 100 K kilogram. — Kože so se plačevale po 1300 K komad. Voli so se plačevali po 13 do 16 Din za kg žive teže, krave pa po 11 do 13 Din kg žive teže, nji živinski sejem so prignali 9 konj, 7 bikov, 113 teleta .15 do 18 Din kilogram. — Maribor. Na zad-volov, 377 krav in 5 telet. Skupa 513 glav. Cene za lig žive teže (v kronah): debeli voli 60 do 64, pol-(tebeli voli 52 do 59, plemenski voli 47 do 51, biki za klanje 43 do 54, klavne krave 42 do 49, krave za klobasarje 30 do 40, molzne krave 38 do 47, breje krave 38 do 47, mlada živina 40 do 57. — Zagreb. Zadnji tedenski sejem je zelo dobro izpadel. Cene za kg žive teže: voli I. vrste 16 do 10.50, It. vrste 13.50 do 14, bosanski II. vrste 10 do 10.50, III. vrste za klobasarje 6.50 do 9, krave 11.50 do 12.50, slabše vrste 8 do 9, mlada živina 11.50 do 12.50, teleta I. vrste 16.75 do 17.50, II. vrste 6.25 do 16.75, svinje I. vrste 27.50, II. vrste 23.75 do 25, III. vrste 23.50 do 24. — Seno 3e je tržilo po 162.50 do 175, srednje kakovosti po 150 do 162.50. — Cene v dinarjih Nova Gradiška. Voli 17.50 do 18.76, krn-ve 12.50 do 15, teleta 12.50 do 15, svinje 25 do 30 Din za 1 kg žive teže. Vukovar. Voli 15, krave 14, teleta 14, svinje 25 Diu za 1 kg žive teže. Oguliu. Voli 9 do 15, krave 8 do 13, teleta 15 Din za 1 kg žive teže. Osijck. Kravo prvovrstne 44 do 48, II. vrste 40 do 44, III. vrsto 28 do 36, teleta 56 do 60 za kilogram živo teže. Prešiči do trsti mescev 1000 do 1600, od 3 do 6 mescev 1500 do 2800, od 6 do 12 mescev 2600 do 400, starejše svinje 4000 do 8000 K komad. PROMET. g Otvoritev poštnega promet« z Rusijo. Ministrstvo pošte in brzojava je izdalo naredbo, da se morajo od 15. maja na vseh postajah sprejemati paketi in ostale pošiljke, ki so namenjene za sovjetsko Rusijo. RAZNO. g Izvoz lesa preko Rakeka zopet dovoljen. Kakor poročajo, je od dne 11. maja zopet dovoljen izvoz lesa preko Rakeka. Prepoved je veljala 10 dni. g Kmetijski pouk po deželi: Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici mcHeea maja t. 1. naslednja strokovna predavanja iu sicer na Kranjskem: na b in ko št no nedeljo dne 20. maja t. ky.,.B0ffi®» M Bledu, o gnojenju z umetnim iu hlevskim gnojem (Suštič), v Ziroh o splošnem kmetijstvu (A. Matjašič), ua Trati iu Poljanah o živinoreji (Hln-'-iik). -- V 11 e d o 1 j o dne 27. mn ja t. 1. v Alirnl peči ua Dol. o živinoreji in kmetijski organizaciji (Gregorc), v Zalili o poljedelstvu, živinoreji in travništ-vu (Jereb), v Bohinjski Beli o gnojeuju z umetnim in hlevskim gnojem (Suštič) in o izreji molzne kravo (Pove), v Zagradcu o reji plemenskih bikov in telic in sadjarstvu (Ka-fol), v Loskovcu pri Krškem o gnojenju (Ambrož), o izreji molzue krave (Pevc), v &p. Logu o splošnem gospodarstvu (Zdolšek), v Semiču o zadružništvu (Konda), v Krtini (okr. Kamnik) o živinoreji (Marinček). — Na Štajerskem: na binkoštno nedeljo d n e 20. m a j a t. 1. ua Ptujski gori o gospodarstvu (J. Zupane). Na bi 11 kostni p o 11 -d e 1 j e k dne 21. m a ,j a t. 1. v Št. Janžu na Vinski gori o živinoreji (\Vernig), v Zg. Hu-dinji o svinjereji (At% Zupane), v. nedeljo d u e 27. m a j a t. 1. v Šmartueiu pri Sloveuj-gradcu o prašičereji in perutniuarstvu (Wernifr), pri. Sv. Lovrencu ob Prožinu o živinoreji (Al. Zupane), v Stopercah o gospodarstvu (J.' Zupane), v Ižekovcili v Prek-murju o govejih iu svinjskih hlevih (Vojsk), v Vaučivasi-Pankovci v Prelmiurju o sadjarstvu in živinoreji (Pavlica). V pori der 1 j e k dne 28. 111 a j a t. 1. v Krogu-Sv. Bol-feuk o trtoreji (Fr. Matiašič). Prava sredstva lepote! Kar obežajo! že 23 let v vseh deželah preizkušena, hvaljena in priljubljena so prava Flza-lepoto pospešujoča sredstva lekarnarja Fellcr. . Eiza-obrazna pomada^tiZ1}? gam, solnčni opeklini, lisam, hrapovi koži, odstrani zajedavce, ogrce, nabore in vsakovrstne nečistosti kože. — 2 velika porcelanasta lončka z zavojnino in poštnino 25 dinarjev. ter najfinejše milo lepote! — Ideal vseh mili — Popolnoma neškodljivo, se jako dobro peni in je milega finega duha. — 4 veliki koii z zavojnino in poštnino 35 din. E!za-!ilijno mlečno milo krepi kožo na glavi, zabranjuje izpadanje, lomljenje in cepljenje las, prhut in prerano osi-velost idt. — 2 velika porcelanasta lončka z zavoj, nino in poštnino 25 dinarjev. En poskus zadostuje, da tudi Vi rečete: Iščite v vseh poslovalnicah samo prave Elza* preparate od lekarnarja Felier. Različno; Lilijno mleko 6 Din; brkomaz 3Din; najfinejši Hega-puder Dr, Klugerja v velikih originalnih škatljah 15 Din; najfinejši zobni prašek »Hega« v patent-dozah 10 Din; puder za dame v vrečicah' 2 Din; zobni prašek v škatljah 3 Din, v vrečicah po 2 Din; sachet (dišava) za perilo 3 Din; šampon za lase 2 Din; rumenilo za obraz 12 pismov 12 Din; najfinejše parfeme od 15 Din dalje; cvet za las« 20 Din; Elza-katranovo milo 5 Din. — Za različne predmete se računa zavojnina in poštnina posebej. Na vse gornja cene se računa za sedaj 5 % doplačila. Naročiina pisma nasloviti na; Eugen V.Felleri lekarnar Stubica Donja, Elzatrg št. 16, Hrvatsko. tommmmsmMmammmmmf*1^. DOMA. V Belgradu sc v politiki ni dosti premaknilo. Zboroval je ves čas verifikacijski odbor, ki jc nudil dosti materiala, s kakšnimi sleparijami so delali zlasti demokrati (liberalci), da bi dobili čimveč poslancev. Vsled teh sleparij je verifikacijski odbor tri demokratske mandate razveljavil in se bodo za tista volivna okrožja vršile nove volitve. Znano jc, da sta se pritožila tudi dr. Žerjav in dr. Kukovec, ki bi rada prišla v narodno skupščino, pa jima je spodletelo. Ministrski svet je dalje sklenil, da se število uradništva zmanjša. S tem naj bi Se dobilo primerno kritje za uradniške floklade. Ko bi hotela vlada ukiniti nepotrebne komisije doma in zlasti v inozemstvu in prepovedati milijonske provizije pri državnih dobavah, bi bile kase kmalu polne brez zvišanja davkov. Seja narodne skupščine se je vršila pretekli torek. DRUGOD. Porurje. Nemci so ponudili zaveznikom, da jim izplačajo 30 milijard zlalih mark kot vojno odškodnino. Odgovor se je glasil, da jc ponudba docela nesprejemljiva in da ne more služiti niti kot podlaga za nadaljnja pogajanja. Dalje zahtevajo Francozi, dn Nemci pred dogovarjanje op ust c vsak odpor v Porurju. Tako je francosko - nemško vprašanje zopet na mrtvi točki. Francozi v Porurju pridno izganjajo nemške družine ter zapirajo industrijske ravnatelje — samo znani vele-industi-ijcc Krupp jc dobil 15 let ječe — Ncmci pa nečejo delati in z bombami razdirajo železnice. Prolislfcohobio prepoved v državi Njujprk. ro odpravili. Na lcrnnski konferenci, ki sc jc zopet začela 25, aprila in ki ima namen, razvozlati turški vozel, je neki švicarski or-jimec izvršil napad na zastopnika rtiske sovjetrke vlade Vorovskega. Napadalec je oddal več strelov nanj. Vorovski je mrtev. Obenem sta smrtnonevarno ranjena dva ruska uradnika, ki sta bila v. Vorovskim. Sledenje, Radi vedno večjih davkov na eni strani in radi naraščajoče draginje na drugi strani, sc jc v vseh državah začelo s sledenjem v državni upravi. Najbolj sc je to obneslo v Angliji, kjer je vlada imenovala posebno komisijo, sestavljeno ii samih indusirijcev. Le-li so tekom pol leta brezp'.čno pregledali vse državne izdatke in neusmiljeno črtali, kar ni bilo neobhodno potrebno. Na ta način bo že letošnji proračun izkazal 100 milijonov funlov šterlingov prebitka, kar so porabili za odplačevanje dolgov Ameriki in znižanje dohodninskega davka. — Pri nas je tako Sledenje nemogoče, ker vsaka vlada ustvarja nova korita za pristaše svoje stranke. 61 Tedenske novice. d Shodi zaupnikov SLS so se vršili na Ježici, v Višnji gori, v Novem mestu, v Kamniku, v Kranju, v Velikih Laščah, v Škofji Loki, v Ribnici, Radovljici, Moravčah, Logatcu in na Jesenicah. Povsod so poslanci pojasnili sedanji politični položaj. Zaupniki so se povsod soglasno izrekli za sedanjo politiko Jugoslovanskega kluba. (1 Radi prehrane Slovenije je poslanec Škulj nastopil pri ministru za soc. politiko. V druge kraje namreč pošiljajo po 400 vagonov koruze in se jim prizna ugodnost plačevanja, v Slovenijo pa malo koruze proti takojšnjemu plačilu. Minister se je vdal v toliko, da hoče za najpotrebnejše občine v Sloveniji nakazat nekaj koruze po znižani ceni. Zadevo bo vodila pokrajinska uprava. d Pijavke na delu. V zadnjem času se izredno veliko ljudi vzdiguje v Ameriko. Težko pa je dobiti pos, ker ameriška vlada ne pusti veliko ljudi v svojo državo. Kdo dobi in kdo ne dobi posa, je poslala skoro cela lotrija. Pri tej zadevi se jc pa vgnezdilo tako odiranje in take umaza-nosti, da je .nravnost grozno. Vtihotapile so se v I o delo pijavke, ki obljubujejo ljudem, da jim hočejo oskrbeti pos. Za navadno prošnjo računajo od 5 do 10 tisoč kron in še vet. Za par pisem in korakov, ki jih store za dobavo posa, zaslužijo nekateri po stotisoče, osobito v kočevskem okraju. In res! Ljudje, ki gredo po pošteni, ravni poti, čakajo že tretje leto na pos, nekateri ki so sc posredovalcem« priporočili, so dobili pos prej! Odkod lo! Poslanec Škulj jc ostro nastopil v tej zadevi pri komisarjatu v Zagrebu in pri ministru v Belgradu. Zahteval je, da se ix-seljeniški komisarijat, ki se je ustanovil v Zagrebu, ne preseli v Belgrad, kar hoče minister, in da sc vse potrebno ukrene, da se prepreči grdo odiranje ubogih izseljencev. Naj se uredi glede posa tako. da bo lahko vsakdo vložil prošnjo brez advokata iu zakohiiij pisačev. Koliko stane pos že radi takse in nebroj kolekov, a s :daj še luke mastne nagrade nepotrebnim posredovalcem. Poslancu je uspelo v lo-iiko, da je minister pristal na to, da bo rajši več komisarijatov se ustanovil, kot da bi vse potegnil v Belgrad, Glede odstranitve onih pijavk pa se je sklenilo, dati javnosti natančen pouk, kako naj se prošnja vloži, Tako bo vsak znal vložili prošnjo brez advokata in zakotnih pisačev. Država plačuje razne urade, naj oni vse potrebne urede, Zadeva ni mala. Doslej je vloženih 17,000 prošenj za pos v Ameriko, a šlo jih bo pa le 6400 celo leto. Ljudstvo pa bo vztrajnemu poslancu kaj hvaležno, da jih bo rešil nepotrebnih oderuhov. d Udeležba pri pogrebu judenhur-Skih žrtev. Da «« omogoči kolikor mogoče častna in mnogobrojna udeležba ljudstva pri pogrebu judenbmških žrtev, bo odbor skušal od železniških uprav izpo-glovati vozne olajšave. V svrlio kontrole je potrebno, tla. ima odbor pravočasno prijavljena imena vseh onih, ki so nameravajo udeležiti pogreba v Ljubljani in ki žele uživati vozne olajšave. Zlasti pozivamo društva, ila s svojo ninogoštevil-no prisotnostjo pri pogrebu povečajo veličastnost ilni prevoza in pokopa in na ta način dokažejo, tla se klanjajo duhu žrtev za našo svobodo. Prosimo, da ona društva in korporacije po deželi, ki se nameravajo pogreba udeležili, lo odbo-ni (na naslov dr. Tone Jamar, Prešernova ulica ">) prijavijo in navedejo število onih svojih članov, ki žele imeti vozne olajšave. V prijav i naj bo tudi izjavljeno, ali in kakšna bo udeležim v slučaju, da vozne olajšave ne bi bile priznano. Prevoz se izvrši vsekako v mesecu maju, •Podrobnosti se objavijo naknadno. d Vino so štajerski vinogradniki prisiljeni prodajati po 12 do 18 kron, mnogo'manj, kakor njih vino same stane. Na ta način pride štajerski vinogradnik na beraško palico. Čudimo se pa oblasti, ki trpi, da nekateri gostilničarji isto vino prodajajo po 50 kron liter. d Prepoved orožja. Pokrajinska uprava je prepovedala nositi orožje vsem, ki niso še •'!<) let stari razen imun, ki so ga po svoji službi upravičeni nositi. Naroilba je naperjena proti orjuncem, ki pa bodo kljub temu nosili orožje. d Nema pare. Vse državne kase so prazne kljub temu, da se bo Slovenija zgrudila pod težo davkov. Te dni pa jo v Belgradu odškodninska komisija prisodila pravoslavnemu samostanu v Raj-moveu 2 milijona dinarjev odškodnin? kljub telili?, da je samostan zahteval samo J00.000 dinarjev. Zadnji čas, da 7, avtonomijo rešimo svoj denar bclgraj-sli ih molohov. U Jugoslovanski Obrtnik, Izšla jo 4. .Me-vilka i»xn glasila našega obrtništvu h sledečo vsebino: Po volitvah, Bolniško in m /Kodno zavarovanje, IVizivi proti odmori občno )>ri(lol)Uine. Vzgoja in zaščita mladoletnih delavcev, Dopisi, Društveni vestnlk in Kuz-uoturosti z zanimivimi strokovnimi novicami. l.i-t, ki izhaja vsak mesna cnkrtil, staiio za celo leto 12 Din ter se naroča v Ljubljani, KomeiiHkega nliea 12. Obrtniki, naročite so na svoje stanovsko glasilo! . d Podružnica Obrtne zveze, za sodni okraj Žužemberk se je ustanovila 29. ni. roža načelnika jo bil izvoljen g. Ant. Škrbe, ■nI.,, za tajnika župan in čevljar Kaslelic, za blagajnika pa Hiulolf Podboj. — Novi podružnici želimo krepkega razmaha in ninogo uspeha. — Kaj pa drugi okraji n. pr. Trebnje, Črnomelj i. t. d. Vzdrnmito sc tudi vil Prostovoljno gasilno društvo v Hote-(lršiči opozarja na svojo letošnjo običajno vrtno veselico z, raznovrstnim sporedom, ki se bo vršila dne 24. junija. Prosimo vsa bližnja društva, da na ta dan no prirejajo enakih prireditev, ter vabimo k obilni udeležbi. Podrobnosti objavimo na letakih. Teharje. Tukajšnje gasilno društvo im.i v nedeljo dno i. julija t. 1. slovesno blagoslov I jen je svojo nove brizgalne. Dopoldne ob 10. uri jo na prostem sv. maša in blagoslov-Ijenje. Popoldne je na ledini ljudska veselica z raznim sporedom. Nastopi pevski zbor »Teharje <. Svira celjska železniearska godim. Čisti dobiček za kritje stroškov pri »a" bavi nove brizgalne. 11 Velik požar v PoJjčanah jo unicu železniško skladišče, skladišče tvrdk« Zupane in tj doloma naloženih, deloma praznih vagonov. Požar je bržkone za'1'1" lila iskra i/, lokomotive. d Tovarna za usnje je pogorela v St. Lenartu v Slovenskih goricafi. d Pogreša se predsednik Kmetijske družbe g. Gustav Pire. Začetkom maja je odšel v Boh. Bistrico, odkoder je pa neznano kam izginil. Mož je bil zadnji Čas radi razkritij o njegovem poslovanju pri Kmetijski družbi zelo potrt. Verjetno je, da je šel v inozemstvo. d Napad na vlak. Roparji so blizu postaje Laze (druga postaja od Ljubljane proti Zidanemu "mostu) 5. maja napadli tovorni vlak. Ker je pa vlak radi napada vozil naprej, čeprav hi pravilno moral tam počakati, se je napad ponesrečil. Razbojnikov je bilo 7. d »Domovino« usiljujejo liberalci prav po židovsko. Pošiljajo jo zastonj, da dela propagando za brezverstvo, sokolstvo in centralizem ter laže o SLS, da se kar z rokami prime. Ljudje, ne gojite gada na prsih in ne pustite, da bi v vaši hiši tak papirnat agent ogitiral za belgrajski centralizem, v katerega žrelo plačujete milijone. Zastonj dobivate list, ker ga boste, če ostane centralizem, itak morali stokrat plačati v davkih. Zato redno pošiljajte »Domovino« nazaj. Proč s to kugo iz krščanskih in slovenskih hiš! d Profesorji za štrajk. Ogromna večina profesorjev je radi prenizke plače sklenila, da začne s 1. junijem s štrajkom. Radikalna vlada je odgovorila, da se morejo profesorske plače rešiti samo istočasno z uradniškimi. Zoper štrajk bo pa nastopila z zakonom o zaščiti države. Radikali pravijo, da so profesorje nahtij-skali demokrati. d Bik je umoril 14. i. m. v graščini Fužine 15 letnega hlapca Pavla Kaplja. Pritisnil ga je ob ograjo, da je bil hlapec takoj mrtev. d Naše pošte po deželi kaj trpijo vsled vednega krajšanja voznih pošt. Tako jc ministrstvo pošte prišlo na to, da sc vožnja pošta iz Stične do Žužemberka skrajša na vsak drugi dan, mesto da bi vozila vsak dan kot doslej. To bi bil občuten udarec za pol Zužemberškega okraja. Poslanec Skulj jc protestiral pri ministrstvu pošte m zahteval, da ostane pri starem. g 0liir,k. obrtna nadaljevalna iu strokovna mizarska nadaljevalna šola v št. Vidu pri Ljubljani priredi kakor običajno tuili letos za binkošlne praznike razstvo vajeniških risarskih in spisnih izdelkov. Obrtniki, mojstri in drugi interesenti uljudno vabljeni na obisk, da sc prepričajo, kolike važnosti eo te šole, četudi se sedanji svet zanje tako malo briga in zanima. Razstavni prostor v risal niči osnovne šole v št. Vidu bo obiskovalcem dostopen oba praznika, t. j. 20 in 21. t. m. od jutra do večera. Vstop prost. v ') Vprašanje. Poroča so nam iz Mirne peci: _Prod par tedni je šel štiriletni sinček Manj« Rozman v Gor. Globodeln za svojim bratom na polje. Na poti mu pride nasproti »ostrun, ki so je zaletel v otroka in' ga tako zdelal, da je lo še malo živ ostal. Bilo je naznanjeno orožnikom, le-U pa se niso za to zmenili, temveč so menili, da se lahko colo bik spusti na prosto. Vprašamo g'«', orožnike, w bi no kazalo koštrunu celo nagrado dati. d 1/, St. Jerneja sporočajo, da bo ua Gorjancih pri Sv. Miklavžu običajna služba božja na binkoštni pondoljok ob 10. uri. — Jo pa le v slučaju lepega vremena. d Strašna smrt. 84 letni užitkar Anton Glnvan, po domače »Logarčkov oče« iz Re-Pelj v župniji Sela-Šumbreg pil Zagradci« na Dolenjskem je šel dne 3. maja 1.1. v, bliž- nji gozd grabit listje. Tam jo zakuril ogeuj, kamor je nosil suho dračjo. Kor je bilo vreme toplo, so mu vžge tudi poleg rastoča resa in brinje. Revež misleč, da bo ogenj sam pogasil, začno gasiti. Pri tem se je najbrž spotaknil iu padel v gorečo brinje. Na njegov obupni klic prihitevši vnuk Anton Oglar ga dobi žo v zadnjih zdthih. Obleka mu je bila docela vsa zgorela, tolo pa ožgano. Bil je oboe spoštovan in zgleden mož. Sveti mu večna luč! Knezoškof dr. A. It. Jeglič. Spomenica ob 20 letnem škofovem jubileju. Izd. in zal. M. 1). duh. in bogosl. ljublj. škofijo. Naroča so pri prodajalni KTD (II. Ničman) in stane na 1'ino.išem papirju 15 Din, na manj finem 12 Din (po pošti .'1 Din poštnine in denar naprej). Knjiga izčrpno podaja na 21 (i straneh življenje in delovanje škofovo, njegova slovstvena dela in končno seznam vseh njegovih knjig in spisov. Dasi jc bila knjiga sestavljena za drug jubilej, bo tudi lotos mnogim dobrodošla pri prirejanju akademij v proslavo letošnjih škofovih jubilejev. d J. S. M. Pišite naravnost županu, ki nam je znan kot poštenjak in bo naredil red, če bo v njegovi moči. V časopis pa take stvari no sprejmemo, dokler nismo natančno poučeni o vseh okolščinah. d Pevski odsek Vojuik: Prepozno došlo. d Čevlje kupujte samo z znamko »Peko ker so ti priznano najboljši iu najcenejši. Olavna zaloga Ljubljana, Breg L'0 na drobno tudi Aleksandrova cehi a .1, ' ' ■ . POKUSITE in prepričali sc bodete, da so »PEKATETE« najboljše in, ker se zelo nakuhajo, tudi najcenejše testenine. Sirom domovke. nooooooooc jo88ooococr,oac i VREVOJE. I>iie 2(1. aprila jc nenadoma izdihnila stojo blago d umi tr^ovlia Terezija Požar v 33. letu sio-jefta življenja. Ni se zapel mrliški zvon, že je Sla od va-i do vasi bliskovit« vest: Rezik,i jo umrla in zadr Utrlo jc srcu in solzilo so ko oči nc lc ljubečemu in ljubljenemu soprogu ter ubogim otroči-fem, temveč vsaLcntu, ki jc pokojnico poznal. Saj j« bila vzor katoliške žene, matere in gospodinje. Vzorna in vesela je bila nična dekliška mladost, zato pa' (udi izredno srečna njena zakonska zveza, velik« njena materinska skrb in ljubezen, saj jo iz ljubezni do otroka žrtvovala svoje mlado-življenje. Kako vzorno jc bilo ujf.no gospodinjstvo iu v zgledna dobrotljivost do revczCv, čeprav sama ni razpolagala z bogastvom! Reveži niso ob »jeni smrti zastonj ihteli, rekoč: »Kdo nam bo zdaj kruha dajal?« Živela je lc za svojo družino, tolažbe in razvedrila pu jo iskalu 1« v molitvi in pri Zveličarju v domači cerkvi, za koje lepoto je veliko storila. — Pogreb jc p.i še prav posebno pokazal, kako jc bila povsod priljubljena in spoštovana. Takega pogreba v št. Vidu še ni bilo. Kljub dežju jc prišlo iz domače občine vse, mlado in staro, pa tudi od daleč so prišli znanci in znanke izkazati pokojulci zadnjo čast. Ko s« je domači dušni pnslir poslavljal od pokojnico v imenu sorodnikov, znancev iu revežev, so vseh oči jokalo glasen jok. Žalostni smo šli od groba, žele« blagi duši večni pokoj, težko preizkušenemu soprogu k osirotelimi olročici p« tolažba in moči od Boga, KRMEL. Tii nas šc danes ne vemo pravzaprav, Kaj smo. Baje, Kragelj in šo pnr drugih podobnih elementov sc vedno mešajo glavo naših rudarjev. Kdo ve, kdaj bo prišel oni dan, ko bomo (udi pri nas spregledali in uvideli, da jo za nas iudarje edit;.t rešitev i,točna organizacija, katero bodo vodili možje, kateri imajo glavo na pravem koncu. Ako bomo rudarji zaupali svojo usodo šc nadalje Baje«, Kr.i-gelnn in drugim takim ničlam, poleni jc šo daleč oni čas, ko pridemo do svojih pravic. Rudarji — glava pokonci — razum naj prične zopet delati, združimo se ln izvolimo za svojo zastopnike može, kateri Imajo v glavi sol nc pa žaganje, SI.S jo danes edina predstavnica celotnega slovenskega naroda, torej tudi slovenskih rudarjev, zato jc pa naše mesto, naša rešitev edino lo v organizacijah SLS Vse drugo jo lovljenje za našimi s krvavimi žulji zasluženimi penezi. Ruda<-ji, otresimo sc, dokler je čas, ker čc bo prepozno, 110 bo več pomoči. Rudar. KRMEL. Rudarji cclc Jugoslavije, Čujtc in strmite. Kaši rudarji pošiljajo svoje otroke med Sokole in Sokoliče, katere pohujšujejo dvakrat na teden šent-janški učitelji. Ali jc kaj podobnega šc v kakem drugem rudokopu? Rudar, delavec, trpin, pa član Sokola. To jerav 110 tako smešno, kakor bi šli mi rudarji na šiht« v celindru iu fraku. Vsakdo bi s« smejal. Pa šc bolj sc nam morejo smejati ljudje, ako čujejo, da podpiramo Sokol«, društvo bankirjev in magnatov iu pošiljamo v to dvušlvo svoje lastne otroke. Rudarji, hodimo vendar pametni in ne smešimo se (ako pred celim' svetom. Morda bo Ia opomin zadostoval. Ako nc, priobčimo prihodnjič imena vseh onih očetov-rudarjev, kateri pošiljajo sv jo otroke k Sokolu in pljujejo v lastno skledo. Sokol pa delavce, ni šlo in ne bo šlo nikdar skupaj. Kdor tega ne spozna, sc puc nc zaveda, kaj jc dclavcc-trpin. Žalostna mu mnjka. — Rudar. ADLKSRf NA BELOKRANJSKEM. Voliviio prerekanje jc ta nami. Lahko smo ponosni na napredek. Napredovali pa nismo samo v skrinjicah od zadnjih volitev, ampak tudi v glasovih. SLS jc dobila 1920. leta .">2 glasov, a letos 1823. teta 18t> glasov, samostojna je dobila 1920. lc(:t v Adlcšičih 129 glasov, a leta 1923. je padla n« celih sedem glasov. — Velikonočni prazniki v Ad-b širili letošnje leto so pa bili silno nekaj lepega. Fri velikonočni procesiji veliko soboto so pivič zapeli (rije bratci, sv. Jožef, sv. Anton iu sv. Nikolaj, vsi (rije hrona-.li zvonovi. Manjka nuni lo še največji br«iias(i zioii, pc bi imoli isto zvone nje, ie nc lepše, a težje bronasto zvonove, kot pred vojsko. Prvega so naši bronasti zvonovi spremljali k več-i < mu počitku, ter um oznanjali veselo vstajenje, itiladc.uiča Ivana NoKika i* Malih Sel št. 1 ki se je preselil v lioljso domov i no v starosti 44 let. Bil jc vrl mladenič, liuumo pa v Adlcšičih šc doka} dobrih in vrlih irtladeniccv. 'tudi na orlovsko organizacijo smo lahko ponosni, kajti naši Orli a lahko tek mu jejo i vsemi Orli širne Slovenijo v prostih in skupinskih vajah. 1'a (udi kaj žalostnega se primeri v Adlcšičih. Dne JI. aprila so naši dušni pastir precej mučno oboleli in vsak trenutek smo se bali najhujšega. Hvala Rogu, mesec mejnik bomo zopet praznovali v veselju. Hranilnica iu posojilnica Adlcšičih, ki jo začela poslovati leta 1922., mesce« julija, sc jc pa v teni kratkem času i'kazalu kot potrebna stvar in jc ie marsikomu pomagala iz zadrege. Samo bratje Hrvatje iu pa pravoslavni sos sedjo gledajo to uovotarijo bolj od strani. P» pre-. pričani hodite, da hranilnici in posojilnici v Adlcšičih ni treba odpisovati vojnega pusojHa, kot iuo-t njo (» delali marsikatere druge hranilnici; in' po* šojilniec. • Ki iže P1U TRŽIČU. Lansko zesen se j« preselil socijalistiirii ob«, odbornik Franc Padar iz občine Križe v občina Tržič. Obenem jc poslr.l pismeno izjavo, da odstopi kot občinski odbornik. Župan je na podlagi g 22 obč. reda za-Kranjsko poklical prvega namestnik* k seji, pa ravno na dan soje, katere se jc udeležil že novi odbornik dobi župan pismeno obvestilo, d* Franc Padar še želi ostati obč. odbornik v občini Križe, akoravuo slalno biva v občini Tržič. Občinski odbor tega ni vzel na znanje z utemeljitvijo, da odbornik, ki sc za stalno preseli, nima nobenega interesa vež na obe. upravi. Socljalisti pa so se zbrali; in sklenili, da gre dcputacija na okrajno glavarstvo. Kaj jim jo gospod okrajni glavar povedal, niso povedali, temveč trdili so, da mora župan njegovem« namestniku odpovedati in zopet Padarja poklicati k obč. seji. Župan je vztrajal na podlagi občinske samoupravo pri storjenem sklepu, akoravuo ga je okr. glavarstvo trikrat pozvalo, da mora Padarja M» pet vpoklicali. Dne 15. jan. 1923 je županstvo vložilo pritožba na pokrajinsko upravo za notranje zadeve proti ukrepom tuk. okr. glavarstva v Kranju. Dne aprila pa dobi županstvo ugodno rešitev od polu** jiuske uprave, da je odlok okr. glavarstva proti«* konit iz razloga, ker jc padar stem, da se je izselil ia občine, v /mislit j 1. obč. zakona izgubil v to} občini svojo aktivno in na podlagi § 4 omenjenega zakona tudi svojo v olivno pravico, ST. VID NAD LJUBLJANO. Naš krajni šolski svet, v katerem po milosti samostojnežev in šišenskih liberalcev sede samo jedcesarji po dom. liberalci, ki imajo za seboj samo še deset odstotkov volivcev, sc hoče na vsak način ove-kovcčitl s kako posebnostjo. Najprvo so sc spravili nad nadučitelja Ifajca, ga skušali »praviti proč in na njegovo mesto postaviti borovniškega nadučitelja Žirovnika; za tein bo vzeli na piko kateheta Kogeja ter ga skušali spraviti proč zato, ker noče hvaliti iu priporočati sokolskega brezverstva, pač pa najvestneje in z ljubeznijo vrši svoje kate-heisko dolžnosti; na to so poizkušali pridobiti stalno učiteljsko mesto učitelju Bitencu, ki je vnet sokol in uiu jc soduijsko izpričano, da jc na dveh dosedanjih učiteljskih službah na nedovoljen način ravnal, kakor ne hi bil smel. Pri vseh teh poizkusih jim jc izpodlc-tclo. Sedaj so si pa ti ljudje z 10 odstotki volivcev izmislili nekaj novega: Št. Vid mora takoj imeti meščansko šolo. Za meščansko šolo mora biti vsakdo, tako so poveljevali, kdor pa ni, tega se mora razglasiti iu žigosati kot mračnjaka, nazadnjaka ter sovražnika vsake izobrazbe 111 omike. Skleuiii so iu poslali na višji šolski svet, občina naj pa plača. Koliko nnj plača? Za letos, tako so izračunali v k rajnem šolskem svetu, ki ni izvoljen od večine domačega občinskega odbora, za letos samo 1511.000 kron in nekaj tisočakov z« ustanovne stroške. S tem denarjem bi začeli pri-sidavati šolsko verando tako, da bi jo vzdignili v dve nadstropji 111 na ta način pridobili dve novi šjiski sobi. Ker mora vse te stroške nositi^občina, so to zadevo že dvakrat obravnavali v občinski seji. Občinski odbor je oba-kral z večino sklenil, naj se z meščansko šolo za enkrat še poč:s k u in sieer iz sledečih razlogov: 1. Naša občina sestoj! skoraj izključno iz kmetov iu obrtnikov. Ti pa potrebujejo za svoje otroke in vajence v prvi vrsti dobre obrtne šole ter kmetijskih, gospodarskih in gospodinjskih tečajev. Naj sc torej najprvo izpopolni in razširi obrtna šota in upeljejo kmetijski tečaji. Pa tudi vse to se ne more izpeljati, dokler država ne za-gotovj izdatne podpore, zakaj na naši šoli so Se občutni dolgovi. 2. Starega dolga na novi šoli je še nad mt!(M kron. Od tega dolga je *reba plačevati visoke obresti, zato ga jc treba začeti zmanjševati in to tembolj, ker ni spanja, da bi se iz Bitenčeve ustanove kmalu dalo kaj dohiti, če se ho sploh kaj dobilo. Prezidavanje sedanje šole bi pa v sedanjih razmerah brez dvoma veljalo več nego je pred vojsko veljala cela šola. A1 i naj sedaj delamo nove ogromne dolgove? Od borni ki-nomišljeniki SLS, sedanja večina v občinskem odboru, so upoštevali te stvarne razloge in vsled tega za sedaj odklonili meščansko šolo. Zato so jih pa deinokratjc in nekateri samostojneži v zadnji javni seji (bilo nas je nekaj navzočih na galeriji) zmerjali kar po notah. Čudili smo sc, da so naši odborniki, ki imajo 65 odstotkov volivcev za seboj, ostali tako mirno iu vse to poslušali. Celo iz trte izvito iu izmišljene osebnosti so Najboljša in najsignrneiša prilika za štedea e!' Ljudska posojilnica t Ljubljani, MikloSlCeva cesta St. 6 (tik za franCiSkansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem taCunu po 5% brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Ljudska posojilnica v LJubljani je največja ■lovenska posojilnica. Koncem decembra 1921 j« imela nad 100 mlljonov kron hranilnih Wog ln nad 1,100.000 - kron rezervnih zakladov. - Posojila se dovoljujejo na osebni fcredtt (proti menici), na hipoteke in v te kofein računa, S* na dan vlačili proti nekaterim bivsiin pa ludi sedanjim odbornikom — pristašem hL». Ali ni to grdo in nizkotno? Ivo bi ml hoteli stopiti na to pot, bi n. pr. lahko poročali, kako prostaško surovo in prihičevsko predrzno in s kakimi neolikanimi izrazi so v tej seji nastopali demokrat je Jože Matjan, I'r. 1'eršin, Ivan Goljar ter sainostojneža Albert Vodnik in Ivan Pipan, ki sta zlezla pod klobuk demokratov; z lahkoto bi tudi prihajali na dau s takimi resničnimi osebnostmi iz domačega družinskega življenja, vsled katerih marsikdo nikakor ne spada v tako važno in odgovorno zastopstvo, kakor je n. pr. krajni šolski svet! — Občina, ki nima niti lastne občinske pisarne niti ubožne hiše za reveže, občina ki iu;a lepo šestrazredno ljudsko šolo, ki se bo, kadar bo potreba pokazala, lahko razširila v osemrazredno, občina, ki nima prepotrebne nadaljevalne kmetijske šole z gospodarskimi in gospodinjskimi tečaji in ki potrebuje še bolj izpopolnjene obrtne šole; občina, ki ima na sedanji šoli še ogromne dolgove, naj hi kar sedaj takoj ustanovila štirirazredno meščansko šolo samo za peščico takih otrok, 1:1 iinajo meščansko šolo v blizu stoječi Ljubljani in v še bolj blizu stoječi Šiški! Ljudje božji, pamet in modrost! Vsaka reč nt) svojem času! Zoper izobrazbo ljudstva so vodilni možje SLS v naši občini. Tako so kričali dcinokrat-je v zadnji občinski seji. Dcmokratje naj gredo kar gledat v naše prosvetne organizacije z vsemi predavanji i:i podučevanjeui dim na dan, pa se bodo naučili, koliko in kako se dela za izobrazbo. Seveda, gotovo ne s ponočnim kvantanjem, prekiinjevaujem, kričanjem in pretepavanjein. IZ TISOVCA PRI STRUGAH. Iz naše tihe pogorske vasice se malokdaj sliši kakšen glas med svet, čeprav ima skoraj vsaka hiša »Domoljuba« na mizi. Volili smo pri zadnjih državnih volitvah tudi mi prav dobro, kakor sploh vsa naša struška ■župnija, ki je v celi Sloveniji volila najboljše: brc/, vsakega nasprotnika. Kakor drugod .ie krvava vojska tudi nam pobrala naše lepe zvonove, tolažnikc naše v lihi gorski samoti. Napravili smo zdaj nove in bodo blagoslovljeni na binkoštni pondeljek pri dopoldanski službi božji v Tisovcu. Sosedje na Katii ko imeli tako slovesnost dne 6. t. m. na Kamen vrhu nedeljo poprej, mi pa se bomo novih zvonov veselili na binkošt-ni pondeljek. Vabimo sosede i/, ljubkih Kom-polj in zelene Za gorice, h cvetočega Kala iu Korena, iz prijazne ambruške in hinjske 'are, da nas ta dan obiščejo! — A. O. ŠENČUR PRI KRANJU. Izjava. — Podpisani Karol Bricel, organlst v Šenčurju pri Kranju obžalujem m preklicujem, da sem popolnoma neopravičeno kruto razžalil učiteljstvo v splošnem m še posebej gospoda nadučitclja Jakoba Slaparja v Olševku. — Storil sem to nepremišljeno in ker sem bi! v to zapeljan. I*o-vdarjaiu, da nisem imel jirav nikakega povoda zaliti g. uadučHelja Slaparja. Zahvaljujem se mu, da ini je na mojo prošnjo, z ozi-roui na mojo veliko rodbino, žalitve odpustil in se zavezujem plačati vse stroške kazenskega postopanja kakor tudi 100 Din globe v korist učiteljskega konvikta, — V Kranju, dne 3. maja 1923. — Karol Bricel, organist v Šenčurju. IZ BRUSNIC. Dne 10. t. m. je priredilo tukajšnje Pro-svetno kat. slov, društvo zelo lepo štiride-jansko ljudsko igro »S t a r i i n m 1 a d i«. Vsi igralci in igralke so prav dobro nastopili, če-prav so nekateri izmed igralcev prvič nastopili na odru, samo žal, da je bila udeležba zelo slaba. Čudno je, da se niti društveni f1.?"1 ?? udeležujejo iger. Seveda, da ne hi oilo pijače, toda ta alkohol zapeljuje celo nekatere nase člaue, da sc čutijo najbolj srečne in vesele pri pijači. Tisti pa naj ne mislijo, da sc samo v alkoholu človek razve-seli, ampak tudi v lepih in poučnih Igrali najde človek dovolj užitka 111 veselja. Torej zdramite se dani in pridite vsaj vi k driišt-veniin prireditvam in podpirajte radi dobro iu pošteno društvo, zakaj Je v pošteni in (,.„, ni družbi je prijetno bili. Ker je igra »Stari in mladi« ljudem zelo ugajala, zato bo /« maja t. i. (na binkoštno nedeljo) tulca iiniJ društvo to igro zopet ponovilo. Ker je jJ? res iepa, bi bilo prav, da bi tudi naša brat ska društva prihitela k nam pogledat, Vslon! liina bo tako nizka, da se bo lahko vsak ude! ležil prireditve in sicer sedeži bodo po 2 dj." narja in stojišče 1 dinar. JEZICA PRI LJUBLJANI. Tukajšnje Kat. izobraževalno društvi je priredilo preteklo nedeljo zemljepisu, predavanje o Jugoslaviji. G. profesor Kranjt je najprej v poljudnih besedah orisal meje liovonastalih evropskih držav po svetovni vojni h posebnim ozirom na našo državo, nato pa je na prav zanimiv način obrazložil narodnostne in verske razmere v Jugoslaviji. Predavanje je bilo lepo obiskano, kar pri. ča, da vlada za poučna predavanja veliko zanimanja in da hi ljudje žele pouka, ie škoda, da je bil zemljevid, na katerem je pojasnjeval g. predavatelj svoja izvajanja, tako majhen. — Krajni šolski svet je ua svoji zadnji seji razpravljal o povečanju tukajšnje ljudske šole, katera naj bi se s prihodnjim šolskim letom povečala iz štiri- uu pU-ruziednico. Ta korak vsi prav tojilo pozdravljamo. Pri tej priliki svetujemo, tla l>i se upoštevalo sledeče, namreč, da 11«,j s:- zalite-va, ko se bo nastavljala nova učna moč, da se nastavi učitelj, ki hu zmožen poučevati tudi v kmetijskem in obrtnem nadaljevalnem tečaju, katerih dveh tečajev je Ježica prav tako potrebna kol petega razreda. Omenjena tečaja naj bi se vrstila, eno ielo cdou, drugo dragi; brczdvonino jc, da bo za oba tečaja zadostno število tečajnikov. Prepričani smo, da bodo merodajni faktorji tudi • tem razmišljali. ČRNUČE PRI LJUBLJANI. Dne 17. junija t. !. sc bo slovesno obba-hajalu na Črnučah 19 letnica obstoja »Dri- f štvenega doma« in telovadil, odseka »IHt, ' Ob tej priliki se bo vršila na prijaznem vila I. rc Lukman. 2 minuti od želez, postaje, j a tu | telovadba h slavnostnim govorom in srci«-lovom. Pri prireditvi sodeluje popolna, godbi iz Domžal. Na to prireditev opozarjamo že danes vsa okoliška društva in odseke ter jih vabimo, da prihite ta dan v polnem številu na naše prijazne Črnuče. — Dne 3. juniji t. 1. ob 3. uri nopoldne uprizore naši fantje in dekleta ljudsko dramo »Deseti brat«, N«-svidenje! SENT JERNEJ NA DOLENJSKEM. Šestega maja smo imeli pri nas birmo-Šentjoriiejci oziroma šentjernejski sokolpi so se dobro postavili. Dočim jc bil »kotov sprejem lep, so sc sokolslto misleči Šentjcr-ne.jci odlikovali z preziranjem škofa. Cf 1)1 prišlo par nadutih uokolcev v Šentjernej, se Juše, Vale, Čampa, Tavčarjeva Albina, Sebe-in, Pol a 11 c, Volovec i. t. d. kar kosajo, kdo bo ovojo hišo bolj okrasil z zastavami in siavieami. Ko pa pride zastopnik cerkve t kraj delit sv. zakramente, ga pa namenonts prezirajo in se posmehujejo tistim, ki kaj store za dostojen sprejem. I11 vsi so ljudje, b iinajo vse, kar imajo zahvaliti cerkvi, ki raa cerkve dobro žive in bogate, pri vsaki priti" pa jo prezirajo in ji nasprotujejo. Kaj. ko M Oilo tudi mi kmetje jeli prezirati njihove gostilne in trgovine! Mogoče bi bito to dob™ in tudi potrebno! Prav barabarsko so se M odlikovali sokolaši v noči pred birmo. Najt" za nekaj vina so spod žagali veliki mlaj trgu. — Vale, Brulc in Kune so s porogiljj vim nasmehom že čez od strani opazovan dviganje mlaja. Kmalu se je raznesla gov» rica, da mlaj ne bo ostal čez noč. In res, s«" se skrivajo v nizke temine. Temna nor J krila njihovo barabarsko delo. Po nesreč P» jim jc mlaj padel na hišo sokolic. množica domačih in tujcev se jc drugi u» zgražala nad falotarsklm nočnim deto'»; Zdravo! Vale, Brulc in Kune! Vsa cttfjt va šemu vzgojnemu delu. Le tako naprej. venski rod mora biti srečen! Listek. Njiva. Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo. Spisal I. M o b o r o v. (Dalje.) IV. Prva bridkost. Z ulice se je prišlo skozi temen mo-stovž v umazano in mokro dvorišče, ki so ga obdajala od vseh štirih strani stanovanja z lesenimi hodniki, raz katere je viselo venomer sušeče se perilo. V gornjem kotit dvorišča se je odpiral temen hodnik v nekaj pritličnih stanovanj in skupne kleti. To so bila skoraj najslabša stanovanja, mokrot-na in temna. Najboljše med tremi je najel Anže, temno kuhinjo in veliko sobo z dvema oknoma, od katerih je bilo eno vedno temno, ker je gledalo v vogal sivozelenega zidu, drugo pa je bilo svetlo, ker je zrlo preko vrta, daleč mimo mestnih Iiiš nekam v predmestno polje. Otroci niso bili zadovoljni s stanova, njem. Hoteli so imeti svoj kozolec, svojo drvarnico, svinjak in stelnjak. Tudi niso hoteli biti v sobi in kuhinji, nego so silili na dvorišče. Nekega dne pa je privekal Janezek, da ga bo mož. Mož je bil sostanovalec, zanikaren kočijaž, ki je dan za dnevom umival sredi dvorišča svojo kočijo, dočim je ■ imel konja, suho kljuse, kdovekje v hlevu. Podobno je izkusil Tinko, ki so ga otroci pennili v blato. Nežico je sunil večji deček, da je padla ' i ubila steklenico s petrolejem. Tožni so sedeli zvečer ob materi in srce so ji rezali, ko so tožili, kako da so otroci v mestu hudobni. Otroci so prvi priznali, da jim je dolgčas po polju in bajti. Dolgčas je moralo biti tudi materi in celo Anže je bil nekam drug, boječ, manj samozavesten. Našel je bil delo. Kupoval in šival je doma in m' lajal narejeno obutev bogatemu čevljarju. Dobiček pa, ki si ga je obstal od kupnine pri usn ju, je izostal, zakaj kupovati je moral pri istem čevljarju, za katerega je delal. Ko je prvi teden presedel dan za dnem v sobi in napravil štiri pare čevljev in je nato potegnil v soboto trideset goldinarjev, se je vrnil rahlo navdušen domov in se raz-govoril z ženo. »Začetek je dober,« je dejal. »Pa bo še boljši, ko malo več prihranim in odprem obrt na svojo roko.« Drugi dan se je vrnil po maši z velikim svežnjem usnja. Nekam zamišljen je bil, in žena je opazila, da je poiskal l.oki njen stari čevelj in ogledoval. »Saj si ga sam delal, ali ga ne poznaš?« »Seveda ga,« je odvrnil v zadregi. Zopet je delal ves teden, pa ni bil nič kaj do-br> volje. na je spoznala, da mu ne gre delo od rok. To mu je omenila, je pognal začeto delo iz rok in vzkliknil: »Tako fino reč mi da delati, kaj bi se ne 'jezil.« »Ali nisi vajeni Sitnosti so. Pri grobej-Šem delu bi zaslužil skoro še enkrat več.« . Ni popolnoma umela, kako da bi bilo finejše delo in sitnejše in zamudnejše bolj poceni. Toda verjela mu je slepo in bila preverjena, da razume in zna vse najbolje. Ob tednu je Anže čevlje oddal, pa je imel komaj nekaj grošev zaslužka, ker so bili čevlji »spackanfo, kakor je menil odjemalec. V petek zjutraj je dobil vrhu tega postransko naročilo, naj gre merit nove čevlje nekam v bližnje stanovanje. Vrnil se je in se lotil dela, ker so mu naročili, da se mudi. V soboto zvečer je poslal Nežico z izgotov-ljenim naročniku. Dal jih je na kopito in jih poslal zjutraj na vse zgodaj po Nežici. Vrnila se je vesela, dobila je desetico, ker je prinesla. Za račun, pa so rekli, da pridejo že sami plačat. Štirinajst dni ni bilo nikogar. Anže je bil Ijut, žena je menila vdano: »Potrpeti je treba!« — Dasi niso trpeli pomanjkanja in so imeli še denar po vrhu, ki so ga bili skupili za prodano njivico, niso bili vendarle nič kaj zadovoljni. Celo otroci se niso mogli nič kaj razvneti, ležala je na njihovih obrazih in v vsem njihovem vedenju topa, včasih zadirčna nezadovoljnost. Mati jih je opazovala. Po večerji sta zlezla Janezek in Tinko na posteljo in se naslonila na nočno mizico. Janezek je imel svinčnik in papir in je risal, kakor je rekel, jablano kosmač-ko. Tinko je hotel, naj nariše oreh in Janezek je narisal jablano in oreh. Tinko je hotel še kletko, vrt, in rožo solnčnico na vrtu. Nežica je sedela v kuhinji ob materini luči in brala iz svete Genovefe. Brala je na glas in čudovito resno. Izgovarjala je reči, ki jih ni mogla umeti, tako kakor jih ume. Mati je mislila: »Glej jo, bere, bere, pa gotovo ne ve, kaj bere. Morda pa ve? O, ta otrok vse ve. : Nežica je bila v resnici bolj razvita po duhu, kakor se je zdelo. Nekega večera je rekla, ko ni bil) očeta doma: s>Mama, nič prav ni bilo, da smo prišli v mesto!« »Nežica, zakaj pa ne?« so je ustrašila mati otrokovih besed. . »Tako, < je rekla Nežica, ker je bilo v bajti lepše. Tam se mi ni nikoli o mestu sanjalo, zdaj se mi pa vedno o bajti.« Mati se je nasmehnila. :Kaj bi pa, če bi se vrnili, potem bi se tudi o mestu sanjalo.: »Če bi,s je odvrnila Nežica, -bi se rajši pri tisti priči zbudila,-da bi vrdela, da nisem zares v mestu. Tedaj je mati spoznala svojih in svojo bridkost, zavedala se je silnega domotožja po polju in bajti... Zdaj je lažje umevala tisto čudno resnost na otrocih. Govoriti je začela z njimi o bajti in oživeli so in celo Nežica, ki je slov-koraje brala, kako je Zmagomir videl v čarovniji kuharja in Genovefo, je pogledala kvišku in pozabila vprašajne, ki ga ji je nudilo naivno pripovedovanje o nečem, kar more umeti komaj odraščeni. Janezku je ob takih prilikah zagorel obraz veselja, tisti obraz, ki je postajal zadnje čase vse bolj nežen in bledikast. Da pešajo otroci telesno, je videla mati slednji dan, dasi ni vedela vzroka. Čuda pa ni bilo, če je bil v zatohli in mokrotni sobi zrak nezdrav, da so Nežico začele boleti oči in je Neža otipala pri mali Jelici nekega dne, cfa ji rahlo hro-pe v pljučih na hrbtu. »Dolgčas je otrokom,; je rekla žena možu. Odvrnil je osorno: »Kaj jim bo dolgčas. Med druge otrok0 jih pusti, kaj se samo notri tišče.« Menila je, da ne marajo družbe. Neža se je zamislila nad izp membo svojega moža. Zdel se ji je povsem drug. Nikoli ni bil prej neprijazen. Zdaj je vedno in redno. Edino če je kaj pil, je bil dober, a še tedaj je bil zvpern. Govori pa mestno in se hvali, kaj da zna, kaj da so drugi govorili in kaj da je rekel on... Bremen-Neto York Direktna zveza s krasnimi ameriSkioil triadnimi parnlkl. Ncprekosni po udebnosfi, flsfoCI In po iz-bornl oskrbi, nagle in varne tfadfe! „Qeorge Washington" ,,America" „President RooseveU" „President Harditig" Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar. list. 21f. Izborna prilika za prevažanje blaga UNITED STATES LINE Generalno zastopstvo za Jugoslavijo; Belgrad, Palata Beogradske Zadruge. Podroinioa: Zadružna zveza v Ljubljani. Poroč. prstani Double verižice Senske ure Budilke 2e ne ure Uhani Kajstcrajša trcovins ur.zlatnine ti I »rebrnine CUDEK j LJUBLJANA 22, Pro ernova! Pot! ženini in neveste! KOSTI KUPUJE iN PLAČA NAJBOLJE: V. H. —s. ROHRMANN LJUBLJANA 2218 Pokladajte ži\ini PRISTNE a na PERESIH. — Dobi se najceneje in najtrpežneje pri TVORNICI MODROCEV Peter Kobal. Kranj, Glavni trg. ZAHTEVAJTE CENIKE! Ljubljana, Kariovska cesta 2 PRIPOROČA: KINA-VINO z železom — sveže RIBJE OLJE -KAPLJICE proti krču — KRIDAL, nov železna« preparat izbornega okusa — STVRAL, mazil} proti srbečici — PROTINSKI FLUID — REDILNi PRAŠEK za živino — FLUID za konje — kostno MOKO za živino — domače MAZILO ter veliko zalo/io TOALETNIH SREDSTEV: mila, dišsre, kreme, puder, razne ustne vode. — Homeopatični zdravila. — NAROČILA po pošti se rešujejo točno, BHIiailflRISBI!B»IHIflBI|| Sprejmem hlapca za vsa domača dela, kateri bi opravljal tudi dva iionja. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Predstaviti se je v trgovini H. ŠTANCER v Ljubljani, Dunajska cesta 10. 2656 Pšenicno moko vseh- vrst na drobno in debelo dobavlja po najnižjih cenah valjčni mlin PRAN M1HELČIČ, ŠTUDA, p, DOMŽALE. 2740 Kovaško orodje KUPIM, četudi že rabljeno; vzamem tudi posa. mezne dele, - IVAN KOKALJ, VRHP0LJE, pošta Moravče. 2686 •e 0» ratere vsebujejo trikrat toliko beljakovine in dvakrat toliko maščobe, kakor pšenični otrobi. DOBE SE PRI »OLJARNA MEDVODE« MEDIC, RAKOVC & ZANKL, družbo 7. o. z., Ljubljana. Trgovina z mlinskimi siti in manufaktnro Anton Schuster Ljubljana, Stritarjeva ulica 7 V zalogi so najboljše vrste volnena sfta in švicar- se je preselila na Mp<;im trn št 25 ska svitena siia znamke 1 U1B&UII II y SI. M Rešil Frank, Ztivrlch nasproti mestnega magistrata asescs Ljudska posojilnica v Ljubljani (v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje vloge brez odbitka po 5% Stanje hranilnih vlog nad 120,000.000— kron. Stanje rezervnih zakladov nad 1,100.000 — kron. Izdaja konzorcij »Domoljuba' Odgovorili urednik Anton Sninik v Ljubljani, Tiska Jugoslovanska tiskarn*.