01 i GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK LETO IX. 1970 — St. 5 JUNIJ — 50 6 din S seje občinske skupščine Večjo skrb strokovni usposobljenosti zaposlenih Odborniki občinske skupščine Kamnik so na zadnji seji 19. maja la/.pravljall o rtr-y.nl i .ii ili poslovanja delovnih organizacij v preteklem letu, o strokovni usposobljenosti Id o osebnih dohodkih zaposlenih v naši občini, o stanju v Rudniku kaolina Crna, podprli so vsebino sporazuma o formiranju cen mesnih izdelkov iu potrdili zaključni račun občinskega proračuna za leto 1969. Izvolili so tudi c!clc«ala obči-ie •»a zas'j.l.in ju v skupščini SRS, imenovali zastopnika v Svet Vodovoda Mengeš In za Sodnika za prekrške ponovno Izvolili dosedanjega sodnika Ivana Kunsla. UGODNI REZULTATI GOSPODARJENJA V PRETEKLEM LETU Z analizo zaključnih računov delovnih organizacij za Wto |%* so odborniki občinske skupščine ugotovili, da je na ugodne finančne rezultat« "mi vplivala večja gospodarska aktivnost kot posledica u'Jodnc konjunkture na tržišču, v precejšnji meri pa tudi porast cen. Celotni dohodek je lani pofmMl za 26 odstot-kcv, n., kar je vplival por.lsl dohodka v gospodarstvu, kaj •1 negospodarstvo beleži za ♦ odstotke nižji porast ccl.il- nega dohodka. Izgubo , v skupnem znesku 274 tisoč dinarjev na področju gospodarstva so lani izkazale tri manjše delovne organizacije In sicer obrtno podjetje Sloga 36 tisoč dinarjev, obratna menza podjetja Titan 235 tisoč . dinarjev in počitniški dom podjetja Kamnik 2651 dinarjev. Delovne organizacije v naši občini so lani zaposlovale skupno 6566 delavcev, to je skoraj 500 zaposlenih ali » odstotkov več kot v letu 1964. Poprečno izplačan) mesečni dohodki na zaposlenega so porasli v primerjavi s prejšnjim letom za 14 odstotkov ln so lani znašali 109$ dinarjev. dE VEDNO PREMALO STROKOVNEGA KADRA V občini Kamnik pride na enega zaposlenega z visoko strokovno izobrazbo 42 zaposlenih, medtem ko je republiško poprečje 30 in jugoslovansko 22. Torej ?mo glede deleža strokovnih kadrov z visokošolsko izobrazbo v skupnem številu zaposlenih pod republiškim in jugoslovanskim poprevjem. Stanje je še posebno neugodno v trgovini in gostinstvu ter v obrti in gradbeništvu, kjer je skupno zaposlenih 1100 delavcev, od teh pa ii>iajo samo štirje visoko strokovno Izobrazbo. Seveda pa ne predstavlja problema samo pomanjkanje kadrov z visokošolsko izobrazbo, pač pa tudi delavcev s štednjo strokovno izobrazbo, visokokvalificiranih delavcev itd. Odborniki občinske Kkuo.ščine so na la problem zcln tesno opozorili ker menijo, da je od kadrovskega sestava zaposlenih v največji meri odvisen bodoči in družbeni razvoj naše občine. Zalo so poudarili, da bodo morale delovne organizacije nameniti še več sredstev za štipendiranje In za strokovno izohraževanje svojih članov. Dejstvo, da Je danes med zaposlenimi v naši občini skoraj 41 odstotkov nekvalificiranih delavcev, nalaga delovnim organizacija n ln vsem družbenim dejavnikom v občini prereišnje naloge na področju izobraževanja. Pri roševanju teh problemov bo morala imeti tudi v prihodnje pomembno vlogo služba poklicnega usmerjanja In posvetovanja. Odborniki so podprli tudi predlog za odpiranje poklicnih šol za manj zahtevne poklice, na katere bi se lahko vplsa- (Nadalj. na 2. str.) I GlLBERTO MILANI, lanski rekorder kamniške proge, nas bo z drzno vožnjo prav gotovo vdušll tudi letos NAGRADA KAMNIKA 1970 Letošnjega zapisa o pripravah na letošnje cestne hitrostne dirke v Kamniku, ki bodo že 22. po vrsti, ne moremo -a-.-:i tako kot vsako leto: ua žt znani kamniški progi bodo 28. junija . . Organizatorji so se namreč odločili, da letošnje dirke, ki bodo že tretjič z mednarodno udeležbo, pripravijo na novi, zanimivejši in daljši progi. Odločili so se za 7 km dolgo pro go. Naj jo v grobem opišem: tekmovalci bodo startali pri tovarni Svit n. Bakovitiku, vozili v smeri proti Kamniku — vozili bodo namreč levi krog — in pri bencinski črpalki zavili levo, to se pravi pred samopostrežno trgovino proti cesti Kamnik—Kranj, od tu peljali naprej po glavni cesti skozi Podgorje, zavili pc Korenovi poli proti Duplici in nato proti cilju v smeri Kamnik. Tekmovalci v kategoriji 50 cem, 125 cem in prikolic bodo morali prevoziti 7 krogov ali 49 km, medtem ko bodo tekmovalci 250, 350 in 500 cem morali prevoziti en krog več, tj. 56 km. Organizacijski komite je za najboljše tekmovalce pripravil nagrade, najboljši, ki bo izboljšal lanski rekord, oziroma, ki bo postavil absolutni rekord proge, pa bo prejel posebno nagrado, nagrado Kamnika 1970, ki znaša 3000 din. 1'pajmo, da bodo tudi letos potolčeni vsi rekordi kot leta poprej: tako po številu udeležencev, gledalcev in rekordov. Organizacijskemu komiteju se je do konca maja prijavilo že preko 180 tekmovalcev iz 20 držav, kar pomeni preko 340 startov, če upoštevamo, da mnogi tekmujejo kar na dveh ali treh strojih in kategorijah. Za dirko se prijavljajo dirkači iz držav od Avstrije, Nemčije do ' Anglije in Nove Zelandije... Organizatorji imajo leti.s to ugodnost, da bodo m- novi progi lahko dovolili start večjemu številu tekmovalcev kol prejšnja leta. saj je proga precej daljša. Kljub temu pa bo organizator AMD Kamnik pri izbiri tekmovalcev moral gledati tudi na finančne možnosti, saj nekateri najboljši zahtevajo tudi do milijon starih dinarjev starfnine. Upajmo, da bo mo kljub temu lahko gledali dobre junake jeklenih konjičkov in stare junake kamniške proge: Gilhrrta Milani ja, Gylo Marsovskega, ki oba skupaj držita rekord lanske dirke na stari progi s poprečno hitrostjo 116,128 km na uro. Med njimi bodo tudi tisti, ki se m .iv tako potegujejo za točke na svetovnih in evropskih prvenstvih kot so Italijan Parlotti, Bergamontl, Avstralec Dodds, Avstrijec Krivanck, Novozelandec Mollov pa domačin Janko Slefe, Bernetič in drugi tekmovalci. Vsekakor bo do imeli organizatorji dovolj izbire med tako kvalitetno svetovno elito. Organizacijski komite bo na dan prireditve in v soboto na treningu vključil številne člane in druge, ki bodo skrbeli za red in varnost tekmovalcev ter gledalcev. Iu komu bo uspelo zmagati na letošnji dirki 28. junija? Komu bo uspelo osvojiti nagrado Kamnika 1970? Bo to morda spet Milani, Marsovskv, ali --* 11 -1; nl-r > 36 ali 83,70/1), 7 pa jih bo opravljalo popravni izpit. Z odličnim uspehom je izdelalo 6 di Jakov, s praiv dobrim 11, z dobrim 16, zadostni pa so trije dijaki. Fo novih predpisih odtočnim dijakom ne bo treba opravljati zaključnega izpila, za urili jc s tem matura že končana. Odlični dijaki so: Bergant Damijan, raojan Marjan, Ivančič Miloj.ka, Mo-žina Alenka, Podbcvšok Srečko in Prešeren Marjeta. Zaključni izpit bodo kandidati opravljali od 15. do 22. junija. Sprejemni izpili na gimnazi.fi bodo 23. in 24. junija. Kamniška >jiiii,n«i,'/ji'ia lahko sprejme v prvi raznxl 72 dijakov Odbor za karavano delavske solidarnosti na obisku v Kamniku Kolo pri planinskem orlu — Občinski sindikalni svet je članom odbora za karavano delavske solidarnosti pripravil tovarlško srečanje. Malo kolo, malo polka, so dejali gostje, ko so pri Planinskem orlu zaplesali z dekleti lz Stahovice. Sredi maja so se v Kamniku sestale delegacije simc'.i-katov rs. osmih jugoslovanskih mest, ki vsako loto organizirajo srečanje delavcev v enem izmed teh mest pni nazivom Karavana delavske solidarnosti. Predstaunilki sindikatov iz Zrcnjanma, Sla>-vonske Požege, Travnika, Gornjega Milanovca, Peči, Ko-torjii in Stirumioe so se dogovorili, da bodo 17. sop:em-bra letos krenile karavane delavske solidarnosti u tltl mest V'Pcč na Kosovcm. Lani je bilo to srečanje v Gornjem Milanov^u. Sindikalne ueiavce jc sprejel tudi predsednik občinske skupščine Kamnik Vinko Gobec, nakar so si ogledala turistične znamenitosti Kamnika in Velike planine. Sindikalni delavci so se srečali tudi S samoupravnimi organi v tovarni Svilanit m Stol v Kamniku, Pogovarjali so se predvsem o programih dela novih delavskih svetov iti O nekaterih problemih samoupravljanja. PETEK — 19. JUNIJA 1970 KAMNIŠKI OBČAN * 3. STRAN Mladina pred odločitvijo Kam po končani osemletki? Usnici janje m svetovanje. So-razmernW velik o.sip na po- Vsako leto, ko se šolsko leto bliia svojemu koncu, postaja čedalje bolj aktualno Vprašanje za nekaj sto učencev naših osemletk: kam po končani Soli? Tudi letos bo končalb osemletko šolanje v osnovnih šolah naše občine 400 učencev, pribliino polovica fantov in nekoliko več kot Polovica deklet. Treba je povedati, da bo v osmih razredih končalo 232 učencev, medtem ko vi ostali takrat uli večkrat zaostali in bodo laključiti šolanje v niljili razredih. V .sedmem razredu bo končalo šolo 95, v šestem 0 in v petem razredu 22 Učencev. Nič kaj razveseljiv ni odstotek, da letos končuje v osmem razredu le 56 odstotkov učencev. Kot v pre-tekltii letih /<■ tudi pri gene raciji, ki letos končuje osemletno šolanje, izredno po-niembno učinkovito poklicno mer janje '.mernw Vičnih, srednjih in drugih tolah jc še vedno v precejšnji meri posledica nepravilnih odločitev posameznih Učencev glede izbire poklica, 0zinniHi nadaljnjega šolanja. Ko so nedavno predsedniki delavskih svetov, direktorji "i kadrovniki delovnih orna nizacij obravnavali problentt kadrovske politike in zaposlo-i Vanja, so med drugim ugotovili, da mi nekatere delovne "rganiiacije v občini sprejele ■ *Wep, da zaposlujejo samo delavce z dokončano osemletko. Kot je tak sklep po eni Vrani stimulativen za učenca "i v pomoč loli, pa jc hkrati tovora f>ci zaposlovanju. Če tu piint tp vsi dosledno iz-vnjiili. /imun jc namreč, da Po intelektualnih sposobno- , sHh okoli 30 odstotkov naših otrok ni sposobnih končati Osemletko V usmili letih. Tudi ni pričakovati kakršne ko-" reforma šolstva, ki bi za-totovila; da bi 90 ali 100 od' . 'totkov učencev pravočasno 1 'Zdelalo osemletko. Zaradi te- ■ *a so odborniki občinske skupščine na zadnji seji in hidi nekateri prosvetni de-'avri podprli predlog za izdajo novega zakona, po kate- j Tem bi se lahko za določene \P<>ktirc izobraževali tudi učen-c| j šestimi oziroma sedmimi '"Zredi osnovne šnle. Na ta '''trii? bi tudi učencem z ne-i spolno osemletko omogočili nadaljnje poklicno usposabljanje. In kakšne so poklicne felje 'n hkrati motnosti za uresničitev teh ielja na področju ilaše občine v letošnjem letu? V anketi, ki jo je oktobra l"nskega leta na kamniških °snovmii šolah opravil Komunalni zavod za zaposlovanje, s° učenci dali naslednje odgovore: od 166 učencev, ki bi \"hko lelos zaključili šolanje v petem, šestem in sedmem '"Zredn, jili ho 74 nadaljevalo ,°lanjc v osnovni šoli. 68 se ''h jc odločilo za takojšnjo teposlitev, 2 bosta o tala na kmetiji, 22 pa se jih takrat še ni odločilo. Med tistimi, ki bodo letos končali osemletko v osmem razredu, se je 16 fantov in 15 deklet odločilo za nadaljevanje šolanju na gimnazi/t. 12 učencev se bo vpisalo na ekonomsko srednjo šolo, 7 na srednjetehnično šolo tesne stroke, 18 na srednjetehnične šole strojne, elektro, gradbene, kemijske in rudarske stroke. Med dekleti ie precej zanimanja za voklic medicin* ske sestre, saj se tih jc za to šolo odločilo 6, prav toliko deklet pa namerava izbra ti poklic vzgojiteljice. Vseh učencev, ki nameravajo v srednje šole, je 112. Nekateri pa se še niso odločili, ali b:> do nadaljevali šolanje ali p.i se bodo zaposlili. Zanimivo jc tudi, da sta se za delo na kmetijskem posestvu v anketi odločila le dva učenca s po-pX>ln'o osemletko. 92 učencev se je v anketi odločilo, da si bo takoj po končanem šolanju v osnovni šoli izbralo Uoločen poklic. Med njimi je 53 fantov in 39 deklet. Med fanti je največ tAnimauja za pokUc avtome-haiiika (15), za avto kleparja (5), za finomehanika (4), za ključavničarja (4), za avto-licarja (3) itd. Med drugimi so še: elektromehanik, elek-troinštalater, vodovodni in-italater, mizar, natakni, fotograf, kamnosek, tapetnik, pleskar itd Dekleta pa najbolj navdušuje poklic pmila jalke, saj se je zanj odločilo skoraj 1/3 vseh učenk (II), sledijo šivilje (8), frizerke (4), natakarice (4), admini-stfajorke (4) itd. Kot krod šolo v !!omcu. Od tu so jo po krojenju torJje po domžalski občini kurirji osnovne šole Mengeš predali pionirjem šole Moste, ki so poskrbeli, da je šla na pot v kranjsko občino. Sedaj, ko je pošta srečko prišla numo »sovražnih zased«, smo lahko izdali njeno pot. Ta pot pa ni bika talko enostavna, ker je imel »sovražnik« pripravljene zasede. Samo mesta predaje oziirorra prevzema so iniela pomen osvobojenega ozemlja. Srečno, Kurirčkova torba — Učenci osnovne šole F. Albrehta so z lepim kulturnim programom pospremili svoje vrstnike, ki so kurirčkovo torbo s pozdravi predsedniku Titu odnesli proti Homcu, kjer so Jo predali domžalskim pionirjem. Sedaj tudi lahko izdamo, kaj vse ;e bilo v tej kurirč-kovi torbi. Ko je ekipa prinesla torbo na šolo, so jo že pričakati pionirji in j> pozdravili s pesmijo. Nato so torbo odprli in prebrali pismo, ki je obsegalo česti ike za rojstni dan maršala Tita. Pismo ix> potem vtaknili ,ia-zaj v torbo, vpisasi v posebni dnevnik prevzem in predajo pošle in izpolnih' zaml'je-vid poti. V lerbo so dodali še pismene nailoge, ki so jih napisali pionir,i na temo: To je moja domovina. Po tom raportu ;e na vsski soS bila še primerna kulturna prireditev z recitacijami in petjem. Sprejema pošte so se udeležili tudi predstavniki ZZB NOV Slavrvos'. je bila zaključena s pozdravom v slovo kurirske ekipe na določeno nadaljnjo javko. Vse proskirljiunje je smelo Je poseben poudarcilc ob 25-!etnioi naše osvobodrt-vc Letos je tekla kurirčkova pošta po petih progah. Začetek pošte je bil t. aprila 19% ob 10. uri, predaja pošto predsedniku GO Zveze zdm-ženj borcev pa 23. maja ob 11. uri v Ljubljani. Zaključna proslava s slavnostnim praznovanjem 25jlet-nice naše svobode bo 20. junija pri spomeniku na Pokljuki. Proslave se bo udeležilo nekaj Usoč pionirjev ie vseh občin Slovenije. Pionirji, želimo vam, da V vesolju in zadovoljstvu praznujete ta dan s trdno zaobljubo, da boste tudi v bodoče izpolnili prav tako vesU no sleherno nalogo, ki bo postavljena pred vas! M. H. SDK v novih prostorih Služba družbenega knjigo* vodstva podružnica KamaTt se je te dni preselila v m i prostore v Kidričevi ulici, poleg trgovine Metalka. Sodobno urejeni in opremljeni pi o» stori bodo omogočil! tej službi učinkovitejše de"o in poslovanje s strankami. S preselitvijo SDK je omogočena kamniški podružnici Kreditne banke in hranilnice LJubljana razširitev njene dejavnosti tudi v spodnjih, prostorih zgradbe na Titovem trgu. V teh prostorih bodo uredili sprejem strank in poslovanje s hranilnimi vlogami, žiro računi, deviznimi računi itd. Doslej Je bila v te namene na razpolago le majhna sobica v prvem nadstropju, kar Je onemogočalo hitro in kvalitetno poslovanje. Obvezna sredstva za osebno in kolektivno zaščito v vojni Svet za narodno obrambo skupščine občine Kamnik je dne 18. maja 1970 na svoji seji obravnaval tudi odlok Zveznega izvršnega sveta (Uradni list SFRJ št. 13/70), ki zavezuje državljane o nabavi minimuma obveznih sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi akcijami. Ker naši občani niso naročeni na zvezni uradni list, je svet za narodno obrambo sprejel sklep, da se preko hsta »Kamniški občan« seznani vse občane naše občine z vsebino odloka, ki ga je izdal zvezni izvršni svet O minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi akcijami. 1. Občani morajo imeti kot minimum obveznih sredstev za osebno zaščito pred vojnimi akcijami: prvi zavoj (tipi), priročno zaščitno platneno masko, priročni zaščitni plašč i/, plastičnega ali gumiranega platna in sredstva za osebno dezinfekcijo ali dekontaminacijo. Za izdelavo priročne zaščitne maske je potrebno 175 cm platna, širokega 80 cm (amerekan, cic, laneno platno, sintetična gosta tkana svila); kos 30X50 cm (velur blago, gosto tkano posteljno platno); kos tkanine 21 X 21 cm (dvojni vatelin ali flanelo, enojna dubl flanela ali koc); kos polivinilske folije 20X7 cm; 40 m sukanca in 3 m oblepka (širokega 2—3 cm); lm keper-skega ali kakršnegakoli drugega traku, širokega 1 do 2 cm. Za izdelavo priročnega zaščitnega plašča, namesto gotovega plašča, je potrebno 4,5 m polivinilske folije, široke 140 cm. Sredstva za osebno dezinfekcijo in dekontaminacijo so: 50 g pralnega sredstva ali mila; 50 g sode bikarbonc; 200 ml čistega alkohola; 50 g vate (tempana) in 1 zavitek papirnih robčkov. 2. Delovne in druge organizacije in državni organi morajo imeti kot minimum obveznih sredstev za kolektivno zaščito svojih delavcev pred vojnimi akcijami: priročno lekarno na vsakih 50 delavcev, nosila, izdelana po dimenzijah iz JUS-a M.T-5 500 na vsakih 100 delavcev komplet priročnih sredstev za dezinfekcijo in dekontaminacijo na vsakih 50 delavcev, komplet priročnih sredstev za dekontaminacijo stvari, požarna sredstva, predvidena s posebnimi predpisi. 3. Za kolektivno zaščito stanovalcev v stanovanjskih hišah, ki so družbena lastnina, morajo stanovanjska podjetja preskrbeti kot minimum obveznih sredstev na vsakih 10 stanovalcev eno nosilo, izdelano po JUS-u M.T-5. 500, priročno lekarno in komplet priročnih sredstev za dezinfekcijo in dekontaminacijo. 4. Priročna lekarna iz 2. in 3. točke tega odloka vsebuje: 10 prvih zavojev različnih velikosti, 10 raznih zavojev (obvez), 2 trebušna zavoja, 4 zavoje za opekline, 10 kosov sterilne gaze raznih velikosti, 10 trikotnih rut, 10 zavitkov obliža s sterilno gazo (hanzaplast ipd), 3 zavitke navadnih obližev (levkaplast), 10 varnostnih zaponk, I škarje, 1 svinčnik in 1 bolničarska torbica. Komplet priročnih sredstev za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi pri delovnih in drugih organizacijah in državnih organih vsebuje: 2,5 kg pralnega sredstva, 250 g sode bikarbone, 31 čistilnega alkohola, 2,5 kg vate, 50 zavitkov papirnatih robčkov in 10 ampul po 2 ml atropina s sire tami oziroma brizgalko. Komplet priročnih sredstev za dekontaminacijo stvari pri delovnih in drugih organizacijah in državnih organih vsebuje: 200 g kaporita ali klorovega apna (na vsak m2 površine), 150 g sode (na vsak m2 površine), 20 kg krp in 101 topila (bencin, nafta, petrolej, diesel-sko gorivo, herozin) na transportno sredstvo. Komplet priročnih sredstev za dekontaminacijo stvari v stanovanjskih hišah vsebuje: 2 1 lizola in 10 kg krp. 5. Šteje se, da je delovna organizacija poskrbela za minimum obveznih sredstev za kolektivno zaščito iz 2. oziroma 3. točke tega odloka, če enota civilne zaščite pri delovni organizaciji, oziroma stanovanjski hiši razpolaga z njimi. 6. Delovne in druge organizacije, ki se v njihovih prostorih zbira večje število ljudi, kot so železniške postaje, gostišča, kinematografi, šole in podobne ustanove in organizacije, morajo poleg sredstev za zaščito svojih delavcev poskrbeti tudi za potrebne količine sredstev svojih delavcev poskrbeti tudi za potrebne količine sredstev iz 2. točke tega odloka za kolektivno zaščito 25 % povprečnega števila obiskovalcev, ki se utegnejo hkrati znajti v njihovih prostorih. 7. Občani si morajo sredstva za zaščito, ki so predpisana v tem odloku, nabaviti v dveh letih, delovne in druge organizacije ter državni organi pa v enem letu od dneva, ko začne veljati ta odlok. V tem odloku predpisana zaščitna sredstva, ki imajo določen čas uporabnosti, je treba po preteku tega časa obnavljati. = Iskrena hvala za lep večer, dragi koroški Slovenci, je pevcem lz Skofič in Hodiš dejal Erncsl = Kvartič, pevovodja dupliškega zbora ] Gostovanje koroških pevcev na Duplici Ob letošnjem Dnevu zmage tem vrnili obisk ttupliiiškini znane Pojdam u Skofce, i letošnjem Dnevu zmage so v kulturnem domu na Du-pfici gostovali novci iz Hodiš in Skofič na Koroškem in s Delo Izseljenske matice Slovenska izseljenska matice, podružnica Kamnik — Ljubljana, je imela 4. junija v Domžalah občni zbor, ki so se ga mimo članov udeležbi i tudi nekateri predstavniki delovnih organizacij. Predsednik podružnice Franc Vi-dervol je podal delo organizacije v preteklem Jelu, dopolnili pa so ga s poročili še drugi odborniki. Tajnik Izseljenske matice iiz Ljubljane je nato v zanimivih i;waja-njih priikaizafl stanje našega izseljenstva v Evropi in na drugih kontinentih. Ob za ni mivih primerih, ki jih je navedel, smo lahko ugotovili, kako so izseljenci navezani na domovino in hrepenijo po tesnejših stikih. Radi se zbirajo v zaihavnih ansamblih im se udeležujejo prireditev. Tako je nedavno 30 dornžatlskih izseljencev prišlo 100 kilometrov daleč na neko prireditev v Stuttgart. Delo naše podiružtvice, ko' je biilo dozdaj omejeno na osebne st/Kke, bomo še nadaljevali v našem okolišu, vendar moramo preiti na nove oblike družabnih povezav z izseljenci. Na občnem zboru so sprejeli sklep, da bodo uredili seznam vseh naših občanov, ki so na delu izven domovine, da bi brli po družbenih organih stalno z njimi v stiku. Pošiljali naj hi jiiim tudi lokalne časopise — Domžalskega poročevalca in Kamniškega občana. Dosedanji odbor so pri volitvah izpopolnili z novimi 6la.nl, odbor pa se bo oblikoval na prvi seji. Za novega predsednika u-pravnega odbora podružnice sivi m i/v<:*iii Staneta si\i SI <"A, direktorja tovarne nv nja Kamnik. duphškir pevcem, ki so lansko jeson obiskali Koroško. Pevski zbor Zvezda, ki ga vodita Fort i Pavlic in Tone L'mek, združuje 35 pevcev in pevk, med njimi so večinoma delavci in kmetje. Dupličani so svoje goste •prejeli pred tovarno Slo!, kjer so jih toplo pozdravili predstavniki DPD Svobode, podjetja Stol in občinske skupščine. Dupfiški pevoi so j i rn v pozdrav zapeli nekaj pesmi. Polna dvorana v kulturnom domu na Duplici in navdušen »prejoni koroških pevcev sta pokazala, da je kon>ška n,aixKlna pesem mod našimi ljudmi zelo priljubljena. Še toliko bolj pa jo cenimo, ker krepi našo narodno zavest med Slovenci v zamejstvu. Seveda ne bi bili pevci iz. Skofič, če ne bi zapeli tiisrte /nanc Pojdam u Skofce, V-je med poslušalci žela še pfft sobno navdušeno odobrava*' vanje. Ros čudovit je bil v**" čer koroških pesmi, ki so ta*' ko mehko donele iz grl Aih zamejskih rojakov. Ko jPl v nabito polno dvorano donela zadnja pesen) Ko/ Podjuna, Žila . . ., ki jo taM lahko za po j o samo Korošci so obiskovalci z navdušoniji1 aplavzom nagradili drage go ste. Predstavniki DPD Svo beda so oba zborovodja ot> darili s šopki nageljnov predsedniku društva JanWv Scbotlu pa so podarili velik*'' kamniški* mai»»lnko. Po koncertu pa so pevfl dupli ftke Svobode priredij svojim gostom v dvorani kU'', turnega doma prijeten tov*1-riški večer. Poskočne viže vesele pesmi so odmeval« parno v noč. Letošnja krvodajalska akcija Za letošnjo krvodajalsko akcijo se Je prijavilo na zavodu za transfuzijo krvi 824 oseb. Med temi je bilo zaradi bolezni odklonjenih 56 oseb. Dne 10. maja 1970 je bila svečana proslava na čast odlikovanim krvodajalcem, ki so darovali kri 10 krat. Srebrne značke je prejelo 69 oseb, ki so dale kri 5 krat. Vsem je čestital predsednik Občin skega odbora RK dr. Pu-celj Franc In jim izročil zaslužena priznanja. Nato je predsednik Skupštine občine tov. Gobec Vinko imel krajši govor In poudaril, da so vsi zdravi občani dolžni sodelovati v tej humani akciji. Recitacije in glasbene točke so izvajali učenci osnovne šole Frana Albrehta. Toma Brejca, gimnazije In kvartet glasbene šole. Kakor vedno, je tudi tokrat organizirala kulturni program tov. Mlhelič Bogica. Vsem nastopajočim iskrena hvala! Zaradi objektivnih vzrokov letos nismo organizirali po vsej občini zbiranje oblačil in obutve, a kljub temu smo zbrali ca. 320 kg raznega blaga. Samo po mestu Kamnik je bilo razobešenih 10 velikih plakatov in 1500 vabil raznesenih po hišah. Zbirni mesti sta bili v avli občinske skupščine in v avli zdravstvenega doma Kamnik. Vsem darovalcem in požrtvovalnim aktivistom RK iskrena hvala! Pri našem delu, posebno pa pri teh velikih akcijah zelo pogrešamo mladino. Morda se bo kje našel mladinec ali mladinka, ki bo imela posluh tudi za to humano organizacijo. Vsaka prijava bo dobrodošla! H. M. PETEK — 19. JUNIJA 1970 Uspela turneja Lire po ZR Nemčiji in Švici Pet intri desetčlanski moški zbor kaminske Lire jc od 22. do 30. maja gostovali v ZR Nemčiji iin Švici. Gostovanje v Nemčiji je organizirala Nemška pevska zveza s sedežem v Kolnu, v švici pa je organizacijo prevzel Jugoslovanski klub v Ziirichu. Lira je za turnejo naštudi-raia Gallusa iin ostale naše in tuje klasike, v drugeni delu pa slovenske narodne pesmi ii pesmi drugih jugoslovanskih riarodot, Sprejem; in odmevi na konici l.iih v Maiunliirmiu, HeideiK-horgu in v K.iii'Ki uliei' so pokazali, da je petje kamniškega z.boia laimkajšnjo pub-lliiko povsod navdušilo. Nekatere skladbe, med njimi »Kolo« V. Mirka so morali vedno znova ponavljati. Zbor je bil povsod sprejet od najvišjih predstavnikov občim in društev. Zlasti prisrčen je bil sprejem v Karlsruheu, mestu ob Renu, ki šteje 260 tisoč ljudi in kjer jc sedež badenske pevske zveze. Sprejem in koncert sta bMa v slovesno okrašeni dvorani mestne hiše. Tu jc Lira dobifia tudi povabi;!« od prcdsci-linika glasbenega odbora Walterja Schlagetorja, naj se leta 1972 udeleži velikega mednarodnega festivaili-i pevskih zborov v tem mestu. V starem uivor/.i'toi.u.ein mestu Hoidelberg (130.000 prebivalcev) živi tudi precej naših rojakov, mod njimi liudii Kmm-ničanov, ki s na koncertu ob Bnden-skem jezaru v šviei. V majhnem mestecu Amrisvvil živi okras 200 Slovencev, pretežno deklet, ki detatjo v tamkajš- njih tekstilnih tovarnah. Program je bil to pot iizpothijen predvsem z našimi narodnimi pesrniimi, ki se jih naši rojaki na tujem tako žele. Koncerta se je udeležil tudi jugoslovanski, konzul v Ziirichu Anton R up ni k. Sodeč po navdušenih aplav- zrih in ocenah publike in pevskih strokovnjakov je Lira doseg'a kvaliteto petja, s katero se lahko meri z renonui-raninui pevskimi zbori veliko večjih most kot je Kamnik. Povsod so brli nad petjem naše Lire presenečeni. Zato iahko našim prizadev- nim pevcem, ki jun m bi'o žal dolgih večerov za naporne vaje, k velikemu uspehu topio čestitamo, saj so ime našega mesta zapisali v srca prebivalcev velikih evropskih mest, še posebej pa v srcu naših rojakov v tujini. S. LIRA ob sprejemu v mestni hiši v Karlsruhcu. iiaaacaaciiitsiiE-fiiiitMitiiii r.....lilal;iiisE.llfiiiiittiiaaiiiiaiiaiiiiaati>aiiiiaiiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiiiiiiiiaiiMiaiiiMtiaiiitiaiiiiiiaiaaai(iiiiiitaaiititiiiiiiaiiiiiaaiiiiiiiiiaiiiitaaiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiaiiiii.......iiiaiitiittKiiiiiitiiiitiiiiaiaifiKitiaaiiiiMitiiiifitiaiiiifjfiiiiaiiiftiiiirifiiaiat* Dežela in ljudstvo Holandije (H) Seveda pa smo vsi težko čakali, tla vidimo eno največjih svetovnih pristanišč — Rotterdam, »severne Benetke« — Amsterdam in da vtaknemo svoje radovedne nosove v Severno morje. Prvi je bil na vrsti Rotterdam. Mesto smo si ogledali med vožnjo po reki Maas. Videli smo množico znamenitih stavb, čistilnico tankerjev, poslovne hiše ladijskih družb, doke, vlačilce, žerjave . . . čudovita je panorama s stolpa, imenovanega »Euromast«. V njem je na višini 1(14 m lepa restavracija. Bila sem polna vtisov. Misel, da bi od tam pisala domačim, sem poplaknila s coca-colo, kajti streznile so me cene razglednic, primerne višini stolpa. Ko smo se nagledali Rot-terdama, smo spet posedli v avtobus. Nismo se še dolgo vozili, kar nekdo zakliče: »Morje1« Radovedni smo se stiskali k oknom, saj smo doslej poznan le naš Jadran. Po topli mivki, ki se nam je vdirala do gležnjev. smo pridirjaii do obale. Zavihali smo si hlače in bredli po hladn) vodi. Najbolj navdušeni so se celo okopali. Za spomin na Severno morje smo mnogi nabirali skol jke. Prenočili smo v mladinskem centru* manjšega nizozemskega mesta, nato smo se podali proti Amsterdamu. Spotoma smo si ogledali veliko letališče Shipol, ki se ne da pi inicijali z našim Urnikom. Ko smo zapeljali v prve ulice mesta, sem bila iimrana; tako lepih stavb nisem videla še ni-k ki. Vse so stare, grajeni' v stilu pa tako pisane in okrašene, da jih je Veselje pogledali. Kar je novih, pa so višek arhitekture. Po vožnji z ladjo smo se zapeljali še v središče mesta Kakšen pogled! Na velincm trgu so sedeli po tleh mlad; fantje in dekleta vseh ras in narodnosti, zanemarjene zunanjosti, tako da se nisem mogla ubranili misli, da propadajo, Melanholično so gledali okoli sebe, pa niso ničesar videli. Ne morda zaradi sončnih očal in grma las. ampak dajali so vtis, tla jih nič ne zanima. Po ulicah smo videli lajne in godce, zraven jc stal možak s klobukom v roki in čakal, da usmiljena ali morda razsipna roka vrže kak kovanec v pokrivalo. Blizu Amsterdama sloji »Ki jksmuscuni Ani sterdnm«. kjer si lahko (»gledaš Rrmbrandlove slike in druge umetnine. V majhni dvorani smo si ogledali film o Rembradlu. poleni smo Se raz Sij po razstavnih prostorih. Vse mi |e bilo Vseč", najbolj pa Rcmbrandtov »Veseli pijanec«. Ko smo kupovali reprodukcije in tarnali, k.i kn je drago, se nam je n.ismc.jal prijazen možak in nas vprašal, od kod smo Mož je bil Dnin in t i- nec m Inko tlnleč od doma je srečanje z rojakom res veselo. Povedal nam je, da je njegova žena Slovenka tam nekje od Brežic. Naročili smo mu pozdrave zanjo in se poslovili. Zvečer smo plesali in peli narodne, največkrat »če študent na rajžo gre«, ki jo znajo tudi naši holandski prijatelji, Naslednji dan smo se vračali. Ustavili smo se v Volendamu, Emmeloordu, Hardevvijku in pri razglednem stolpu ob nasipu čez tako imenovano Zuidersko morje. Na ta ogromni nasip so Nizozemci upravičeno zelo ponosni. Z njim so si pridobili mnogo hektarov rodne zemlje — polderjev. Pravijo, da jim zemlje ni dala narava, temveč so si jo ustvarili sami, ker so jo iztrgali morju. Na vseh potovanjih so nas spremljali tudi naši gostitelji. Zvečer smo bili spet pri svojih gostiteljih. Kar prileglo se nam je malo počitka. Nikoli nam ni manjka'o razvedrila. Včasih smo se vse popoldne potepali s kolesi, drugič veslali po bližnji reki. Nekaj posebnega jc bila »partv« na farmi, nekaj km oddaljeni od Ulfta. Zanimivo je, da je bila zabava v hlevu, ki je bil temeljito očiščen, le vonj jc še spominjal na prejšnje prebivalce. Ples ni niti za hip zastal, kajti vedno je bil tu »Big Charlie« s svojim »Everbodv«. Neko popoldne smo izkoristili za vožnjo z ladjo, na kateri so bili novinarji in fotografi, ki so nas slikali in spraševali o naših vtisih. Seveda so bile naše izjave lahko samo pozitivne, še isti dan smo imeli družabni večer. Pela sta nam zbora, ki smo ju spoznali že prvi dan. Posebnost: zapelj so nam deset pesmi različnih narodov in zraven smo videli vseh deset zastav, Tisti, ki je dirigentu prvi oddal listič z imeni vseh držav, je dobil ploščo melodij, ki so nam jih zapeli. Domiselno! Predzadnji dan smo tekmovali v odbojki in rokometu. Imajo čudovito športno halo, odbojka pa mnogi med njimi še nikoli niso igrali, čudna logika. Ko bi pri nas imeli Inke športne hale! Popoldne je bila nogomet na tekma. Zmagali so gostitelji z 2:1. Za dolaočasenje sploh nismo Imeli časa Zadnji dnevi so knr prehitro niinevnli. V Arnhem smo šli nakupovat darila in spominke, ogledali smo si »Rijksmuseum Kroler-Muller« kjei so razstavljene umetnine Vinceta vafl Gogha in nekaterih modernih umetnikov. Gostitelji so nam priredili poslovilni ples. Igral nam je ansambel »Earlv Birds« (Zgodnje ptice), ki jc kljub imenu »priletel« malo pozno, vendar smo bili nad njegovim igranjem navdušeni. Na večer pred odhodom smo se iz vsega srca zabavali. Kot nalašč je tisti dan v Ulftu razpelo svoje šotore zabavišče »Luna park«. Dopovedovali smo si, da nam doma guldni ne bodo nič koristili in je najbolje, da jih kar tu vnovčimo. Vozili smo se z avtomobilčki, jedli slaščice in noreli na vseh mogočih vrtiljakih. Z Marijo sva prišli domov šele opolnoči. Naslednje jutro sva vstali že navsezgodaj, kajti misel na potovanje v Jugoslavijo nama ni dala spati. Vse je bik) nekako praznično; oče je v vse vaze potaknil šopke nageljnov in vrtiiit, mama je dala Mariji poslednje nasvete in dobre nauke. S tem imajo menda vse mame veliko veselje. Težko smo pričakovali avtobusa, ko pn sta pripeljala, smo kar neradi zasedli sedeže Mnla Karin se me je oklenila in me ni in ni hotela izpustiti. Mama pa — kot da se poslavlja od dveh hčera. Objela naju je in poljubila in v očeh so se ji zasvetile solze. Tudi midve sva malo zasmrkali. Mahanja ni bilo ne konca ne kraja in nekateri so nas še do meje spremljali z avtomobili. Dokler jc bila pod kolesi ravna cesta, smo kar hitro napredovali. Od Erlangena dalje pa je šlo vse počasneje. Holandci so vajeni same ravnine, saj jc najvišji vrh dežele vrsok le okoli 300 m. Zato smo na Ljubelj prispeli šele ponoči. Sredi predora je nekdo zaklical »Trikrat hura za Jugoslavijo!« Nismo si dali dvakrat reči; tako glasno smo pozdravili domovino, da je kar za-grmelo. Ko so bile carinske formalnosti za nami, smo sc ustavili in počakali na holandski avtobus. Naši prijatelji so izstopili in pričakali smo jih z dobrodošlico in s slivovko. Njihov šofer je bil bled kot stena; verjetno še nikoli prej ni vozil po takih strmih serpentinah. Na čast njegovemu junaštvu smo zaklicali trikrat hura. Na Titovem trgu v Kamniku smo bili prijetno presenečeni. Sprejem je presegel vsa pričakovanja: narodne noše, godba, razsvetljava in množica ljudi! Odpeljali smo se v Dom invalidne mladine, kjer so odslej stanovali naši gostje. Pozdravila sta nas predsednik Skupščine občine K mi 111 i k tovariš Vinko Gobce in gospod župan mesta Gendringena, k, je na sprejem prišel iz Pule, kjer je letoval s svojo družino. Oba sta izrazila upanje, da sc bo sodelovanje in prijateljstvo med nami še poglobilo. Seveda, mi smo za to! Vemo, da imata Nizozemska in Jugoslavija dokaj različno družbeno ureditev, vendar nas to ni prav nič oviralo v nadvse prijateljskem sožitju in nas tudi v bodoče ne bo Mojca Založnik Gaudeamus 18. generacije Zbrali so se preci šolskim vhodom. Letošnji maturantje namreč. Triinšurideset jih je prišlo do četi tega semestra, od tega same štirinajst fantov. Več kot polovica jih ;e omagala že v prejšnjih razredih. Torej niti polovici generacije, ki se je na kamniško gimnazijo vpisala pred štirimi ieti, ni uspelo dokončati četrtega razreda. In ti junaki so se »nekega dne«, konec maja je-to bilo, kakor vsako leto skušati dostojno posloviti od muk in težav, profesorjev, njihove dobre volje in slabih uric, svojih naslednikov, šolskih sten, stranišč, hora-legatisa ... Kaj bi naštovđ'.i! Saj se vsega les ne da zapisti, toliko je bilo stvari in ljudi, s katerim: so se na gimnaziji srj-čavali med štiriletnim (ali več) šolanjem. Tretjcšolci so naznanuli tradicionalni vsakoletni ceremonial, ko so ob bučnem zavijanju hupe avtomobilta prispeli na kraj prizorišča, Na prikolici (samokolnici) za avtomobilom pa so pripeljali v vse različne kemikalije obdan denar za ključ. Besedo so nato povzeli letošnji zreiostmki. Seveda ne brez tradicionalne kronike. Prebrali so jo profesorje^, naslednikom, ki so že prestopili šolski prag ali pa ga še bod«, staršem in drugemu zbranemu občinstvu. V tej preko uro in pol dolgi kroniki, ki so jo baje pisali kar štiri dni in štiri noči, so se najprej »lotiti« profesorjev, nato pa so obdelali še sebe, svoje grehe in napake. Nekateri profesorji so brli kar nejevoljni, kljub temu, da jih v kroniki niso zadevali preveč v »živo«. Pa poglejmo, kaj se je dogajalo zatem. Tretješolci so na vsak način žofcrli dobiti v trajno last simbol četrtega razreda — ključ, nu katerega so se letošnji maturanti' vpisali kot osemnajsti po vrsti. Tudi ti podpisi najbrž nekaj veljajo! V priročnem zavojčku je bilo zbranih 320 dinarjev in 5 par. Da bi se čctrtošolci prepričali, ali je denarja toliko za kolikor so se s tretješolci pogodili za ključ, so na vsalk način želeli čimprej odpreti zaboj u svojim naslednikom niso pustili do besede. Ko so končno uspeM odpreti pokiov, so se skoraj zgroziti: denar— sami kovanci so bili namočeni v olju in sadnem soku, pomešanem z opi tki an drugimi najrazličnejšimi nečednostmi. Pa kljub temu so jim ključ nio-rali prepustit: v varstvo ;n hrambo1 Se nekaj bliskov s lotoapa-rati za spomin in uradni del slovesa je bil zaključen. Popoldan so se maturanti podali v sprevodu še na pot skozi mesto, kjer so se z velikimi ocenami v rokah in med bučnim peljem še zadnjič poslavlja,!1 od občanov našega mesta. Ocene so seveda »odložiti« po liniji najmanjšega odpora v potok, ki teče skozi Kamnik z željo, naj se na maturi pojavijo samo dobre ccemc, medtem ko naj cveki srečno priplavajo do črnega morja. Tudi mi Hm želimo v teh dneh čim več dobrih ocen! - Povpiašali smo nekaj letošnjih maturantov o njihovih vti.si.fi ir počutju v tem pred maturitetnem vrvežu Anči Inniv.. »Matura mi pcmeni enkratno doživetje, od nečesa se po-slnivl|.iin in mnil'j me je Strah pred tistim, ka,- prihaja. Vsa skoraj žalujemo za lep;mi trenutki, ki smo jih doživeti v šoli ...» Zdenka Povše: »Motim, da nas gimnazija ni dovolj zbližala, dijaki smo čudni, nimamo pravega odnosa do sa.ncga sebe, kaj šele Nova generacija odhaja — Letošnji maturanti kamniške gimnazije s profesorskim zborom Srečanje gruneberških internirank Namesto vsakoletnega srečanja v Ljubljani so se letos griineberške intemirankc sestale v Kamniku, kamor jih je za 10. maj povabila Marija Grzinčič, ena Izmed njih. Skupino kakih 120 deklet in žena so marca 1944 odgnali iz ljubljanskih zaporov v Ra-vensbriick in kasneje od tam v Griineberg. Se danes ni Jasno, koliko sc jih je 1945. živih vrnilo domov. Po vojni je vsaka reševala sebe in svoje probleme In Šele pred šestimi leti so sc prvič sestale v LJubljani. Med tem jih je nekaj pomrlo, za nekaterimi je Izginila vsaka sled, nekaj pa se jih zavestno ne Javi. lako se jih vsako k-to v maju, v spomin na rešitev iz pekla smrti, zbere le kakih 30. Srečanja so edinstvena, kakor je bli edinstven čas v boju za «amoo!irauiUv. Žal Je bilo letošnje srečanje v Kamniku na dan, ko Je Gorenjska praznovala 75-letnico osvoboditve Begunj. Ker so se te proslave udeležili tudi kamniški Internlran-cl, je tov. Marica Brejc, predsednica komfsHe za Intertii-rance pri ZZB NOV Kamnik, namesto osebnega pozdraira v imenu komisije poslala grunebcršklin internirank.un pismo, v katerem med drugim pravi: m .. Čeprav Je minilo že četrt stoletja od listih črnih dni, jih nismo pozabili In z vso prizadetostjo se trudimo, da se ne povrne več Ravvcns-briick, Ausclivviilz, Griineberg ... Šopek nageljnov naj potrdi našo iskreno željo, da bi ta dan lepo preživele v Kamniku.« Hvala za tople pozdravne besede! Lepo je bilo, le škoda, da si udeleženke srečanja, zbrane Iz vseh krajev Slovenije, zaradi slabega vremena niso mogle ogledati mesta bi njegove okolice. Šopek naj« geljnov pa Je našel mesto na grobu talcev. Taka Je bila želja večine. do sošolcev. Prav nič mi ne bo žal, da bom zapustila šolo, razred.« S takim mnenjem se je strinjal tudi Marjan Fabjan: »Vsak je sam zase, vsak samo gleda, da bo študiral tam, kjer se potom dobro zasluti. Mislim, da ne bi smeli biti taki.« In potom je povedal nekaj misli o kamniški gimnaziji: »Menim, da ni res. kar nekateri praiv-ijo, da je naša gimnazija samostan. Zdi se mri, da imamo dijaki precej pravic. Vse preveč samo govorimo, potem pa iz lega n, nič. Profesorji- so. kolegialni, imajo 0>tplj razumevanja za vse, gledajo nas kot ljudi, kot posameznika. Morda mi bo kasneje žal, da sem>. odšel. Vsi težko čakamo ta trenutek.« * . ' Odličnjaki brez mature Prvič imajo odličnjaki na gimnaziji ugodnost, da SO oproščeni mature, ki čaika druge sredi leva meseca. Na kamniški gimnaziji ima to ugodnost šest dijakov. Direktor DTOf, Ivan lusti-nek meni, da je oprostitev izpita precejšnja pridobitev m da bo prav gotovo to bolj stimuliralo boljše učenec, da bi se zavzeli za boljši uspeh. Vsekakor je oprostitev lepa natjrada za vse pridne dijake. Dijaki pa so menili, da je ta nov: pravilnik res nagrada za prizadevanje dijakov, na vsak način pa je nujno, tla je oproščen le tisti, ki je bil oddličen vsa štiri leta in pa da so vsi glavni predmeti odlični. V soboto, 30 maja, so se letošnji maturanti v prostorih Doma na maturantskem plesu š? zadnjič zavrteli s profesorji in starši. In poslovila sc je že osemnajsta generacija kamniških maturantov. Novo Brstje Na zaključku šolskega leta je literarni krožek na osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku izdal tretjo Icloš-njo številko svojega glasila Brstje.kNa 43 straneh so ob- • javljeni prispevki predvsem učencev višjih razredov. Na prvi strani glasila so objavili pesem svojega vzornika, po katerem nosi šola svoje ime, pesnika Irana Albrehta, Velika luč. Uvodni sestavki so posvećeni nedavno zaključenemu tekmovanju za l'ieš r novo bralno značko in pomenu naše knjige. O knjigi piše tudi Igor Ivanetič učenec osmega razreda v sestavku Knjiga — okno v svet. V zanimivem razmišljanju poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj je pravzaprav knjiga. Snop potiskanih listov, zlepljenih med platnicami in nekaj slik, ali kaj drugega, V ostalih prispevkih se SO-dclavci Brstja srečujejo z mnogimi svojimi doživetji in pogledi na svet, v katciern živijo. Na ena strani osvaja nje vesolja, na drugi strani pa vojne, revščina in drugi socialni problemi so teme, med katerimi so razpete misli v prispevkih zadnje ite vilke Brstja. Ob 25-lctnici osvoboditve so se člani lile-rarncgn krožka spomnili tudi pripovedovanj svojih staršev o dogodkih v narodnoosvobodilni borbi in v povojni graditvi. O tem govorita zlnsli Milan Urh v svojem Junaku in Mira Sitar v prispevku Pripovedovali so mi, ki ga objavljamo. PRIPOVEDOVALI SO Ml Leto; je minilo petindvajset let, odkar smo osvobojeni, l. maja, ko je imel očka čas, mi je pripovedoval dogodke iz vojnih dni. Najbolj sc mi je vtisnil v spomin dogodek o Barbki. Bilo je nekega večera, ko so Barbka, očka, mamica in trije bratje zrli v »oblačno* nebo. Ni bilo oblačno, Letala so švigala in spuščala bombe. Barbkm očka se jc odločil, (In gre v partizane. Vzel je nahrbtnik in puško ter odšel Druiina je z nezaupanjem zrla za njim. Drugi dan so prišli Nemci in zahtevali očeta. Mala Barbka jc nezaupljivo gledala Nemce, ki so stikali po .stanovanju. Potem so odšli. Ker niso bili prepriča ni, ali jc odšel očka res v partizane, so te večkrat opre-Zali za njim. Enkrat jc Očka obiskal druilno. Nemci so In Zvedeli ml domačih izdajalcev. Narahlo so potrkali na okno. Oče je mislil, da so partizani, zato je šel odpirat vrata. A komaj ji/i je odpft, te je merilo vanj pel pušk 1'rijcli SO l'.a in odvedli v zapor. Cez čas so prišli Se po mamo. Barbka je jokala. Ostali s,i sinile V icjo jih jc vzela teta. Ko je Barbka spraševala po mamici, so ji vselej odgovarjali, da je bila premalo pridna, zato je od-\la Ker \c je teta malo poznala s stratniki zapora so jo spustili v zapor. Z njo jc šla tudi Barbka. Ko je videla mamico, ji je skočila v objem. Bili sta zelo veseli Mala Barbka jc mamici obljubila, da bo pridna, samo da se vrne. Kmalu ju jc loči! slralnik. Mamo so ji vrmli. očeta pa ustrelili. Ko je očka prenehal s pripovedovanjem, so nu prišle solze v oči In je bil zelo ganljiv dogodek, Kaj so še vse počeli Nemci z ljudmi. Velikokrat poslušam radio, ki pripoveduje o vojni v Vietnamu. Najraje bi zaprla radio. Saj vem, da umre najmanj dvesto ljudi na dan. Moja misel na vojno je strašna, čeprav je nisem doživela. Veliko lepše bi bilo, kn ne hi bilo le strašne vojne. Vsaka beseda o vojni mi vznemiri srce. Ljudje bi bili polni veselja, ko ne bi bilo vojne. Mira Sitar TEK — 19. JVNIJA »70 KAMNIŠKI OBČAN * 7. STRAN Prvi oskrbnik na Bibi V spomin Francetu Jegliču Zlatoporočen -ca Urhova z Gozda i.931 pred Novim le-je večja družba Kanuii-j prvič s smučmi obiska-Menino. Na Bibi je v vi-: 1300 m kamniški okrajni icti.j.ski odbor odkupil nad 100 ha posekane gozdne površine, .-Ja uredi na njej planinske pašnike za vzgojo mlade plemenske živine, zgradili so hleve in stanovanje za oskrbnika, na podstrešju pa je bilo v dveh •obaih še nekaj postelj za izletnike in turiste. Prvi oskrbnik je Ml Franc JegJfič, domačin iz Golllic v Tuhinj siki dolini, rojen 9. marca 1894. Od avtobusne postaje pod Kozjakom smo smučanji predli vas Cešnjice, kjer so va-Ičani prvič vidieJlii srnuči in •e čudili, da ljudje nosijo v planine drva, ki jih oni z irauko pozimi spravljajo v dolino. Zt vnaprej smo se ve-toliilii ob misli kako bo Oskrbnik Jeglič na Biibj presenečen, ko bo videl smučarje, ki se dričajo z deskami po *nogu. Pa se je oskrbnik Jeglič Itres začudil, sta j smo bili Prvi smučarji na Menind. i.e ko je videl, da se vzpenjamo Po strmini, je pristavili votdo Za čaj in ko smo Utrujeni vstopili v kuhinjo, se je že kadilo iz skodelic. Tako pozoren je bil vsa dolga leta, ko je oskrboval plamšarsko posestvo Bibo. Po kratkem Odmoru smo se s smučkami tapeljal: po blagih strminah okrog pianšarskega doma. Oskrbnik nas je z zanimanjem ogledoval, polem pa se Je opogumil iin lvkeJ, če mu posodimo »dilv«, da se bo nialo zapeljal po snegu. Pritajeno sinu se. nasmihali v prepričanju, da bo možak s tvojimi -6 kg telebnil v sneg. Oskrbnik Jeglič pa se je najprej malo razgledal po strmini, iz katere so sem m tja moleli štori posekanih dreves in po kateri mi nismo tvegali spusta, potem pa je 'zbral primerno sinor in se spustil v dolino. Vešče je delaj zAVOJe, spodil; Pa se ,c z brezhibno k.istianijo ustavil. Zdaj smo pa mi zajaili, možak nas je dal v koš. Ko je prisopihal do nas, je dejal, da je bil v prvi svetovni vojni v smučarski čeli, imeli Pa so takrat eno samo dolgo palico za ki niai jenje, Ing. Kari Kumer, znani kamniški športnik mu je ob odhodu pustil svoje smučke, da se je potem z Mcnine vozil v dolino. Otroci, so ga posnemali in že naslednje loto So šolarji na smučkah pri* haj ali v šolo. Ko je banovina prevzela lastništvo pianšarskega pose stva Bibe, so nekateri odborniki menili, da i>oziimi ni potreben oskrbnik no planini. »Preveč denarja smo vložili v zgradbe, da bi jih pustili brez varstva* je sklenila večina in Franc Jeglič je ostal oskrbnik skori vse loto. Se- veda v vesolje izletnikov in smučarjev, kj so v čedalje viečjem številu prihajaili na Monino s kamniške strani in z Vranskega. Lektorica angleškega jezika na ljubljanski univera gospa Copelandova in Mira Marko — Debel Jakova sta bala prvi smučarki, kd sta napravili pot iz Bibe na Črnivec. Tudi Rudolf Ba-iniira je v družbi Kamn'ča-nov in oskrbnika Jegliča v visokem snegu presmučal Menimo, da jo je priporočal v svojem turističnem vodiču. Medtem ko je Jetfičeva žena v dolini skrbela za domačijo, je oskrbnik, obdan od kopice otrok, zadaj: osmi sin se je rodu leta 1935 vestno oskrboval na planini do '00 glav živine, kuhal in stroge! josfetoiko n, še posebej pa skrbel za semenogojsko postajo, kjer so pridelovali pod vodstvom kmetijskih strokovnjakov i/. Ljubljane semena planinskih trav. Prvo seme so na-.o I iz Švedske in boljšega nadzornika vseh posevkov, kol jc 1'il oskrbnik Jeglič, si niso mogli želeti. Frane Jeglič je ostal na Me.nini ludi prvi dve leti okupacije. Aktivno je sodeloval i OF, partizanom pa je nu- clii'1 zavetišče M jUl oskrboval s hrano. Zato so ga poVti 1943 okupatorji odpeljali na Vransko, planino Bibo pa požgali. Ko je preživol muči In i :c v Celju in Mariboru, so ga / bratom Janezom odpeljali v Dachau, kjer je prebolel tifus in dočakal osvoboditev, brat Janez pa i c zavra! ni bolezni podlegel. Poleti 1945 se ie spet vrnil na Ribo, kjer so obnovili podstrešje nad hlevi in uredili oskrbnikovo stanovanje. Na planini si je zopet okrepil zrahljano zdravje im iz. I" dobe je tudi n.nsa slika. Toda na Bibi je ostal samo tri leta. Kamniški okraj riii odbor ga je poslal 1949 za upravnika doma onemoglih v Mengšu, od leta 1950 do 1952 je bil predsednik olu-iic Ji,i vi . natO pa do upokojitve upravi r! k ekonomije v Jaršah. Foslcdice in-te.rnac.ir- so ni,: n'|Kid kopadc zdravje. Po upokojitvi je z ženo zadnja ieia preživel pri najmlajšem stih Rafaelu v Radomljah. Nenadno je umrl v ljubljanski bolnišnici 1. septemb-a 1969, po kopa M oa so ga na novem pokopališču v Domžalah, Odlikovani je bil z. redom zaslug za narod. France Jeglič je bi nad 15 let oskrbnik na Bibi. Izletniki in smučarji so cenili njegovo ustrežljkvost im domačo kuhinjo. Rad je obujal spomunc m znal s pripovedovanjem imenitno zabavati poslušalce. Vestno je vodili knjigo obiskovalcev im si zapisoval važne dogodke, žal so vse knjige in zapiski propadli v vojni. Zadnja leta je vsako poletje preživel kak mesec na Mutihd Rad se je siv čal s starimi znanci, saj postaja Mantina zadnje čaise čc-djadje bolj privlačna izletniška točka. V zgodovini razvoja turizma ir> planinstva na Menimi ima France Jeglič cestno mesto, vsi. ki so ga poznali, pa ga bodo ohranili v prijaznem spominu. Prof. I. Z. Pedeset let je minilo, odkar sta se kot mlad fant n dekle Franc URH in Frančiška VIDMAR zatrdmo odtočna, da si bosta delile dobro in slabo ter da bosta stala drug drugemu ob strani tudi v najhujših trenutkih. Poročila sta se 2. maja 1920. Franc je pridno tesairil in ves prosti čas posvetil delu na svoji trdi in skalnati zemlji. Zona mu je rodila deset otrok, od katerih danes žive le še štirje. Ker sc je družina le stežka preživljala z doma prigaranim denarjem, se je Franc odloči! za Ameriko. Z vojno se je stanje še poslabšalo Kljub temu, da je Franc tesairil dan za dnem enkrat tukaj enkrat tam, ni zaslužil toliko, da bi družini kupil vsaj najpotrebnejše. Brinov-čevi so bli takrat izseljeni na Bavarsko. Doma so pustili hišo, v hlevu pa štiri glave živine, a ko so se vrnili domov, je bilo vse požgano. Zakonca sla začela gradili novo hišo, a deset hektarov obširna zemlja je zahtevala mnogo truda, če sta hotela vsak najmanjši košček zemlje obdelati tako, da bi čimveč rodila. Njuna hiša stoji v strmem bregu, zato sta morala vse Znositi n.a hrbtu. Leta so tekla počasi, a vseeno tako hitro, da je prišel drugi maj tisoč devetsto sedemdeset (2. maj 1970) in zakonca URH sta po petdesetih letih skupnega življenja ponovno stopila pred oltar, da se ponovno povežeta za nadaljnje življenje. Frančiška je stara dvain-sedemdeset let in je z zdravjem še kar zadovoljna, težave nna le pri hoji. Slabšega zdravja pa je njen mož, star petinsedemdeset let, ki ima neozdravljvo krvno bolezen, zaradi katere je bil pred Kratkim dva meseca v bolnišnici. Zdravniki so mu prepovedali vsakršno delo ter svetovali redno uživanje zdravil, česar pa ne zmore zaradi pomanjkanja denarja. Vsepovsod sem se že zanimaj, pripoveduje Franc URH, da bi dobival vsaj ma/lo denarja, vendar se me ubogega starčka nihče ne usmili. Danes, ko živita zakonca skupaj že petdeset let si oba želita zdravja. Srečna sla da lahko skupaj slavita petdeset-letnico poroke. R. S. Proti nasilju — Tudi kamniška mladina je z demonstracijami protestirala proti vojni v Kambodži, na Bližnjem vzhodu, proti nasilju v Grčiji... 1 DAN BENETKE TRST-DOBERDOB-GORICA PADOVA TRST DOBERDOB TRBIŽ TRBIŽ CELOVEC 3 DNI DUNAJ 5 DNI RIM Turistična organizacija Ljubljana Transport KAMNIK Titov trg 20 telefon 83-249 vsako soboto 13.6. 14. 6. 20.6, 21.6. 70,00 60,00 90,00 90,00 70,00 12.-14.6. 330.00 22.-26.6 530,00 4. in 5. julija dvodnevni izlet v Salzburg in na Gross-gloekner. Cena izleta 210,00. Informacije in programe dobite v poslovalnici, kjer sprejemamo tudi prijave. Nudimo naslednje usluge: organiziramo avtobusne prevoze z aranžmaji po domovini in v inozemstvo, posredujemo nabavo potnih listov in viz, menjamo tuje valute, rezerviramo avtobusne, letalske, ladijske in železniške vozovnice, rezerviramo prenočišča in pensione, preskrbimo celotne aranžmaje za seje, posvete in konference v vseh gostinskih obratih Ljubljana transporta v Sloveniji, izdajamo avtobusne mesečne vozovnice, prodajamo vstopnice za razne pomembne športne in kulturne prireditve, posredujemo paket uslug za letni oddih na morju, prodajamo spominke, avtokartc in vozne rede ter nudimo brezplačno informacije. SE PRIPOROČAMO! DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK razpisuje za šolsko leto 1970/71 VPIS v OSNOVNO ŠOLO — oddelek za odra s 5., 6., 7. in 8. razred POKLICNO ŠOLO — eleklro in kovinske stroke — oddelek za odrasle — I. letnik Šola ima tri letnike in izobražuje za naslednje poklice: KOVINARJI: splošni ključavničar, strojni ključavničar, orodjar, kovinostrugar, kovinorezkalec, kovač. ELEKTRICARJI: elektroinstalater, obratovni elektrikar, elektromeha-nik (samo za jaki tok) Vpišejo se lahko tudi dekleta. POGOJI ZA VPIS: uspešno končana osnovna šola ali najmanj 4 razredi osnovne šole. OSNOVNA ŠOLA JE ORGANIZIRANA V OKVIRU POKLICNE ŠOLE. DELOVODSKA ŠOLA clektro in kovinske stroke — oddelek za odrasle — I. letnik Šolanje traja dve leti in daje naziv delovodja POGOJ ZA VPIS: uspešno končana poklicna šola EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA — oddelek za odrasle — I. letnik Pogoj za vpis: uspešno končana osnovna šola « VSE ODDELKE BOMO ORGANIZIRALI, CE BO DO- VOIJ PRIJAV. Prijave pošljite do 30. junija 1970 na tajništvo DELAVSKE UNIVERZE KAMNIK (tel. 83-452) Mnogo članov v društvu rejcev malih živali v Kamniku Društvo rojcev mailiih živali SO v Kamniku ustanovili v poletju leta 1963 in šteje sedaj 140 članov. Društvo ima svoja pravila in je registriran«) pri občinski skupščini Kamnik. Namen društva je, da nabavlja članom plemenite živali za rejo, da jim daje koristne nasvete, nabavlja žito za krmo in omogoča ob'ske in oglede raznih razstav plemenskih živali. Dosc-daj so ai člani ogledali okoli 10 razstav doma in v inozemstvu. Organizirali so tudi nekaj družabnih izletov po Sloveniji. V Kamniku je do-sedaj društvo organiziralo štiri razstave, ki so bile zelo dobro obiskane in bogate v izbiri živali. Din,Ivo si je tudi za v bodoče zastavilo nalogo še bolj pospešiti svoje delo pri reji malih živali. Da ne bi pozabili Vodstvo Posebne osnovne šole na Homcu je v mesecu marcu in aprilu t. 1. razposlalo na ogled in v splošno razpravo svoj prvi perapefc-tivni plan razvoja posebnega šoilsuva za domžalsko in kamniško občino za nadaljnjih pet let. Ta pian so prejeli vsi odgovorni in pristojni forumi obeh občin s prošnjo, da o njem razpravljajo, dajo svoje pripombo in ukrenejo vse, da se ga čimprej realizira. O njem je delno že razpravljal Svet za izobraževanje pri občanski skupščini Domžale in sprejel nakaj važnih sklepov in dal tudi vrsto pripomb. Prav bi bilo, da o njem čimprejc razpravljajo tudi vsi ostali I onim i, kii so ta plan sprejeli. Na račun toga plana smo slišati nekaj kritičnih pripomb, češ da ni preveč objektiven, da je v njem polno subjoktiviz.ma in tudi nekaj napak. Pripominjamo, da je bil plan izdelan z namenom, kako pospešiti razvoj posebnega šolstva v obeh občinah ter prikazati težave in ovire, ki se danes postavljajo razvoju te šole. Brez uresničitve toga plana je vsak nadaljnji razvoj te šole nemogoč. Sest avl jatlec je imel velike težave pri zbiranju podatkov za tekstualni dol in samih tabel. Temeljito obravnavan plan razvoja posebnega šolstva v obeh občinah z vsemi pripombami in popravki hi nato morale čimprejc sprejeti obe občinski skupščini in nemudoma pristopiti k realizaciji. Vsalko odlašanje iz teh ali onih razlogov bi bilo usodno za ves nadaljnji razvoj rx>scfonoga šolstva obeh občin, če ga ne bi sploh onemogočilo! " N. V. RAZPIS KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK RAZPISUJE NA PODLAGI ZAKONA O ŠTI PENDIJAH IN POGOJIH ZA IZOBRAŽEVANJE (UR. LIST SRS, ŠT. 26/67) IN PRAVILNIKA O ŠTIPENDIJAH SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK ZA ŠOLSKO LETO 1970/71 NASLEDNJE ŠTIPENDIJE: Vrsta šole Število Štipendij — 4-lctna administrativna šola 2 — ekonomska srednja šola 2 — pravna fakulteta — ekonomska fakulteta 1 — medicinska fakulteta — pedagoška gimnazija 2 — filozofska fakulteta — angleščina 1 — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — matematika in fizika 1 gimnazija na dvoletnih kmetijskih šolah več štipendij POSEBNI POGOJI: Prednost študija imajo občani občine Kamnik, ki dosegajo najboljše študijske uspehe in kažejo nadarjenost za nadaljnji študij, Živijo pa v slabih materialnih raz merah in jim je zaradi tega nadaljnji študij otežkočen ali onemogočen. Pogoji bo komisija ugotovila na podlagi testiranja. Razpis bo odprt do 30/6 1970. KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK Kamniška kronika MAJ POROKE: Berlec Franc iz Pailovč, mizarski pomoćnik, star 26 let, in Kem Cecilija z Gore, delavka, stara 25 let; Bičaniič Franjo iz S marce, delavec, star 30 let, in Pilkl Marta s Homca, delavka, stara 22 lot; Burja Janez iz Porebra, delavec,' star 22 let, in Osolnik Ivana iz Tuhinja, kmečka delavka, stara 18 let; Gaberc Mirko iz Veržeja, rudar, star 27 lel, in Zamljon Ana iz Kamnika, delavka, stara 22 let; Jančar Franc iz. Kamnik.1, Šofer, star .17 let, in Otnevza Frančiška iz Kamnika, uslužbenka, stara 26 let; Kern Filip iz Kamniške Bistrice, prevoznik, star 31 let, im Sušnik Olga iz Mekinj, natakarica, stara 21 let; Korbar Ferdinand iz Most, delavec, star 33 lot, in Ojstršek Frančiška iz Že j pri Komendi, šivilja, stara 30 let; Nemec Janez iz Ljubljane, zidar, star 30 let, in Kregar Friderika iz Volčjega potoka, delavka, stara 26 let; Poljan šok Franc iz Žu-bejovega, mizar, star 23 let; in Kolesa Marija iz Kamnika, delavka, stara 24 let; Pol jam-šok Ivan iz O k roga. gozdni delavec, star 27 lot, ki Slap-nik Marija iz Bele, delavka, stara 23 let; Skubic Ludvik i/. Crne, rudar, star 51 lot, in Zupane Terezija iz Kamnika, delavka, stara 39 let; škrbine Peter iz Ljubljane, livar, star 33 let, in Grilj Cirila iz. Kamnika, delavka, stara 24 let. SMRTI: Balantič Marija iz Županjih njiv, gospodinja, stara 68 let; Dcrriič Franc iz Kamnika, osebni upokojenec, • star 68 let; DrOlc Marija iz. t:ošnj:ic, gospodinja, stara 71 lot; Iskra Janez iz Godiča, posestnik, star 80 tet; Kovač Franc iz Suhadol, strojni ključavničar, star 48 tet; Petorca Marija iiz. Kamnika, osebna upokojenka stara 74 tet; Pir J Gregor iz Lok v Tuhinju, prevžitkar; star 77 tet; Prosen Marija, iz Zg. Stranj, gospodinja, stara 90 let; Rad man M. i jo z S marce, mizar, star 49 tet; Srsan Franc z Potoka pri Komand*, kmet, star 88 let; Škrjanc Terezija z Duplice, delavka, stara, 46 let; špruk Butan iz Komende, diijaik, star 17 let; Uran Anton iz Motniika, kmet, star 65 let. lščeva sobico in kuhinjo, (lahko podstrešno) za eno do dve leti. Plačava za eno leto vnaprej. Ponudbe pošljite na uredništvo. Helena /.vikari Jurčičeva 23 Kamnik KAMNIŠKI OBČAN — glasilo SZDL občine Kamnik. — Urejuje uredniški odbor. — Glavni urednik France Svetelj. — Izhaja enkrat mesečno. — Uredništvo in uprava: Delavska univerza, Kamnik, Kidričeva ulica (Zdravstveni dom). — Tiska CP Gorenjski tisk v Kranju