POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TE&ENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravai Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—> mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50
Štev. 41	* Maribor, sobota, dne 14. maja 1938 m Leto XIII
Protituberkulozni teden in tuberkulozne razmere
Tuberkuloza ali jetika je dandanes najhujša kuga, ki na zavraten način podori vsako leto tisoče in tisoče ljudi. Razsaja ta bolezen najbolj med sloji,
so socialno v slabih razmerah. To so Predvsem delavci nezaposlenci in vsi Zaposlenci, ki prejemajo tako slabo piano ali mezdo, da ne morejo niti sebe zabosti hraniti, kaj šele rodbino. Več kot “ve tretjini delavcev in namečšencev se Pd nas nahaja v tem neprijetnem položaju,
Okuženje z bacili tuberkuloze je kaj ‘ahko. Dogaja se neprestano. Ali se borzen razvije ali ne, pa je odvisno od nvočne narave, zdravega stanovanja in Slcer opreznosti okuženca. V obrambo Pr°ti tuberkulozi je zaradi tega potreb-na najprej zadostna prehrana in zdravo stanovanje. To je glavno.
Tuberkuloza je jako razširjena borzen. Zato je akcija proti tej kugi potrebna. Akcija, ki je takorekoč privat-na, ima namen, opozarjati na nevarnost tuberkuloze, navajati javnost, kako naj Se je ogiblje ter snovati zdravniške posvetovalnice za tuberkulozne bolnike. To je vse, kar more ta akcija storiti.
Glavno pa je in ostane, da se dvigne z‘vtjenjski standard prebivalstva, ki je zaradi slabe prehrane in slabe stanovanjce preskrbe vedno v nevarnosti, da °boli za tuberkulozo in kadar oboli, ni-|Ua možnosti zdravljenja, ker slabo živi in slabo stanuje.
Nekateri ljudje, ki sicer nič ne prispevajo, se hvalijo, kako ugoden socialni položaj imamo pri nas, kako smo sijajno socialno preskrbljeni. Če pa primerjamo dejanske razmere, vidimo, da je prvič naše delavstvo plačano za 50 odstotkov manj od predvojne paritete m da prihajata kot majhen pozitivum v socialni politiki le bolniško in nezgodno zavarovanje. Drugo pa je tako malenkostno, da se da. primerjati kvečjemu Napitnini.
Protituberkulczni boj bi morala predvsem podpirati v večji meri država in samoupravne oblasti vse od kraja. —
Glavno podporo bi pa morala nuditi državna gospodarska in socialna politika, to je, odločno zahtevati, da se standard življenja dvigne in da se preskrbi povsod zdrava stanovanja.
Glede tega vprašanja uganjajo nekateri listi pravo demagogijo. Tako pravijo: mi nimamo kapitala kakor velike kapitalistične države in zato rye moremo dvigniti mezd na nivo drugih bogatih držav. K temu pripominjamo, da bogate države ponujajo kapital. Tako smo či-tali nedavno v angleškem listu. Zakaj ga ne dajo, je drugo vprašanje, o katerem ne odločamo mi. — Pripomniti pa moramo, da to ni ovira. — Zakaj čim boljše so mezde, večji je kon-ZUm in tudi večja produktivnost delavcev. Visoke mezde niso nobena izguba, ampak živec narodnega gospodarstva, ker se v obliki konzuma vračajo nazaj V gospodarstvo. Delavci namreč, ne izvažajo valute in zlata, kakor oni, ki imajo premalo kapitala. S tujim kapitalom pa mora država napraviti pogodbe, po katerih prihaja znaten dobiček v prid narodu.
Potrebna je propaganda proti tuberkulozi, potreben pouk, kako se naj delavec čuva te bolezni in potrebna je zdravniška oomoč in svet nesrečnim bolnikom. Vse to je prav in dobro. Če smo se dotaknili tega vprašanja tudi z drurfe strani, smo morali to storiti iz dveh razlogov: prvič, ker je aktivno zanimanje javnih ustanov za akcijo premajhno in drugič, ker gospodarski in so-
Boj J
■ ii
ragmji
- odprite meje 1
Zakaj raste cena moki in kruhu?
Nov val draginje je zajel vso državo.
Podražila se je moka in kruh, in to znatno podražila, kar je sigurno znamenje, da bodo začele naraščati cene tudi vsem ostalim življenjskim potrebščinam.
Naraščanje draginje je silno presenetilo delavce in nameščence in sploh vse one, ki žive iz rok v usta in so navezani na svoj skromen zaslužek.
Ta zaslužek je bil še pred zadnjim zvišanjem cen za 50 odstotkov nižji kot pred vojno, z naraščajočo draginjo pa vrednost zaslužka stalno pada.
Čakali smo, v nadi, da se bo kdo oglasil in povedal, kako naj si razlagamo naraščanje draginje spričo dejstev, da kupna moč dinarja ni padla in da je tudi
0g, Ogg	2
13. aprila	275—285 255—265 235
12. maja	330—340 310—320 290
Moka se je torej podi-ažila v enem mesecu od 13. aprila do 12. maja povprečno za okroglo Din 55 za 100 kg.
To pa so cene postavno Banat ozir. Vojvodina. Pri veletrgovcih pa je stala moka:
Og in Ogg 2	5	6	7
14. aprila	345	335	305	290	205
9. maja	415	405	380	365	245
Cene v moki v na drobni prodaji so skočile za din 30 za 100 kg, kruhu pa, kot je bilo že razglašeno: 65 para pri belem in za 12 para pri polbelem.
Naše žitno gospodarstvo je pravzaprav docela v rokah Privilegirane nakupne družbe (Prizad), ki organizira tudi izvoz žita.
Dpe 14. aprila smo čitali od Prizada objavljeno vest, da bo znižal ceno pšenici na din 159, ki bo pa kljub temu še vedno za din 47 dražja, kot na svetovnem trgu. Napovedano znižanje je utemeljil s tem, da ne gre, da bi bile cene v novem, žitnem letu previsoke.
vrednost dinarja na zunanjih borzah ostala ista. Toda zdi se, kakor bi se izogibali odgovoru na to vprašanje.
Borzna poročila edina nam razodevajo, da je
naš vsakdanji kruh postal na borzah predmet blazne spekulacije,
ki že od srede aprila t. 1. tira cene kvišku, ne da bi vedeli zakaj in kje bo konec navijanju cen.
Novosadska produktna borza zaznamuje za potisko pšenico, franko šlep na Donavi ali Tisi, te-le cene: t 13. aprila Din 183—186;
! 12. maja Din 239—245.
Med 13. aprilom in 12. majem je na-I rasla cena pšenici za din 56 oz, din 59, I Cena moki pa je rasla takole:-
5	6	7	8
—245	215—225	185—195	115—120
i—300	270—280	240—250	130—135
Po tej jasni izjavi odločilnega faktorja v naši žitni trgovini pa smo doživeli baš nasprotno, t. j. cena pšenici in moki je od 14. aprila dalje takorekoč dnevno rastla in še raste.
To ni nobena organizacija za normaliziranje žitnega trga, sibtnb
Pri povprečnem dnevnem zaslužku našega delavstva, ki znaša od din 24 do din 25, si res ne moremo privoščiti luksuza, da bi na ljubo špekulantom plačali moko
še enkrat dražje kot je niena cena na svetovnem trgu.
Pretežen del delavstva itak skoraj ne živi od drugega kot od kruha (in čebule).
Od podražitve kruha tudi kmet nima ničesar, kajti zaenkrat raste cena stari pšenici, ki so jo že davno vso pokupili špekulanti.
Delavci in nameščenci zato upravičeno z vso odločnostjo zahtevajo:
dajte narodu kruha!
Dajte narodu kruha po primerni ceni, ne pa, da ga mora plačevati dražje, kot dvakrat ali trikrat, če ne večkrat bolje plačano delavstvo v bogatih deželah!
Razen tega je treba, da se z enoduš-nim protestom vsega delovnega ljudstva prepreči nameravano
povišanje cen mesu.
Kar se tiče cen mesu, moramo povedati, da cena živini ni poskočila.
Sejmska poročila od srede aprila do srede maja t. 1. nam povedo, da je bila cena živi teži v Sloveniji:
vrsta	I.	II.	III.
volov	6.50	4.50—6	3.50—5
krav	3.50—5.50	2—4,50	—
telic	5—6.50	3—3.50	—
telet	5.50—8	5—7.—	—
prašičev pršutarjev	8—10
prašičev Špeharjev	7—11
Kot primero smo vzeli sejmske cene podeželjskih krajev, najvišja cena se pa nanaša na mesta, kot Ljubljano, Kranj, Celje in Maribor.
Te cene živini so ustaljene, zato nima nihče pravice, da draži meso.
Meso je sedaj dovolj drago; ako vzamemo, da je stalo začetkom maja v mestih kg govejega mesa din 10 do 14, teletina din 12 do 14, svinjina din 12 do 16 in 18, potem je to gotovo dovolj visoka cena mesu in se cene ne smejo iz-premeniti v škodo konzumentu.
Občine, banovina in država so po,-klicane, da preprečijo odiranje konzu-irenta. Spričo dejstva, da imamo poljskih pridelkov in živine v izobilju, nikakor ne gre, da bi ljudstvo trpelo pomanjkanje špekulantom in oderuhom na ljubo.
Delovno ljudstvo, brani se, da bi ti obesili kruh in meso še višje, u ’ c«
Zvišanje davkov v zadnjih treh letih
Novi proračun je predvidel še večji dctok davkov, kot je bil v 1. 1937 38.
Državni davki so se letih zvišavale tako-le narjev):
1935 36 2189.1 1912.6 3088.5 752.5 811.2 972.9
direktni davki
monopoli
drž. gospodar.
carine
trošarina
takse
v zadnjih treh (v milijonih di-
1936/37 1937 38 2340.4 2692.7
1916.2
3193.9
834.0
842.5
1045.4
2068.2
3791.1
1042.6 915.1
1207.7
Iz teh.številk je razvidno, kako so naraščali državni prejemki iz davščin.
Proračun za tekoče leto ie bil zopet zvišan, čeprav je lanski zaključek pokazal prebitek 1373 milijonov dinarjev, ker je znašal proračun 10.355.2 milijonov, prejemki so pa dosegli 11.804.8 milijonov.
Kltalci pred Sangajem
Na fronti južno od Nankinga (glavnega mesta) in zapadno od Šangaja so Kitajci dosegli uspehe. Njihove čete so dosegle predmestja Šangaja.
Japonci vdirajo v južno Kino.
Japonci nameravajo napad na Kanton,
cialni politiki nočejo pograbiti za vrat pravega zla in nekateri listi v prilog pasivnosti na demagoški način hočejo prepričati javnost, da je tako: da ne moremo.
Z resno nesebično voljo bi lahko marsikaj storili, na kar pa niti misliti nočemo. To je pa zlo!
drugo največie mesto Kitajske v južni Kini. V to svrho je zasedla po hudih bojih riihova mornarica otok Amoy pred Honkongom, ki je v angleški posesti.
Odstop belgijske vlade. V Belgiji imajo tudi težave valutnega značaja. Mednarodna spekulacija dela na razvrednotenju belge. Vlada je sklenila ukrepe in zahtevala zaupnico, ki jo je dobila s 101 proti 75. Vlada pa je kljub temu sklenila odstopiti, ker so se katoliški in liberalni poslanci nedisciplinirano zadržali.
Na 11 milijonov angleških funtov cenijo škodo, ki jo je povzročila letos suša v nekaterih krajih Anglije.
Brazfljski fašistični
uDor zaduSen
Udeleženih je bilo več častnikov,
Braziljski integralisti, neke vrste fašisti, so hoteli izvesti prevrat. V Rio de Janeiro so ponoči zasedli več važnih postojank in oblegali rezidenco državnega predsednika Varge. Postojanke so se branile dve uri, dokler je prispelo vojaštvo. Po krajšem boju so se uporniki vdali. Za uporniki stoji inozemska fašistična propaganda.
PovpreCna mezda v aprilu Din 24a47
Socialno zavarovanje v Sloveniji v aprilu mesecu.
Povprečno število članov OUZD v Li pijani je znašalo v aprilu mesecu 96.147 (61.108 moških in .35.039 ženskih). Od lanskega aprila je članstvo naraslo za 6.521, v primeri z .te-tošnjim marcem pa za 3830 članov. Več članov je imel OUZD v tem mesecu samo v letu 1930., in sicer za 707.
Zdravstveno stanje se ni poslabšalo vobče, bolehajo pa bolj članice.
Povprečna dnevna mezda, ki je po seziji padala, se je začela zopet nekoliko dvigati in je znašala v aprilu din 24.47.
Zaradi večje zaposlitve in zvišanja mezd je znašala celokupna zavarovana mezda za din 289.525.60 več, to je din 2,352.497.20. I
S
«JD v
paniia pred vrasivom narodov
1
i
Španska državljanska vojna je zopet enkrat predmet diplomatskih razprav v skupščini Društva narodov.
Debato je sprožil španski vladni delegat Del Vayo, ki je napadel politiko ne-vmešavanja, ki se izvaja samo v korist nacistom.
Odgovarjal mu je angleški delegat lord Halifax, češ, da se politika nevme-šavanja krši na obeh straneh. V ostalem je dejal, da Anglija ne more zato, ako statut Društva narodov ne predvideva nobenih mer in norm za slučaj državljanskih vojn, katere bi države morale vpoštevati. Po njegovem bi bilo najbolje, ako bi se že od vsega početka priznala pravica vojujočih se sil obema strankama.
Dvoje naziranj
Nasproti tej tezi je francoski zunanji minister izjavil, da je Francija za podpiranje demokracije v Španiji, ker to odgovarja tudi duhu Francije in njenim interesom.
Lord Halifax gotovo ve, da so po mednarodnem pravu države obvezane, da priskočijo na pomoč legalni vladi, ki je vsled upora ogrožena, vsaj pa, da ne podpirajo upornikov. Ta načela bi lahko osvojilo tudi. Društvo narodov, a t* »n
Naziranja glede Španije so v Društvu narodov deljena. Ni pa misliti, da bo prišlo topogledno do kakšnih odločitev, ampak bo ostalo pri tem, kakor je, ker se Anglija upira spremeniti svoje zadržanje.
Boji med Teruelom, Mon-talbanom in Morello
Ponovno so oživeli boji na fronti Te-ruel—Montalban—Morella. Nacisti poročajo o uspehih, ki pa so najbrž le lokalnega značaja. V hribovitem terenu bo prodiranje težko. Ob morski obali pa, kakor nacisti sami priznavajo, napadajo republikanci.
Valencija bombardirana
Valencija je bila dne 12. t. m. dvakrat bombardirana iz zraka. Poleg materijel-ne škode so precejšnje človeške žrtve, več mrtvih in nad 50 ranjenih.
Bol dveh reakcij na Madžarskem za obstoi
Madžarska reakcija se boji fašizma, ki ga je sama vzgojila.
Šef madžarske politične policije, dr. Imre Hetenyi, je zaprosil za pokoj. Minister mu je dal dva meseca dopusta, s katerega pa se ne bo več vrnil.
Dr. Hetenyi je bil specialist za odkrivanje komunističnih zarot. Največkrat so bile te zarote prazen strah, toda madžarska reakcija si je takih zarot želela in dr. Hetenvi jih je pač znal inscenirati. Med tem pa se je vladajoči madžarski reakciji pojavil resen konkurent V fašističnem gibanju. Dr. Hetenyi je kmalu spoznal, da se podzemna agitacija fašistov v ničemer ne razlikuje od komunistične, madžarska reakcija, ki je sprva mirno trpela to gibanje, je kmalu s strahom ugotovila, da ji postajajo fašisti najmanj toliko nevarni kot komunisti. Za agitacijo so si fašisti izposodili nekaj komunističnih parol in so zadnja leta deželo naravnost preplavljali z ilegalnimi letaki proti vladi ozir. posameznim ministrom. Dr. Hetenyi se je kot šef politične policije slabo izkazal; uspešen v boju proti komunistom, je pri zasledovanju fašizma odrekel. Vladi pa ne pada na um, da bi napravila mesto fašističnemu režimu, ampak zahteva, da se napravi kraj tudi fašistični gonji in agitaciji z agrarno reformo in podobno. Za to pa ie potrebna močna roka reakcionarja, ki bo znal ohraniti vladin prestiž. Vlada pa bo tudi storila vse, da vzame fašistom veter z jader. Prvi korak v tej smeri je sprejetje protižidovskega zakona, ki omejuje udeležbo Židov v javnem življenju, v trgovini in industriji v razmerju z rasnimi Madžari na 20 odstotkov.
Brez dvoma pa bo kurz vlade ostal tudi še naprej odločno proti onim strankam, ki imajo socialni program, ker so te bolj nevarne, kot fašisti, ki se tega programa poslužujejo le kot nekega po-
litičnega šlagerja. Saj vemo, da je v deželah, v katerih je prišel fašizem na oblast, ostalo vse pri starem: ostali so mogočni kapitalisti, agrarni baroni in tudi bogati Židi.
Kako pa se bodo stvari razvijale na Madžarskem, ko bo stopil v veljavo novi volilni red, s tajno volilno pravico, je pa težko prorokovati.
Abesinija prepuščena usodi
Države, članice Društva narodov imajo proste roke.
Abesinski cesar Haile Selassi je govoril na skupščini Zveze narodov in protestiral radi zadržanja Društva narodov v abesinskem vprašanju. Sklep pa je bil, da se prepusti državam članicam. da vsaka izmed njih uredi odnošaje z Abesinijo in Italijo, kakor ve in zna.
Dotna svetu
Narodni odbor. »Slovenec« poroča, da se je v Ljubljani ustanovil Narodni odbor, v katerega so vstopile razne organizacije, ki so znane po svoji strankarski orientaciji. Mislimo, da to ne bo nikak pravi narodni Odbor a S
Ptice selilke. Dr. Branko Radiča iz Splita, dosedanji član glavnega odbora JNS. je prestopil v JRZ. Prestop je utemeljil z izjavo, da ostane tudi nadalje stoodstotni jugoslovanski nacionalist, da pa mu je dala glavno pobudo — poleg drugih vzrokov — realna politika, ki jo vodi JRZ. — Laza Slavinkovič, župan v Uroševcu, je z vsemi .svojimi pristaši in prijatelji prešel v JRZ. Prebivalci v Uroševcu so večinoma Artiavti
Ustavljena polemika. Uredništvo klerofa-šistične »Hrvatske Straže« je objavilo izjavo, da na ukaz škofov ustavlja vsako osebno in stvarno polemiko z bosanskimi katoliškimi listi. Zdaj bo imela spet več prostora za don-kišotske napade na marksiste in framazone.
Delodajalci v borbi za poslabšanje obrtnega zakona. Te dni so imeli v Beogradu zastopniki vseh delodajalskih zbornic konferenco, na kateri so napeli vse sile, kako bi izvpjevalj tiovelizacijo obrtnega zakona v svoj prid in v škodo delavcev in nameščencev.
V Beogradu so obrtniki na svoji konferenci zahtevali poleg drugih svojih stvari tudi zavarovanje za bolezen, starost in onemoglost. Resolucijo predlože trgovinskemu ministru.
Brez davčnega potrdila ni potnega lista. Finančni minister je odredil, da smejo Oblasti izdajati potne liste le proti davčnemu potrdilu, da so davki plačani, če potuje žena, mora predložiti moževo potrdilo, nedoletniki potrdilo starišev, če sfarišl ne žive, zapuščin ska masa. Potniki morajo predložiti svoje potrdilo in potrdilo delodajalca, razen, če potujejo v svoji potrebi. Če kdo potuje na tuje stroške, mora predložiti tudi potrdilo onega, ki plača stroške. Vendar pa se od 1. maja do 11. oktobra letos ta predpis nebo izvajal
Balkanske države in. trgovina s Francijo
Nove trgovinske pogodbe s Francijo.
Francija namerava revidirati trgovin' ske pogodbe z Jugoslavijo, Ogrsko, Romunijo in Bolgarijo. Nove pogodbe n®) bi nudile navedenim deželam izredne ugodnosti glede trgovinskega prometa s Francijo.
Čehoslovaški državnik dr. Pavlu utonil v Sani
V četrtek dopoldne se je vozil iz Spl'*3 preko Bosne v Zagreb čehoslovaški poslanik dr. Bohdan Pavlu s soprogo in kuharico v avtomobilu. Pri Prijedorju nad Bosanskim Brodom mu je nenadoma odpovedal avtomobil ter s strmine ceste treščil v Sano. Soproga <«• Pavla je v svoji duhaprisotnosti razbila šip® vrat, skočila iz avtomobila in srečno pripl3" vala na breg, od koder so jo odpeljali v bolnico, ker je zadobila več poškodb. Ko so prišl' na lice mesta reševalci in potegnili iz vod® avto, so našli v njem še samo kuharico, med tem, ko je reka dr. Pavla odnesla in ga še vsal doslej, ko to pišemo, niso našli.
Čehoslovaška je izgubila v dr. Pavlu, ki i* bil star šele 55 let, svojega znamenitega državnega politika. Dr. Pavlu je bil rojen Slovak in se je že pred vojno udejstvoval kot novinar češkega časopisa v Moskvi, kjer ie med vojno odlično sodeloval pri čeških legijah. 0» je nato v osvobojeni republiki poslanik v Ko-danju in v Moskvi, kjer ga je pred 2 leti nasledil socijalni demokrat poslanik dr. Fierlin-ger.
Dr. Pavlu je bil tudi velik prijatelj Jugoslovanov. Njegova žena je doma iz Hvara, kjer sta si še nedavno zgradila svojo hišo. Zadnji čas je deloval dr. Pavlu v zunanjem ministrstvu v Pragi, kjer je bil eden najsposobnejših čehoslovaških diplomatov.
Papež proti rasizmu. Rimska kongregacija je izdala obsodbo rasizma v obliki pisma na vsa katoliška vseučilišča. Upamo, da bo sedaj konec koketiranja z rasizmom tudi pri katoliškem »Slovencu«.
Občinske volitve v Pragi. V nedeljo, dne 22. t. m. bodo občinske volitve v Pragi, ki bodo zanimive zaradi sedaj aktualnega manjšinskega vprašanja. Nemci v Pragi pojdejo cepljeno v volitve. Henleinovci posebej, na drugi strani pa demokratični blok, v katerem so
nemški socialni demokrati, nemški demokratični svobodnjaki in neodvisni meščanski vo-lilci Koalicija je bila potrebna, da se okrepi 2 njo demokratični politični živelj. Nosilec liste čeških socialnih demokratov je dr. Josip Je-rabek, san. referent občine, liste narodnih socialistov pa dr. Zenkl, župan občine. —	^
Angleška delavsko stranka na štiridesetih' nlcl češke socialne demokracije. O binkostih obhaja češka socialna demokracija, kakor sm0 že poročali, štiridesetletnico ustanovitve stranke. Slovesnost bo impozantna. Udeleže se ie vse bratske stranke. Angleška delavska stranka pošlje na to slavnost večjo delegacijo, ki jo bo vodil predsednik Attlee.
Prepoved avstrijskih listov v Čehoslovaški.
Čehoslovaška vlada je zabranila več dunajskih listov na Čehoslovaškem, ker pospešujejo Hen-leinovo gibanje.
Prisilne poravnave za zadolžene trgovce,
industrljce Itd. v Romuniji ni več. Konkurzu se pa dolžniki lahko ognejo, če se v šestih dneh po prijavi obvežejo, da plačajo v treh letih 60 odstotkov svojih dolgov.
Portugalska
ca
nom.
priznala generala Fran-kot prva za Vatika-
MAKSIM GORKI
(Prevel Tone Maček.)
Soparno je.. Nad vasjo vise temni oblaki, vzdolž ulice brižno pometa prah brzi veter, nekje nad goz-' dovi zamolklo grmi in črna noč leno vztrepetava v zelenkastih odbleskih daljnih bliskov. Zaslišim umerjeni in težki peket-konjskih kopit, — jezdec je stražnik Semjcn, upokojeni grenadir; vsa vas se ga boji in ga ima za zmešanega. Je ponočnjak, mrk, zavaljenega telesa, suhljat v obraz in črn. nikdar se ne nasmehne, niti ne trene z očesom, — kakor čuvaški malik, iz lesa izrezan. Ponoči galopira po vasi in v okolici. Težki, sivi konj in črnobradi stražnik sedi pokoncu v sedlu, zibaje se. s puško na kolenih in glčda s temnimi očmi predse, preko glave starega konja, kakor da sledi za kom v daljavi.
S svojo oblastjo nad ljudmi se ne ponaša, kmete pušča v miru in podnevi ga ni videti — spi. Le kadar se kmetje stepejo in ga njihove žene pokličejo pride, težak, zaspan in se ustavi pred pretepači, jih dolgo gleda z zastrtim pogledom in če popadajo pred njim na zemljo, — jih molče obrca z debelo nogo v težkem škornju.
Ves je nekako mračen, vedno vdan trdovratnemu molku in nihče si ga ne upa vprašati, — zakaj molči ?
Dosjekin mi je povedal vse, kar je o njem znanega: služil je kot grenadir v Moskvi in ko se je razplamtela vstaja, ga je, vojaka, pograbilo. Spomladi, po prevratu, se je pojavil v vasi, čisto iz sebe; kadar je bil trezen, se je pred vsemi skrival In hodil s sklonjeno glavo,'oči uprte v tla, če se pa napil, — je pa sredi ulice v blato pokleknil in se klanjal na vse strani in prosil ljudi odpuščanja, za kaj, — ni povedal. Takrat kmetje še niso bili tako splašeni, mržnja na vojake je bila v njih še živa in so nad pijancem ohlajali svojo jezo:
— Kaj, nesnaga? Nagrmadil si sebi grehov, zdaj pa bi si rad dušo iztrgal?
In že ga je kdo sunil in otroci so s kamenjem merili v njegov hrbet.
Se celo njegov brat. hudobni in spletkami Ni-kita Ljadov, mu je svetoval:
— Najbolje bi bilo Semjon, da izgineš v mesto, tukaj si odveč, kakor izruvani zob!
Tedaj je grenadir pokorno izginil iz vasi, ponoči, da ga ni nihče videl in nikomur ni povedal kam, tako da so se celo Ljadovi zbali, da si ni mogoče sam sodil in so ga dva dni iskali po okolici. Pojavil se je spet lansko leto poleti, ko je začelo primanjkovati kruha. — ženske so žele rž in videle: iz mesta po cesti je šel velik siv konj, na njem pa je s sklonjeno glavo sedel vojak s puško na hrbtu, ob boku pa mu je visela sablja in mahedral korobač. Sel je mimo ljudi in nikogar ni pozdravil in nikomu ni odzdravil. Takoj so se ga vsi začeli bati in od tedaj se ziblje po vasi. vsem nerazumljiv.
Pred mojim oknom je obstal. V temi je sličil na oblak, ki se je spustil na prašno zemljo. Zdelo se mi je, da gleda proti meni in hladna zona se mi je spustila po hrbtu.
Tedaj se je oglasil njegov zamolkli klic:
— N - no, klada! Hi!
In spet so težka 'kopita zapeketala po posušeni zemlji.
Ko sem legel v posteljo — mi je prišlo na misel:
— Mogoče je pa hotel z menoj govoriti?
Nastopil je čas poletnega dela, moji tovariši so bili zaposleni vse dni, redkokdaj smo se sestajali, za čitanje niso imeli časa in moral sem sam izslediti, kdaj je ta ali oni imel kako prosto uro. Hodil sem z njimi na ponočno delo na polje in smo se tam razgovarjali, ob nedeljah in praznikih smo pa prirejali čitanja v gozdu, —- pripravljali smo se za jesen.
Aljoša zdaj ni več toliko vprežen, svoje razgovore z doraščajočo mladino je moral omejiti — tudi otroci so bili zaposleni na polju. Sedaj stanuje pri meni, v majhni lesni baraki na dvorišču in velja navidezno za mojega slugo, ki mi pripravlja samovar za čaj, pometa mojo sobico: — pohlepno gloda knjige, vrača se mu spet zdravje, postaja bolj miren m manj zadirčen. Hodi pogosto v okrajno mestece — dvaintrideset vrst*) daleč in prinaša knjige in časopise od ljudi, ki mu jih označim in njegove oči gledajo v svet vedno bolj veselo.
*) ruska vrsta je 1 kilometer 67 metrov.
/H/tf t/i nrihndflitč.)
7g frašiU Ucaiev
TRBOVLJE
Organizirani rudarji so zborovati. Člansko
zborovanje zveze rudarjev Jugoslavije, kate-!	3 nova cesta Maribor—Ložane. Slo-
to se je vršilo v nedeljo dopoldne v »Delav-! venski dnevniki so prinašali velikanske slavo-skem domu« je prav lepo poteklo, kljub temu, I speve ob nedeljski otvoritvi nove ceste iz da je oblast dnevni red omejila. Ker sta bila ' Marlb?ra Prek« St. Petra in lepega dela Slo-slavna govornika zadržana, so podali poro- • venskih goric v Ložane kjer se ta cesta stika čilo lokalni zaupniki. Po izčrpnem referatu so. z banovinsko cesto proti Sv. Lenartu. Dnev-zahtevali člani, da se nujno intervenira na niki so slavili ta dogodek kot novo najkrajšo zunanjem obratu glede dveh delavcev, ki jima zvez0 Preko Slovenskih goric. V resnici pa te-»ozi odpust. Istotako so zahtevali, da se čim i n?u nl ttako-, Ce.sta J'e s.icer res krajša kot okr°S Prej skliče razpravno pri podjetju Dukič in oz^ Košake in Marjeto, toda ii i *
®rug, na kateri se mora zahtevati, da podjetje 1 V" - ■	,	;' *	*• so jo tako
{Jukič upošteva kolektivno pogodbo, katera je dobro napravili, da je za voznike, za vsa tež-Wa sklenjena pri Trboveljski premogokopni ia vozila, tudi za tovorne avtomobile in av-družbi dne 5 aprila t 1	tobuse mnogo prestrma in bo vsakdo vozil
J SK Amater — SK Ljubljana. Za v nedeljo, okr°£ P° dališi cesti> nee° P° tej ! ’■ M dne 15.	t. m. je povabil SK Amater v	goste	1	ker, b! enostavno ne	zmogel strmine.
garnituro SK Ljubljane. Tekma obeta biti Uokler ne bodo zmzali teh klancev, torej s to živahna, kajti v moštvu gostov nastopajo po najnovejšo pridobitvijo ne bo mnogo poma-yečini sami rutinirani igralci, ki so pred krat- i gan9- Dejstvo je, da ostanejo Slovenske gori-, kirn nastopali v ligi za državno prvenstvo. I ce naprej glede cestnih zvez najbolj zatie-Domačini bodo morali napeti vse sile. da do- niarjetie, čeprav so jih najbolj potrebne in so sežejo vsaj časten rezultat. Tekma se prične l najb° 'j rodovitne. '<<> k-11	\
ob 4. uri na igrišču SK Amateria in ie vsa Obrtniški ucm tečaji. Obrtno-pospesevalm tortna publika vljudno vabljena, da io	poseti.	re.fe[a‘	zblra ?r>Jave za vse	vrste obrtniških
ucmh tečajev in daje tozadevna potrebna po-KRANJ	jasnila	ustmeno ali pismeno.	Točasno se pri-
v .	pravljajo naslednji tečaji: Tečaj za mojstrska
vazen	sestanek za delavstvo tovarne	»Seni-	izpitna	predavanja, računski	tečaj, knjigovod-
MARIBOR
Derit« sklicuje SDSZJ v nedeljo, dne 15. t. m.
9. uri v dvorani hotela »Stara Pošta«. Udeležite se ga vsi!
Deiavcem pr; gradnji nove šole odpovedano, podjetje Tomažič je odpovedalo službo vsem delavcem in zidarjem vsled tega, ker občina Jjirna denarja. Ako v tem času občina dobi kredit, bo seveda odpoved delavcem preklicana.
Pluiloin«/.!, A ivl	if\	.r	O	C	I	ll
ski tečaj, tečaj za autogeno varenje, tečaj za splošno mizarstvo. Zasiguran je po dosedanjih prijavah tudi že damski krojni tečaj, za katerega se je prijavilo izredno veliko število udeleženk iz podeželja.
Uboj na Jožefovo pred. sodiščem. Na letoš-
CELJE
Društvo stanovanjskih najemnikov sklicuje Naročniki, Storite Svojo dolžnost!
za v nedeljo, dne 15. t. m. s pričetkom ob 1U. i »Delavska Politika« izhaja trikrat tedensko, uri dopoldne pri Povodniku (Jurčičeva ulica) Napravili smo velik korak naprej. S tem pa ni svoj redni občni zbor.	Odbor,	j	naše delo opravljeno, ampak nas čakajo nove
Novo bogoslovje — čaka na opeko. LansKo: naloge. Brezpogjno je potreba, da razširimo jesen so zgradili pod Kalvarijo betonske te- j krog naročnikov. Ostati ne sme samo pri be-melje za novo bogoslovje in napovedali, da sedali in sklepih. Vsak naročnik naj pridobi bodo nadaljevali z zgradbo letošnjo pomlad, izmed svojih znancev in prijateljev vsaj ene-Delavci so že pridno hodili spraševati k pod- Ka novega naročnika. Sporočite tudi naslove jetniku Nasimbeniju za delo pri bogoslovju, in tistih, ki bi bili pripravljeni postati naročniki, čeprav že povsod drugod delajo, je pri tem da jim pošljemo eno ali dve številki na ogled, novem bogoslovju še vedno vse tiho. Da se Vse potrebne informacije dobite v Delavski vendarllb nekaj zgodi, napovedujejo za pri- zbornici. — Za izbrtljšanje našega položaja hodnjo nedeljo slavnost blagoslavljanja moramo iti sami na delo, ker mana ne pada temeljev.	* In ta- več z neba. Vse, kar si bomo pridobili, si mo-
ko ta nova stavba ravno tako počiva, kakor ramo priboriti. Zavihati moramo rokave in na ona pravoslavne cerkve pri gradu. Toda med delo za naš tisk, ki bo postal mogočna sila tem, ko pri slednji čakajo na denar, čakajo pri samo takrat, če bomo storili vsi brez okleva-bogoslovju na opeko, katero šele žge g. Na- nja svojo dolžnost. — Pozivamo vse naše bor-simbeni v svoji prenovljeni opekarni. Narodni ce, sporočite nam takoj nove naročnike in tu-ljudje se temu čudijo. Bogoslovje bo stalo di interesente.
okrog 6 milijonov dinarjev. .	•>	-.-»'v-	Večer o delavski zaščiti s predavanji ss!
i.—„,„i„ „„	tr(rll	dr. R e i s m a n a in urednika V. Eržena bo
oddali 6 milijonsko stavbo v obmejnem Mari- nocoj ob 20. uri v Delavski zbornici. V soci-boru nemškemu podjetniku, bi lahko pritisnili j ial’>ih zakonih je delavčev denar, dostikrat vsaj toliko, da bi. dobavila opeko domača slo- ■ varstvo za vse življenje. Agitirajte in pri-venska opekarna, da ne bi bilo treba čakati s dite!
stavbo in pustiti delavstva brez posla celo na | Pri VVestnu d. d. morajo plačevati za ka-pomlad. TocJa fcOVEKAc v A'N n.-jou«tui> rpra- derski rok. Borbe Westnovih delavcev za ne-Na^ srednjih šolah se zaključi šolski pouk izplačane mezde še vedno ni konec. Vsemo-za IV. in VIII. razred v soboto, dne 14. t. m. 2oče zaostanke dolguje ta najbogatejša tovar-Din 2000.— kazni i i .u >.!\>. Fantje, o, na v Jugoslaviji delavcem iz mezdnega raz-katerih je »Slovenec« nedavno s tolikim pso-1 merja. Ker dobavlja tvrdka Westen tudi pred-
vanjem na socijaliste poročal, da so se smejali
nje praznovanje Jožefa so v Košakih ponoči | v poslopju Delavske zbornice, ko je šla mimo našli na cesti mrtvega viničarja Novaka, ki frančiškanska procesija, so bili med teni kaz-
je bil zaboden v srce. Drugi dan so aretirali v Zg. Kungoti čevljarskega pomočnika Škri-
Brezobzirno dirkanje po prometnih cestah,	_	_______ _
s kolesi, kakor z motorji in avtomobili, peca. ki se je moral te dni zagovarjati pred Postaja moda. Celo na strmem Mohorjevem okrožnim sodiščem radi obtožbe hudodelstva
klancu v tem ni izjeme, čeprav je tod vsaka vožnja prepovedana. Pasanti se kar tresejo Pogledu na »dirkače« in so nekateri pri |em zelo -» in tudi upravičeno — ogorčeni nad temi brezobzirneži. Nekateri mislijo, saj dir-Kač sam zase odgovarja, pa ni tako. Čestokrat Jo vsled dirkanja brezobzirnega vozača sku-P' najbolj tisti, ki nesreče ni povzročil. Kdor “oče dirkati, naj gre izven mesta, tja, kjer 1,1 Prometa. Zaveda naj se pa tudi, da dirkača na prometnih cestah noben pameten pasant ne Stnatra za »junaka«, kakor si brez dvoma tak človek predstavlja, temveč kvečjemu za bedaka, ki ne misli niti malo naprej, da more niegova neprevidna vožnja stati nedolžnega človeka življenje.
okrožnim sodiščem radi obtožbe hudodelstva uboja. Škripec pa se je skliceval pred sodiščem na silobran, češ, da je bil dotičnega dne popolnoma miren in trezen, medtem ko ga je na poti domov pokojni Novak ves čas izzival, nato še v bližini čuvajnice v Košakih s pestjo napadel njegovega tovariša Babšeka in potem še njega ter da so ga povrh tega še obstopili Novakovi bratje in se končno na ozkem prostoru med železniško progo in državno cesto ni mogel nikamor izogniti ali uiti. V strahu, da ubrani svoje življenje, je potegnil nož in zamahnil proti Novaku, ne da bi vedel, kam ga je zadel. Le nesrečni slučaj je hotel, da je zadel Novaka naravnost v srce in s tem povzročil njegovo smrt. Škripeca, ki je bil videti res povsem miren fant, je zagovarjal od-
p Tisoč dinarjev — za strel v glavo. Delavec vetnik dr. Reisman, ki je predlagal ponovno ^'ntar Filip, ki je zaposlen pri gradnji nove preložitev razprave, da so se zaslišale števil-s‘avbe, poleg vile g. dr. Sabothv.ia. je bil.dne j ne priče, ki so potrdile zagovor Škripeca in f '• m. iz sosednjega vrta obstreljen v čelo, i se je pri tem izkazalo, da je Škripec skrajno ‘«K°, da je moral iskati pomoči v bolnici. Med trezen in miren delavec, ki v gostilni ni niti />ran,iem s puško ga je obstrelil mladoletni sin plesal s svojim dekletom, niti ne kadi niti ne »■ dr Sabothyja. — Sedaj izvemo, da je dela-, pijancuje ali se pretepa. Pri tretji razpravi je vec Pintar, ki je pravkar prišel iz bolnice, do-i sodišče Škripeca oprostilo obtožbe uboja in on za bolečine, strah in poškodbo, en tisoč ga obsodilo samo radi prekoračenja silobrana dinarjev. — Pa naj kdo reče. da delavci v svo-! na 1 leto strogega zapora. Če pa se bo obso-Jih zahtevah niso skromni! Dvomimo, da bi g. jeni Škripec v zaporu lepo obnašal, bo izpuš-dr. Sabothy. kot odvetnik, v takih slučajih čen na svpbodo že po polovici odslužene kaz-lrnel opraviti s tako skromnimi kljjenti. š,- it ni. torej čez 6 mesecev.
Drobne novice iz Avstrije
Z Dunaja poročajo, da je podal ostavko "Sevss-Influart, zadnji avstrijski kancler, ki je Poklical Nemce v Avstrijo. Odstop pa mu ni k'l dovoljen. — Odstavljenih je bilo devet hodnikov vrhovnega sodišča, ker niso bili za-nesljivi. V Avstriji namreč sedaj niso sodniki neodvisni. — Na Dunaju se je razpaslo tako denuncianstvo, klečeplastvo in štreberstvo. da je moral proti temu javno nastopiti sam rajhovski komisar. — Čudna pravda teče se-‘iaj pri dunajskem sodišču. Neki star žid, ki je že dobrih 40 let poročen s kristjanko, je vložil zoper svojega 40 let starega sina tožbo, da se ugotovi, da ni njegov zakonski otrok. 2ena je namreč sedaj po 40 letih »priznala«, da je sina zanosila z drugim moškim že pred Poroko z zidom. Tako tožbo je sicer treba vlomiti v treh mesecih, vendar sedanji narodno-Socialistični predpisi dopuščajo, da se lahko vloži tudi kasneje, če se s tem opere otroka Vdovskega pokolenja. Sin je namreč državni Gradnik in bo obdržal službo, če bo v pravdi ^Poznan za nezakonskega.
novani od mestne policije vsak na din 500, skupaj na din 2000. — Obsojeni pa se zagovarjajo in stavljajo pod dokaz, da se nikakor niso smejali procesiji, ampak so se brez vednosti za procesijo pogovarjali in smejali v sobi ob priliki igranja pink-ponka, katerega so tam igrali tudi vsako nedeljo, ker so med ted
mete za vojaštvo, bi človek mislil, da bo vsaj v tem pogledu delavcem točno izplačevala v smislu naše socialne zakonodaje. Pa ni res. Po § 219 o. z. ima delavec, kakor v slučaju bolezni, tudi ob odhodu k vojakom v kaderski rok pravico do mezde še za 1 teden. Tvrdka Westen niti tega ni plačevala delavcem in so jo morali sedaj tirjati po svojem zastopniku za plačilo. Pri VVestnu so seveda radi tega zelo začudeni, ker so se spomnili odpuščeni
nom ves dan zaposleni v delavnicah in ta-, delavci na te svoje pravice tudi za 3 leta na-
krat nimajo časa za zabavo. O pritožbi bo torej še odločala banska uprava.
Gramozna jama pri gradu. Kakor svoječas no pri izkopavanju temeljev za Grajski kino v Vetrinjski ulici, tako so našli tudi sedaj pri gradnji Valjakovega kina nasproti gradu sam gramoz pod zemljo, ki ga je toliko, da ga je preveč za stavbo samo. Gramoz sedaj odvažajo z velikimi tovornimi avtomobili za državno cesto v Št. Ilj na mejo. Iz tega je videti, da je tudi tukaj svoj čas tekla Drava in nanašala gramoz. Ljudje vedno z velikim zanimanjem opazujejo to izkopavanje, pri katerem pa že obenem postavljajo temelje novi stavbi
Nagradno sobno streljanje priredi I. Kolesarsko društvo tekstilnih delavcev v Mariboru v nedeljo, dne 15. t. m. v društvenem lokalu, Meljska cesta 10. Začetek ob 9. uri dopoldan do' 6. ure zvečer. Vsi strelci dobrodošli. 3 lepe nagrade.
Veliko spomladansko veselico priredi DPD »Frohsinn« dne 15. maja t. 1. na vrtu gostilne g. Midlila (Weber) na Pobrežju z raznoternimi zabavami. Koncert godbe žel. del. in uslužb. pod vodstvom kapelnika g. Schonherrja Za obilno udeležbo se priporoča	odbor.
ZAGORJE OB SAVI
Ste izvršili svojo dolžnost vsi? Potem bo
HoC delavskega
gibanja v svetu
V Manchestru (Menčester
v Angliji izkazuje velenakupna družba delavskih konzumov za 1. 1937 nič manj kot 25 milijard dinarjev prometa.
Vrednost produkcije v njenih lastnih tovarnah pa je znašala 8.85 milijard dinarjev.
^vedske delavske zadruž. organizacije
Sejejo 600.000 članov. Lansko leto so imele Prometa 5,25 milijard dinarjev, velenakupna družba konzumnih zadrug pa 2,4 milijarde dinarjev.
Te številke so vzpodbudne za naše delav-ske zadrugarje, kažejo nam pa tudi, kako vi-^°k je standard delavstva v Angliji in na v vedskem in kako visoko je razvita razredna ’n zadružna zavest v obeh deželah.
Podražitev življenjskih potrebščin tudi na Madžarskem. Zadnja dva tedna je silno nara- T.Pf1eii« o r 7 , - . , —~
S’ **«« -	Merskem. Kruh ie	posko-	daJaSe	s s	a?.'	r"	is in a nTin
cil v ceni za 2	vinarja (en vinar je okroglo	j tovo	dobro	obiskano.	Na	svidenje!
10 para) za kg.	Sedaj stane beli kruh	38—42
vinarjev, polčrni	36—40 vinarjev, črni	34—36
vinarjev. Zelenjava se je podražila za štirikrat do desetkrat. Čebula je stala lansko,^ leto 6 vinarjev, danes pa stane 70 vinarjev; krompir je dvakrat dražji kot lansko leto. Naraščanje cen je vzbudilo ogorčenje med mestnim prebivalstvom. Finančni minister je najavil uvedbo kontrole cen. Porast cen življenjskih potrebščin je deloma posledica slabega vremena, v znatno večji meri pa posledica padca vrednosti madžarskega denarja v inozemstvu.
Kako potrebno je, da se sirovine predeluje doma. Te dni je rumunski minister Constanti-nescu rekel, da se Rumunija za v bodoče ne more omejiti samo na izvoz surovin, ampak mora pričeti izvažati predelane surovine, torej fabrikate. Inozemstvo, ki sedaj predeluje rumunske surovine zasluži pri tem 100 do 200 odstotkov. — To velja tudi za Jugoslavijo.
Koliko milijonov ton naše rude gre v inozemstvo, namesto, da bi prisilili družbe, da jo tope in predelujejo doma. Koliko ljudi bi bilo več zaposlenih, koliko denarja bi prišlo več v državo.
Industrij' v dravski banovini je 403, in sicer kmetiških in prehranjevalnih 37, lesnih in gozdnih 83, rudarskih 5, kovinskih 41, kemičnih 34, usnjarskih 27, tekstilnih 85, papirnih in grafičnih 20, električnih 10, stavbnih 40, raznih 21. — Vseh industrijskih podjetij v državi je 3054; od teh jih je največ v banovinah Beograd 661, Novi Sad 699, Zagreb 609. Na četrtem mestu števila industrijskih podjetij je torej Slovenija.
Konec dednih pravic in slrwe. Cita Habsburška ima tri sinove. Ker je tnalo upanja, da postanejo člani vladarske hiše, se obrnejo za drugo zaposlitvijo. Feliks bo trgovec, Robert
GUŠTANJ
Najavljenega protestnega zborovanja kovinarjev ne bo: Podružnica SMRJ nas obvešča, da za dne 15. t. m. sklicano protestno zborovanje delavstva iz jeklarne odpade.
Predavanje o razvoju delavskega gibanja, ki bi se bilo moralo vršiti dne 30. aprila, je bilo prepovedano, zato se bo vršilo v soboto, dne 14. t. m. ob pol 9. uri zvečer pri Hladeju in1 je za člane in članice »Vzajemnosti« obvezno. Vabljeni so člani strokovnih organizacij. Pripeljite s seboj tudi žene!
Poroči se te dni s. Logar Jakob s prijateljico Pongračevo Marico. V imenu DKD > Vza-jemnost« mlademu paru iskreno čestitamo in želimo, da bo s. Logar tudi v bodoče ostal tako agilen v našem delavskem gibanju, kot doslej. Obilo sreče!
ZABUKOVCA
Prireditev festivala. »Vzajemnost« priredi dne 19. junija ob 4. uri pop. velik festival na vrtu s. Zupanca. Prosimo vsa sosedna društva, da na ta dan ne prirejajo nikakih prireditev. — Družnost!
STUDENCI PRI MARIBORU
Kazen i • ■ ■	.	•	•	I	■	Sresko načelstvo je
kaznovalo 5 studenških fantov, vsakega na ^lin 240, v slučaju neiztirljivosti na odgovarjajočo zaporno kazen, ker so v gostilni Mraz zapeli neko nemško delavsko pesem. Ker fantje niso plačali, so dobili te dni poziv za nastop kazni
TEZNO PRI MARIBORU 1. delavski prosvetni večer
priredi »Vzajemnost« v soboto, dne 14. maja z zelo pestrim sporedom. Začetek ob pol 20. uri v gostilni pri Feliču. Pridite, ne bo vam žal! Odbor.
zaj ■ in imajo nekateri na ta način dobiti do 200 dinarjev. Seveda ie temu kriv.o tudi to., da večina delavcev, ki ne čitajo »Delavske Politike« in njenega pravnega svetovalca, o takih svojih pravicah ničesar ne vejo, čeprav leži v teh njihovih zakonih vsakdanji kruh. Celo s takimi bornimi zaslužki revežev, ki so že čez leto dni na cesti, se okoriščajo'\\i i h
PTUJ
Draginja narašča
kakor po drugod, tako tudi pri nas. Tepen je vedno konzument. Dasiravno se ni pomembno zvišala cena živini, je meso dražje. Še bolj pa se to čuti pri kruhu. Ze do sedaj je bil kruh napram ceni moke predrag in oblast ne bi smela dopustiti zdaj nikakega zvišanja cen kruhu v Sloveniji. Saj so bile v Osijeku cene kruhu določene šele zdaj in sicer za beli kruh din 3.75, polbeli din 3.50 in črni din 3, dočim ie pri nas bila do zdaj cena belemu kruhu din 4.50, polbeletnu din 4 in črnemu kruhu din 4 za kg, torej za din 0.50 do din 1 višja To je vsekakor mnogo več, kot stane prevoz moke iz Osijeka v Slovenijo in torej nikakor ni upravičeno nadaljnje zvišanje cen kruhu za 50 para pri kg.	Konzumenti.
RUŠE
Deklico udaril po glavi, da se ji je vlila kri.
Verouk na ljudski šoli poučuje kaplan g. Kolman, ki je pa za svoj poklic učitelja preveč razburljiv, kakor nam kaže naslednji dogodek: Dne 9. maja je v 4. razr. ljudske šole v jezi udaril po glavi učenko G., da jo .ie mahoma oblila kri iz nosa. G. kaplana je baje raztogotilo, ker učenka ni imel odprtega katekizma na, pravi strani. Radi tega so itariši protestirali pri g. kaplanu, ki pa jih je zavrnil, češ, jaz sem tepel otroke in}jih še bom, le dajajte jim potuho. Mati učenke mu je na to dejala: »Druge boste mogoče ie, moje pa ne več!« Gospod kaplan je s tem svojini nastopom precej razburil ljudi. Kot vzgojitelj v duhu krščanskih načel bi moral vedeti, da je jeza sama na sebi greh, moral bi se znati premagovati, kakor to uči druge in pri tem misliti na besede Kristusa: Pustite male k meni... (pa rie da jifi natepem). Pri kakšnem dečku bi se gospod kaplan že lahko izgovoril da je od sile nagajiv in da mu je radi tega prekipela jeza, pri deklici pa to skoro ni mogoče. Radi nepravilno odprtega katekizma in morebitne nepazljivosti pa ne gre, da bi otroka udaril po jrlavi, zlasti ne tako hudo, da ga oblije kri. Šolsko vodstvo naj naredi red. Cerkvena oblast pa naj imenuje drugega kateheta, ker gospod kaplan K. radi svoje razburljive narave in napačnega pojmovanja vzgojnih metod, tega poklica ne more vršiti.
SV. MARJETA OB PESNICI
Težave s pogrebom. V naši vasi je dne 7. maja umrl na domu nekega tukajšnjega veleposestnika krojač I. P., ki je hodil šivat kmetom. Po smrti pa so nastale težave radi pogreba. Sorodniki umrlega so prišli naročat pogreb. Toda so slabo naleteli. Župnik je dejal, da je poučen od veleposestnika 'S* da umrli ni hodil v cerkev in k spovedi ter da mu zato ne bodo zvonili, pa tudi pokopati ga ne more. Prerekanje ni pomagalo nič. Zato so svojci intervenirali pri škofijskem ordinarijatu v Ma-
Diletantski odsek »Vzajemnosti« marljivo I orV',., . 5 .^Kotovljrao ali se je med tem vadi komedijo »Vozel«, s katero bo nastopil za | pJ’emis!1' župnik tz lastnega nagiba, ali ga je zaključek sezone, nakar vso javnost že sedaj °Pxfor	^	ordinaruat,	ko so sorodniki
opozarjamo! — Družnost! — Odbor.	prišli v Marjeto, je umrlemu zvonilo. Vendar
zato je vstopil v nek belg. koncern. Ogri so mu obenem obljubili znatno odpravnino, če se od-pa se zanima za avtomobilsko industrijo in pove. prestolu. Mogočni in ošabni Habsburža-
pa težave še niso bile premagane. Pred pogrebom je župnik izjavil, da je bolan in da torej ne more opraviti ceremonij. Domači so morali v Maribor po patra, da je na njihove stroške šel v Marjeto pokopavat. Župnikova odloč-
pojde v Ameriko. Najstarejšemu Otonu so po-|ni postanejo s tem navadni meščani ki imajo i	Pokopava	samo	vernike,	ki	izpolnju-
Ivedali na Ogrskem, da s prestolom ne bo nič,. nekateri samo še nekaj več denarja.’	|	mestu,'4%$
Ce hočete biti dobro in poceni oblečeni obiščite manufakturo
CESK1 M A € A CI H, MARIBOR,
ULICA
X. OKTOBRA,
kjer dobite blago po tovarniških cenah. Krojaške potrebščine!
Socialisti in sodelovanje z ostalimi delavskimi gibanji
Ni pa mogoče sodelovanje četudi samo z odtenki reakcije.
Nekoliko diskusije o načelnih in taktičnih vprašanjih je koristno.
Lansko leto o božiču je imela francoska komunistična stranka kongres v Arlesu, čigar sklepi so vzbudili pažnjo celo v naših meščanskih dnevnikih.
Dve tezi kongresa sta posebno važni. Prvič, kongres se je taktično izrekel za demokracijo in drugič za sodelovanje z vsemi delavskimi gibanji, to je, tudi s katoliškim.
Ni nam razumljivo, zakaj je poudaril kongres sodelovanje z vsemi nijansami »delavskih gibanj«, vendar bi radi nekaj pripomnili k temu pojavu, ki ni nov, marveč je nadaljevanje že pred par leti pričete taktike.
Mi stojimo na stališču samo-raslosti delavskega razrednega gibanja. To pa zaraditega, ker delavsko razredno gibanje nima ideološke skupnosti z drugimi delavskimi gibanji. Mnenje, da pridobimo druga gibanja samo s politično propagando za sodelovanje, je zmotno.
Glavna ovira konsolidacije delavskega gibanja je splošna kulturna zaostalost in prevelik vpliv srednjeveške in na-sprotniške- kulture.
Zato mislimo, da je naloga delavskega gibanja predvsem kulturna in šele v drugi vrsti, vendar enako važna, socialnopolitična. Delovni sloji morajo vedeti, kaj jih tišči, kdo je vzrok in kje so vzroki, potem šele bo zrelo za svojo borbo.
Izkušnje nas dalje uče, da se v druženju dveh ideologij, ki sta si nasprotni, ne doseže nikdar zdrav u-speh, ker se ideologiji »okužujeta« med seboj in ne more nastati iz njiju nič stalnega.
Prav današnja doba pri nas doma nam kaže, kako cveto ideološke korupcije v vseh gibanjih. Pravo seljenje »ideologov« imamo'. Naši napori pa so bili vedno za samoraslost socialističnega gibanja ih smo zaraditega o-hranili vso svojo konsolidiranost in nimamo poturic. Žal' le, da se nam, kakor vsem drugim, ki bi hoteli kulturno več delati, to onemogoča*.
V Franciji so se strokovpe 6rga-nizacije scfcialistov in komunistov zedinile. V ljudski fronti pa komunisti doslej niso p/raV pozitivno sodelovali, dasi S6. bili s svojimi dejanji še nrecej lojalni. Povfeent' dritgačeft bi bil lahko politični položaj v Franciji, če bi bili komunisti pozitivno in odgovorno sodelovali tudi v * vladi in tamkai vršili disciplino fronte, dokler so v njej. Napačno je, biti.poleg, stav-ljati zahteve, ne pa tudi-nositi odgovornosti. To slabost prve vlade ljudske fronte, da komunisti nišo hoteli v vlado, so nasprotniki izrabili, zlasti tudi nasprotniki v radikalni stranki. Izven ljudske fronte stoječe stranke so hujskale javnost, češ, glejte jih, take zahteve stavijo, da sami nočejo nositi odgovornosti za posledice ter so na podlagi tega uprizorile hajko ne samo proti komunistom, ampak tudi proti socialistom in ljudski fronti sploh.
»4O.000-
r~
denarnih NAGRAD
H kateri točki navodila o uporabi
’	.	j	' .	.	'	'■V-•	'•	•	•*'	-V!	/	•	..	.■	.
Radiona spada posamezna slika?
Navodilo za pranje z Radionom, Iti je tiskano na hrbtni strani vsakega zavitka, ima 6 točk. Potrebno je, da točno doženete, katere točke Radion navodila predstavljajo te slike. Vzemite v roko zavitek Radiona in prečitajte pazljivo vsako točko navodila, pa ga primerjajte s temi slikami. Nato vnesite v prazne kroge na teh slikah Številko tiste točke, ki po Vašem mnenju spada k posameznim slikam. Napišete v spodnjem desnem kotu tega oglasa čitljivo Vaše ime in natančen naslov. Izrezite cel oglas in ga pošljite kot tiskovino v odprti kuverti frankirano s 25 para brez vsakega drugega obvestila na: Jugoslavensko d. d. Schicht-Lever, oddelek reklama, Osijek.
POZOR: Poslednji rol< za vpošiljatev je 31. maj-
10.000.-
5.000.»
3.000.-
2.000.* 1oo.-
)
1. nagrada Di
2. nagrada	,,
3. nagrada	,
4. nagrada	,
2oo nagrad po »
Skupaj Din. 40.000.- za pravilno rešitev I
Ugotovitev pravilnosti rešitev, žrebanje in delitev dobitkov izvrši posebn* ocenjevalna komisija, katere člani so:
Dr. Mato Peric, kr. javni notar
Kamilo Krvaric, direktor ,,Hrvatskega Lista"
> Inž. Ante Salner, direktor Jugosl. d. d. Schicht-Lever
Dragan Gregurovic, šef reklame Jugosl. d. d. Schicht-Lever
Glavni dobitniki bodo objavljeni 19. junija.
Navodilo o uporabi obeta pri nagradnem
tekmovanju dobitek, točna izpolnitev istega pa prinaša uspeh pri pranju perila!
RADION
pere sam ^ per6 prizanesljivo
mf
iorUo
\rxlo
Kr»$5
vj\<«» «eV,'Val
Banovin«* —^
Zato smo mnenja, da je tesneje politično »sodelovanje« tudi z odtenki reakcije nemogoče, pač pa potrebno velikopotezno kulturno in po-litičrio delovanje delavskega gibanja samega, na katerem naj se zgradi bodočnost enotnega delavskega razreda.
Delavski pravni svetovalec
Vkajižba na posestvo (Celje)	|	o	moji	ženi,	da	je	umetno	Splavila,	čeprav	je
Vprašanje: Brat moje žene je prevzel po- .to popolnomajzmišljeno. Kaj naj_ ukrenem? sestvo po .svojih stariših in bi bil moral v'	'r>J
dveh letita izplačati moji ženi dedščino, pa tega kljub opominom ni storil. Vmes se je zadolžil in so se upniki vknjižili na njegovo po-
sestvo za visoke zneske. Ali se moja žena lahko še sedaj vknjiži na*>rvo mesto, ker je njena terjatev nastala pred ostalimi, in kdo nosi stroške vknjižbe?
Odgovor: Vaša žena se more vknjižiti na bratovo posestvo le za že obstoječimi vknjižbami; dan nastanka terjatve ni merodajen.
Odgovor: Vaša žena naj vloži zoper do-tično žensko tožbo .zaradi žaljenja časti, nakar bo obsojena iti bo gotovo prenehala z govoricami.
Ali ie mož plačnik za ženine dolgove? Maribor Vprašanje: Nameravam se poročiti z neko vdovo, katere mož je zapustil več dolgov. Ali bodo lahko upniki zahtevali plačilo teh dol gov od mene?
Odgovor: Ce Vaša bodoča žena ni po svo-
Brata naj iztoži in se vknjiži na podlagi sod- Jem Prveni možu ničesar r-odedovnla, ni niti be; stroške bo moral nositi brat. Seveda se to sama Penica njegovih dolgov, v nikakem pri-izplača le, če tiratovo posestvo nudi kljub meru Pa ne k°dete plačnik Vi.
obremenitvi še dovolj kritja.
Izmišljene govorice (Mežica) Vprašanje: Neka ženska razširja govorice
Ali lahko preneham plačevati zavarovalne premije, ker sem zavarovan proti požaru (Trbovlje)
Odgovor: Dokler ne poteče doba, za katero ste sklenili zavarovalno pogodbo (navadno 10 let), ne smete prenehati s plačevanjem premij, ker jih bo sicer zavarovalnica uspešno od Vas iztožila. 'Pogodbo morete predčasno razdreti le sporazumno z zavarovalnico.
Kaj mislite, kaj bi bili napravili z zavednimi železničarji, ako bi si bili .ti usodili svoj čas povabiti nemške železničarje v večjih skupinah na obisk v Jugoslavijo? j <*'	' \* nii
>1 šele> sedaj, po I. 1933.. prišit na to, da to ni; noben nevaren greh.
V ogledalu
Koliko moram plačati takse za krstni iir samski list? (Rogatec)
Po din-20.— za vsakega.
Radi bi imeli, če bi jim kdo dal. Na nekem zborovanju, ki ga je pozdravil sam prevzviše-ni knezoškof po svojem zastopniku, so sprejeli resolucijo, ki pravi, »da naj se delavske ustanove dajo delavstvu. Delavske zbornice in Borze dela pa naj se uredijo tako, da bodo služile vsemu delavstvu, ne pa samo socialistom raznih barv.« — Gospodje bi radi nekaj imeli, pa ne vedo, kako bi dobili. Ne da bi rekli, ’t t V'	i •• \\ razpišite svo-
bodne, tajne volitve v Delavske zbornice in OUZD, kakor to neprestano zahtevajo svobodne strokovne organizacije, ampak pravijo samo. »naj se dajo delavstvu in vzamejo socialistom vseh barv.« Vzeti, to bi jim dišalo. Toda, gospodje, če ste tako dobri katoličani, potem morate tudi vedeti, da ie jemati, kakor bi vi radi, v desetih božjih zapovedih prepovedano.
Jfajcenejši nakup
vseh vrst nogavic, srajc, svilenega perila, pletenin, krojaških potrebščin ter vencev in pajčolanov za birmo nad i
tla
M
9f
J« a r i b o r, Aleksandrova c. 19
B. RANGUS - KRANJ
Mr in Mir Sodni
cenilec	.	.,
Velika zaloga zlatnine, ur, jedilnega orodja, T stala, optike itd. Zahtevajte brezplačni ce
Za konzorctl izdala in urelule Adolf Jelen v Maribora. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstiviteli Viktor Eržen v Mariboru.