dekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana ~ št. 3/XXIV, junij—julij 1987 ____ _ 511 o 10 PROIZVODNJA TKANIN ZA PREVOZNA SREDSTVA V zadnjih treh letih se v našem proizvodnem programu opaža več kvalitet za prevozna sredstva. Vedno večji pomen in delež predstavljajo predvsem tkanine za osebna vozila, medtem ko smo tkanine za avtobusne in vagonske sedeže proizvajali že mnogo prej. Priznati moramo, da so prve tkanine za blazinjenje avtobusnih sedežev izbirali kar med »pohištvenimi« kvalitetami in da so bile potrebe proizvajalci ev avtobusov majhne, saj je na sedežih prevladovalo umetno usnje. Podobno je bilo v proizvodnji potniških železniških vagonov. Tako smo še dvajset let nazaj nudili v ta namen pliš tkanine - moket - desiniran po postopku s segretim graviranim valjem. Okrog dvanajst let je stara kvaliteta »pikčastega« pliša. S proizvodnjo Raschel pletenega pliša smo lahko nudili nov tip tekstilije, ki se je pri tapeciranju prijetno oblikovala. Med pliš tkaninami smo imeli tudi zelo popularno večbarvno geometrijsko vzorčno kvaliteto, ki jo je še danes opaziti v kakšnem starem avtobusu. Naj omenim še »kodraste pliše« predvsem poznamo »tos-ko«, ki so jo tudi nemalokrat uporabili v te namene. Z razvojem avtobusne industrije in prodorom njihovih izdelkov na tuje trge, s povečanim življenjskim nivojem in težnjami uporabnikov teh sredstev po večji udobnosti se zahteve proizvajalcev teh vozil, predvsem pa vozil za visoki turizem povečujejo. In sicer v smislu boljših, trajnejših kvalitet, in modi podrejenih desenov in barv. Poleg sedežev se s tekstilijami obdelajo tudi stene in stropi, skratka od prej prilagojenih skoraj pohištvenih kvalitet smo prešli v namenske avtobusne kvalitete in vzorce. Še večji razvoj beležimo na tkaninah za osebna vozila. Prva namenska kvaliteta razvita pri nas za »Jugo Amerika« je bil kodrasti pliš obdelan z ognjevarno apretu-ro, ki nam je v proizvodnji povzročala velike težave. Zato je bila po dobrem letu proizvodnje izpeljana v Crveni zastavi zamenjava s plosko tkanino, ki žal ni bila razvita pri nas in moramo zato prejo zanjo uvažati. Enako je s kvaliteto, ki jo izdelujemo za »Prevent« oz. vozilo golf. Proizvodna usmeritev v preteklem letu, da povečujemo delež tkanin za prevozna sredstva ter s tem povezan razvoj kvalitet in vzorcev ima za posledico, da je že cca 20 % naše proizvodnje tkanin namenjeno tem porabnikom ter da smo v tem času razvili vrsto kvalitet, ki jih to tržišče zahteva in kar je predvsem po- . membno - večina razvitih kvalitet bazira na domači surovini. Zelo na grobo bi v tem sestavku navedla kvalitativne zahteve za tovrstne tkanine: biti morajo močnejše od tkanin za opremo »domskih« sedežnih elementov, bolje se morajo čistiti, imeti morajo dobre barvne obstojnosti (na svetlobo, trenje, na zunaj); ker so bolj izpostavljene poškodbam morajo biti primerno konstruirane, pomembna je vzdržljivost pri trenju - obraba. Nekateri porabniki zahtevajo, da imajo tkanine lastnost težje vnetljivosti. Še in še bi lahko naštevali, sploh pa imajo tuji proizvajalci znanih avtomobilskih znamk svoje normativne zahteve, na katere so se bazirali tudi jugoslovanski proizvajalci. Te lastnosti tkanin je mogoče doseči v prvi vrsti s primerno surovino. V svetu se v ta namen trošijo predvsem sintetika kot poliester, naylon in njihove modificirane izvedbe v smislu poboljšanja že obstoječih klasičnih tipov. Ker je proizvodnja te vrste domače sintetike zelo skopa imajo naši razvijalci za doseganje potrebnih lastnosti precej omejitev ali pa jih morajo doseči z ustrezno vezavo. Tudi z raznimi efektnimi prejami, kot voluminiranimi poliester prejami, lasastimi ali ženilj prejami, domače industrija ne razpolaga. Tu je še volna, ki je kot naravno vlakno za tovrstne tkanine zelo primerna surovina. Vendar so tudi pri nabavi volne težave. Volnene preje iz volne domačih ovc so manj primerne ali pa dobave niso konstantne, kar pa je za prej omenjene standardizirane kvalitete še kako pomembno. Kljub vsemu imamo trenutno v kolekciji kar nekaj dobrih kvalitet plišev (iz malona v lasu in močnejšo poliester prejo v temelju), tex ploskih tkanin (iz viskoze oz. mešanice viskoze in poliestra) s katerimi smo nastopili na avtomobilskem salonu v Beogradu konec meseca marca letos. Odziv in zanimanje zanje obstoja, prav gotovo pa jih bomo morali izpopolnjevati kvalitativno in desensko, posebno še, če bomo te kvalitete hoteli tudi izvažati. Naj omenim še razvoj na področju težje vnetljive viskoze za katero se je »ogrela« firma Incel v Banja Luki. Izdelala je vzorčne količine vlakna, ki smo ga sprejeli v Laškem. Tkanina stkana iz te preje ima na »negorenje« odlične lastnosti, žal pa je to vlakno več kot trikrat dražje od običajnega viskoznega vlakna, zato je tkanina temu primerna znatno dražja. Kvaliteto imamo preizkušeno za primer, če bo trg to zahteval. Ne smem tudi mimo tkanin za stranice v notranjost osebnih avtomobilov. Za »Jugo« smo na začetku ponudili lahko samo za- nkasto pletenino iz teksturirane-ga naylon filamenta - uvoženega ali domačega »Julon«-ovega. Pravkar ugotavljamo, da ta kvaliteta nima bodočnosti. Tudi za ta namen razvijamo plosko tkanino iz preje, ki daje tkanini potrebno razteznost, ki jo zahteva tehnologija izdelave stranic. Tkanine in pletenine je mogoče še oplemenititi bodisi z apretura-mi za doseganje posebnih lastnosti, s kaširanjem hrbtne strani pa jim je mogoče še povečati uporbno vrednost. Upam, da mi je v poljudni obliki uspelo prikazati dosedanja prizadevanja in uspeh pri razvoju tkanin in pletenin za prevozna sredstva. Vsekakor pa nas čaka na tem področju še ogromno dela, pridobivanja znanja, izkušenj predvsem pa moramo biti pri tem mnogo hitrejši. Marjana Gregorčič 2 dekorativna^_ STROKOVNO SREČANJE Vsako leto je organiziran strokovni simpozij o novostih v tekstilni tehnologiji, ki so ga letos preimenovali v strokovno srečanje diplomantov tekstilne tehnologije. XXII. strokovno srečanje se je vršilo na Univezi. Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo 'na oddelku VTO Tekstilne tehnologije od 28. do 29. maja 1987. Fakulteta je že dvaindvajsetič organizator tega srečanja, tokrat je bil pokrovitelj TEKSTIL Proizvodno in trgovsko podjetje n.sol.o. in pokrovitelj modne revije študentov oblikovanje JUGOTEKSTIL - IMPEX iz Ljubljane. Predavanja je otvoril in med seboj povezoval univerzitetni profesor dr. Jože Špan. V referatih so posamezni predavatelji iz fakultet (Ljubljana, Maribor, Zagreb, Leskovac, Bihač) in DO (Instron, Metalna) nanizali novosti iz različnih področij tekstilne tehnologije. Prvi predavatelj F. Kočevar nam je predaval o inovacijah, pogojih za tehnično tehnološki napredek in gospodarsko rast. V svojem referatu nas je seznanil z izrazi v zvezi z inovacijami, jih definiral in opozoril na majhno učinkovitost raziskovalnega dela za katerega so v večini primerov krivi naslednji vzroki: Neusklajenost znanstveno raziskovalnega dela z zahtevami in potrebami domačega gospodarstva, zastaranje strokovnega znanja in informacij v primerjavi z ostalim svetom, konservativno in vzvišeno gledanje na inovacije, odpor proti uvajanju novosti v proizvodnjo in prenizka materialna in moralna stimulacija. Poudaril je, da se s stanjem v delovni organizaciji ne smemo biti zadovoljni, temveč ga moramo ves čas primerjati s stanjem drugih delovnih organizacij. V diskusiji zadnji dan so govorniki poudarili, da je premalo sodelovanja med delovnimi organizacijami in inštitutom. Določeni patenti so izdelani, vendar jih industrija največkrat zaradi finančnih sredstev in nezaupanja ne uvede v svoj delovni proces. Ob tej temi sem se nekoliko bolj razpisala, ker se čutijo v raziskovalni skupnosti odgovorni pomagati delovnim organizacijam, vendar te niso sposobne ali zainteresirane za to. Predsednik nemške firme Instron International Limited iz Offenbacha nam je predstavil sodobni način merjenja nateznih lastnosti tekstilnih materialov. S pomočjo dinamometra in računalnika v katerega vstavimo disketo s progra- mom in dobimo željene izračune. Za nas je zanimiv dinamometer za ugotavljanje nateznih trdnosti v avtoindustriji. Sektor za razvoj in uvajanje novih programov iz Metalne v Mariboru so predstavili svoj program, ki je namenjen tekstilni industriji. V programu je zajet predlog metodističnega načrtovanja novega proizvodnjega programa procesne tehnike, v okviru katerega je zajeto tudi kaširanje izdelkov za avtoindustrijo. S področja novih vlaken sta imela dr. Malejeva in mag. Sluga predavanje o ultrafilnih kemičnih vlaknih. To so polimeri oz. vlakna iz heterocikličnih in ciklinčnih organskih spojin, ki jih oblikuje visok modul in visoka temperaturna odpornost. Naziv teh vlaken: no-mex, conex, kerlarji kermal itd. Osnovna lastnost teh vlaken je zniževanje titra oz. finosti vlaken v filamentni preji in zboljšanje tekstilnih lastnosti. Te preje so primerne za tekstilne izdelke, ki zahtevajo mehak svilen otip, prijeten lesk in oblikovnost. Na področju predenja je prof. Gregorič predaval o delovanju predilnika na zračni curek. Preja spredena na ta način se razlikuje od pristranske in rotorske po tem, da ima nevito jedro ovito s snopi vlaken, ki vežejo jedro v celoto. Ta način predenja se še ni uveljavil pri nas. Uporablja se za preje finejšega titra, pomanjkljivost je ta, da se lahko predejo zaenkrat samo čisti PES in mešanice PES (česani bombaž). Prof. Nikolič nam je na osnovi analize med pr-stanskim in rotarskim postopkom predenja podal razlike med njima. Glede na kakovost zahtevane preje za določeni asortiman se lahko DO odloči za najbolj donosni predilni postopek. Prof. Jakšič nam je predaval o prednostih in pomanjkljivostih dovajanja osnove na statvah za triaksialno tkanje. Stroj za triak-sialno tkanje je izdelala ameriška firma Barber - Colman in je bil predstavljen na ITMI v Hannovru 1979 in Milanu 1983. Triaksialne tkanine se uporabljajo za filter, ponjave šotore, balone, čelade in zaščitne jopice. Primerne so za blazinjenje pohištva, ker se tkanina manj deformira kot pri biak-sialnih tkaninah. V inštitutu priporočajo, da bi podprli razvoj domačega stroja za triaksialno tkanje originalne konstrukcije, ki je že v teku. V tekstilni industriji so pomembne fizikalne lastnosti vlaken, prej, sukancev itd. Tov. Perič s fakultete iz Zagreba nam je predaval o kontinuirnem postopku deformacije preje. Preja se razteza in relaksira kontinuirno na aparatu in na računalniku dobimo izpis podatkov za preizkušano prejo, ki nam pomaga oceniti kvaliteto in tehnološke lastnosti preje. S področja pletenja nam je tov. Srdjak analiziral dinamične sile pri pletenju na kulirnih strojih in tov. Bašnec o reoloških lastnostih pletiva. V naši DO uporabljamo snutkovne pletilne stroje in se sile le teh razlikujejo od lastnosti kulirnih strojev, prav tako lastnosti pletenin. Izredno zanimivo temo je imela tov. Jeler iz mariborske fakultete, ki je predavala o problematiki laboratorijske priprave podatkovne baze za računalniško receptira-nje. Idealno je, če si lahko pripravimo lastno (bazo podatkov) zbirko za barvila in kemikalije. Prenos laboratorijskih rezultatov v industrijo je mogoče s faktorjem prenosljivosti, katerega moramo ugotoviti predhodno. Napake, na katere moramo biti pozorni pri delu v laboratoriju in v proizvodnji: tehtanje materiala, raztapljanje barvil in kemikalij, priprava bar-valne kopeli in barvanje vzorcev. V to področje sodi tudi predavanje tov. Nerala iz fakultete Maribor, o sistemu določanje barvnih vrednosti in računalniško recepti-ranje z računalniškim sistemom ACS - 3500. Računalniško recep-tiranje postaja nujnost za razvoj v naših razmerah. Pri barvanju se večkrat pojavijo napake zaradi penjenja. Prof. Jože Špan nam je v svojem predavanju podal mehanizem učinkovanja protipenilnih sredstev in določanje protipenilnega učinka. Izrazil je željo da bi se kdo iz DO javil in pokazal na kakšen način oni rešujejo ta problem in bi predaval o tem naslednje leto. S področja šivanja je tov. Ger-šak analizirala obremenitev sukanca med procesom oblikovanja vboda, ki je odvisen od sile trenja, sunkovite udarne obremenitve in obremenitve na nateg. V gospodarstvu nastajajo nova gibanja na katere nas je opozoril tov. Jerovec. Poleg EGS je še EFTA (Evropsko združenje za prosto trgovino) katere članice so Avstrija, Finska, Islandija, Norveška, Švedska in Švica. V Afriki je SAARC - južno afriško združenje (Butan, Bangladeš, Indija, Mal-davija, Nepal, Pakistan in Sri Lan-ka), Andski pakt za južno ameriške države (Bolivija, Ekvador, Kolumbija, Peru, Venezuela) in GCC (Bahrein, Katas, Kuvajt, Oman, Sa-udova Arabija). Vsa ta gibanja e v notranjosti povezjejo med seboj in prav tako na zunaj. Po oceni strokovnjakov so za spremembe v svetovnem gospodarstvu krivi naslednji vzroki: pocenitev nafte, povečanje vrednosti tujih deviznih sredstev, hiter razvoj azijsko pacifiških držav, rekordnemu svetovnemu pridelku žita, utrditev vloge trga v posameznih državah itd. Ključni faktorje razvoj o katerem je predaval tov. Čulakovič. Elementi za razvojni program so sledeči: dober asortiman artiklov, marketing- ki zadovolji potrebe in želje kupcev, prodaja - na sejmih, analiza trga, hiter odgovor na ponudbo, analiza cen, dizajn - na zahtevo in ceno kupca usposobiti konstrukcijo proizvodov, fleksibilnost-tehnološko in organizacijsko prilagoditi program za potrebo tržišča, cene - dolgoročna orientacija izvoza in prehod v višji kvalitetni razred za proizvod oz. artikel, ekonomska propaganda - sodelovanje na sejmih doma in v tujini, zagotavljanje tržnega imiža. Poleg predavanj je bila še modna revija v Cankarjevem domu, kjer so študentje oblikovanja prikazali svoje kreacije iz svojih diplomskih in seminarskih nalog. Študente oblikovanja vodita doc. Metka Vrhunc dipl.ing.arh. in asistent Marija Jenko dipl.arh.akad. slikar. Tokrat je bila modna revija drugačna kot običajno. V umetniškem programu so prikazali svoje domislice, ki so jih poimenovali odrazi, domislice in prebliski. Modele je prikazala baletna skupina v koreografiji Ksenije Hribar. Vsakdo je lahko izvedel nekaj novega s svojega področja, nekateri več drugi manj. Vse kar je zanimivega za DO sem podala pri posameznih predavanjih. Za razvoj tehnologije in tehnoloških procesov je sodelovanje na takih strokovnih srečanjih nujnost. Lidija NOVAK Molk Kako lepo je molčati in gledati skozi okno na strehe hiš, ko se sonce vanje upre. Kako lepo je molčati, ko vse naokrog nekam hiti, buči, kriči -in opazovati vse to in pustiti času oditi. In ko se zvečeri, že utrujen je korak in odsoten je pogled; ko zapreš oči, veš, da lepo je molčati in sanjati...! Klobučar Lidija 3 dekorativna KADROVANJE V PRVEM TROMESEČJU 1987 1. Zaposlovanje LETO TOZD Pioizvodnja tkanin TOZD Energetika in vzdrževanje TOZD Predilnica Laško DSSS Skupaj DO brez TOZD Predli. Laško Skupaj 1986 Povprečno število zaposlenih delavcev v I. tromesečju 781 41 232 163 985 1217 1987 Povprečno število zaposlenih delavcev v I. tromesečju 749 39 224 162 950 1174 % na leto 1986 95,9 95,1 96,6 99,4 96,4 96,4 stanje zaposlenih na dan 31. 3. 1987 743 38 227 162 943 1170 Povprečno število delavcev se je v delovni organizaciji v primerjavi z enakim obdobjem leta 1986 zmanjšalo za 43 delavcev, oziroma 3,6 %. Glede proizvodnih potreb načrtujemo v naslednjih mesecih zaposlovati nove delavce predvsem na tiste delovne faze, kjer je najnujnejše, da bomo lahko zagotovili nemoteno proizvodnjo delo. 2. Fluktuacija TOZD Proizvodnja tkanin TOZD Energetiku in vzdrževanje TOZD Predilnica Laško DSSS Skupaj DO brez TOZD Predil. Laško Skupaj % fluktuacije 7I. - III. 1986) 3,1 2,3 2,9 1,2 2,2 2,5 število delavcev, ki so izstopili 30 1 5 9 40 45 število delavcev, ki so vstopili 36 1 9 5 42 51 % fluktuacije (I. - III. 1987) 3,9 2,6 2,1 5,4 4 3,7 V prvih treh mesecih letošnjega leta je prekinilo delovno razmerje 45 delavcev, kar predstavlja 3,7 odstotno fluktuacijo. V primerjavi z enakim lanskoletnim obdobjem je fluktuacija precej višja. Glavni razlogi za prenehanje delovnega razmerja so bili: nizki OD, upokojitve, poskusno delo in hujše kršitve obveznosti. Delovno razmerje je v tem obdobju sklenilo 51 delavcev, pretežno v TOZD-u Proizvodnja tkanin. Kljub prizadevanju z občinskimi skupnostmi za zaposlovanje kot z objavami v javnih občilih nam še vedno ni uspelo zaposliti delavcev določenih poklicev, tako kovinarskih kot tekstilnih. 3. Izostanki z dela zaradi bolezni in nege družinskega člana LETO TOZD Proizvodnja tkanin TOZD Energetika in vzdrževanje TOZD Predilnica Laško DSSS Skupaj DO brez TOZD Predil. Laško Skupaj 1986 (I. - III.) 9,1 6,4 10,5 7,5 9,2 8,4 1987 (I. - III.) 7,2 7,4 10,4 5 6,8 8,5 Izostanki z dela zaradi bolezni in nege družinskih članov so v primerjavi z enakim obdobjem leta 1986 skoraj enaki, vendar so kljub temu previsoki. Tako kot doslej bo potrebno tudi v bodoče še tesneje sodelovati z lečečimi zdravniki, občasno opraviti kontrolo na domu in napotiti delavce, ki pogosto bolujejo na izredne zdravstvene preglede. Čeprav obdobni zdravstveni pregledi zajemajo letno precejšnje število delavcev in so le-ti po poročilu dispanzerja za medicino dela večinoma sposobni opravljati svoje delo, je potrebno razmisliti kaj potem vpliva na tolikšno odsotnost z dela zaradi bolezni. Pri invalidskih ocenitvah delavčeve sposobnosti ugotavljamo, da kljub prejetemu sklepu o izvedenskem mnenju invalidske komisije, daje delavec sposoben opravljati svoje delo se dogaja, daje delavec še naprej v bolniškem staležu po več zaporednih mesecev. Razmislimo S 1. julijem 1986 so bile prenešene pravice in dolžnosti zdravstvenega varstva na organizacije združenega dela. S tem je DO dolžna kriti vsa nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodb, do 30 dni in nad 30 dni. Je res, al ni, kaj se vam zdi? Ko v službo ves zadihan pridivjam, prijatli vprašajo me: »Kam?« Na delo vendar! Kaj pa vi, mar vam se nič še ne mudi? Usedi se, oddahni si, naj kavico prinesem ti? Smo delali včeraj, jutri spet, saj zmanjkalo nam bo palet! Pa mojster naš, me je iskal? Bo koga za pomagat dal? Kaj živčen si, kaj spet noriš? Preveč se ženeš -še zboliš! Ko mojster pride, videl bo, da dela več ne zmoremo. Tačas pa greva posedet -na cigaretko eno - v klet. Kar pojdi ti, a, jaz ne grem, še nov sem tukaj, še ne smem! Bom stehtal hitro kar se da, -potem bova pakirala! Si storil vse kot treba je? Ne bom poslušat pridige, da barve te v kartonu ni, da izvoz smo spet zamešali! Vse točno je -poglej! A, delajva zdaj brž naprej! Če da se ti, lahko, jaz grem -na kavico, pa v kleti eno pokadim, si živce malo ohladim, saj tempo dela je prehud, prenizka plača za tak trud! Do malice tako, naprej se ve - kako! Ni čudno, da nekdo domov prišel utrujen bo kot vol, a, drugi razigran, spočit, v bife bo žejo šel gasit! ema DOPISUJTE V NAŠEM GLASILU! dekorativna 4 PRAVNI NASVETI Vprašanje: V katerih primerih ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi vabila sodnih organov? Odgovor: Kadar delavec nastopa kot stranka (pravdni, nepravdni in izvršilni postopek ter gospodarski spor), kot predlagatelj oziroma udeležene (postopek pred sodiščem združenega dela) ali kot obdolženec oziroma oškodovanec kot tožilec oziroma zasebni tožilec (kazenski postopek) nima pravice do nadomestila osebnega dohodka zaradi odstotnosti z dela zaradi zglasitve na sodišču. Delavci imajo pravico do povrnitve nadomestila osebnega dohodka za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca, tolmača ali strokovnjaka. Delavcem v takšnem primeru izplača nadomestilo osebnega dohodka organizacija združenega dela, pri kateri je v delovnem razmerju, nato pa ta organizacija zahteva povrnitev izplačanega nadomestila osebnega dohodka od sodišča, ki vodi postopek. NAŠI JUBILANTI SO SE SREČALI 10 let delovne dobe pri Dekorativni Četrt stoletja dela in izkušenj Še pet let do polne pokojnine Takole pa se je držal delavec, ki 20 let prihaja na delo k nam Stisk roke in čestitke za 35 let delovne dobe 5 dekorativna In to je naš zastavonoša - 40 let delovne dobe pri Dekorativni Tako kot vsako leto doslej je bilo tudi letos organizirano srečanje jubilantov, ki so v prvi polovici letošnjega leta dopolnili 10, 15, 20, 25, 30, 35 in 40 let dela v naši delovni organizaciji. V letošnjem prvem poletju je praznovalo svoj delovni jubilej skupno 61 delavcev. Za 10 let dela pri delovni organizaciji je prejelo priznanje ob delovnem jubileju 5 delavcev. Za 15 let dela 20 delavcev, za 25 let dela - 14 delavcev, za 30 let dela 7 delavcev za 35 let dela 1 delavka in za 40 let pri delovni organizaciji 1 delavec. Na začetku je vse zbrane jubilante s krajšim govorom pozdravil tov. generalni direktor. Sledila je podelitev priznanj ob delovnem jubileju posameznim delavcem. Po podelitvi priznanj pa so za Tov. Slavka Merjasec, letos ste prejeli jubilejno priznanje za 35 let delovne dobe pri delovni organizaciji Dekorativna. Dolga delovna pot je bila to. Ko so vam začela teči prva leta delovne dobe ste bili še mlado dekle, saj ste šteli šele 18 let. Mnogo časa je minilo od takrat pa do danes, ko ste tik pred ciljem, da ustavite kolo, ki se naše jubilante zaplesali in zapeli domači folkloristi pod vodstvom, mentorja Gale Saša. V živopisanih narodnih nošah so ob spremljavi' domače narodne glasbe, veselo, lahkotno in igrivo plesali gorenjske, prekmurske in belokranjske plese. Res lepo jih je bilo gledati. Med odmori nastopa folklorne skupine so jubilanti lepo in uglašeno peli stare vedno lepe slovenske narodne pesmi. V očeh teh ljudi je med petjem vel kljub težkim gospodarskim časom, neverjeten optimizem, čutiti je bilo pripadnost delovni organizaciji. Srečanje se je nadaljevalo v veselem razpoloženju ob kramljanju, zakuski, petju in plesu še pozno v večerne ure. Tončka Klavs je vrtelo 35 let. Delate v gospodarsko planski službi na zelo odgovornem delovnem mestu direktorice gospodarsko planske službe. V sebi se na tiho že pripravljate na slovo od delovne organizacije in od sodelavcev. V takem času se človek rad vsaj v spominu povrne nazaj na začetek in se zamisli v pretekle čase in dogodke in si obnovi v glavnih obrisih vso svojo prehojeno pot. Tako se nam zdi, da tudi vi zdaj razmišljate kako ste se od svojega osemnajstega leta dalje zaposlili in kaj se je vse od leta 1952 dalje zgodilo pri vašem delu kakor tudi v sami Dekorativni. Prosimo vas, da za naše bralce opišete, vsaj v grobih obrisih, svoje 35-letno delo in življenje v Dekorativni. »V Dekorativno sem prišla leta 1952. V tem povojnem času je bilo zelo težko glede zaposlovanja tako, da ni bilo velikih možnosti za izbiro službe. Če si se hotel zaposliti si moral sprejeti in poprijeti za vsako delo, ki ti je bilo ponujeno. Delati sem pričela v tako imenovani prvi pisarni. Tu so se opravljala vsa dela v zvezi s prispelo in odposlano pošto, tu je bil priročni arhiv in telefonska centrala. V tej prvi pisarni sem vsa ta dela opravljala sama. Bila sem mlada polna energije in volje, vedela sem kaj moram delati in tudi znala sem delati tako, da mi vse to delo ni bilo težko opraviti. Organiziranost dela v takratnih časih se ne more primerjati s sedanjo. Vendar lahko rečem, da je bil sistem organizacije dela za tiste čase dober. Zaposlenih je bilo manj kot 400 delavcev. Vsi smo veliko delali. Toplih malic nismo imeli, prinašali smo jih s seboj. Prostih sobot nismo poznali. Delali smo v popoldanskem času, delali smo ob nedeljah, delali udarniško. Takratno življenje ljudi je bilo eno samo delo, pa vendar se je delalo z veseljem z zanosom. Odnosi so bili živi prijateljski, pristni in tovariški. V ljudeh je živel delovni duh neverjetna volja in energija do življenja in dela, ki jo je v sedanjih časih tako malo čutiti. Mislim, da je temu kriv visok standard, ki ima vedno za posledico odtujenost med ljudmi in tudi opustošenje človeškega duha. Samo, če pogledam kulturno življenje, ki se je odvijalo v Dekorativni, vidim očitno razliko. Bilo je bolj pestro in veliko gaje bilo. Kulturne prireditve so bile vedno ob večerih. Vedno nas je bilo veliko. Sama sem veliko sodelovala. Za delo, na tem področju, so delavci kar tekmovali med seboj, ne pa tako kot danes, ko ni nobenega pravega zanimanja, vsak se nekako drži bolj za sebe. Za kulturne prireditve smo imeli na razpolago veliko sindikalno dvorano, ki je obsegala vse prostore od sobe tov. generalnega direktorja pa do sobe direktorja TOZD Proizvodnja tkanin. Mislim, da sta tudi na tem področju standard in odtujenost med ljudmi, opravila svoje. Iz prve pisarne me je pot vodila na delovno mesto obračunavanje osebnega dohodka. To delo sem opravljala pol leta, nakar se je pojavila potreba po delovni sili na obračunu proizvodnje. Tu sem delala zelo malo časa. V takratnem računovodstvu so se pojavili neki problemi in ena izmed delavk je nepričakovano zapustila delovno mesto, delo pa je bilo take narave, da je bilo potrebno delati tekoče. In tako sem pristala v računovodstvu. Tu so začeli poganjati moje korenine, tu se je začela moja delovna pot, ki je mojemu delu in življenju dala svojevrsten pečat. To je bilo delovno mesto z nazivom knjigovodja. Zadolžena sem bila za analitično ureditev osnovnih sredstev. Vsa osnovna sredstva je bilo potrebno opremiti z inventarnimi številkami, urediti analitično kartoteko količinsko in vrednostno, uskladiti vrednostno stanje v analitični kartoteki s finančnim stanjem. Pri tem delu so mi veliko pomagali sodelavci iz proizvodnje. To je bilo zahtevno in zelo obsežno delo, ki sem ga morala opraviti. Velikokrat sem se tudi jokala. Sodelavci so mi stali ob strani in delo sem opravila tako kot je bilo potrebno. Ravno to delo pa mi je dalo osnovo za nadaljnje napredovanje. Ostalo pa mi je tudi najbolj globoko v spominu. Znanje iz področja knjigovodstva se mi je začelo širiti in potrjevati v praksi. Številke so mi začele lesti pod kožo. Delo me je začelo prevzemati in tako sem počasi postala vodja knjigovodstva. Nenehno naraščajoči razvoj in razširitev proizvodnje pa sta imela za posledico, da je bilo potrebno tudi knjigovodstvo reorganizirati in posodobiti. Delo je postajalo vse bolj obsežno in odgovorno. Zaposlenih je bilo že okoli 1000 delavcev. In tako je bila leta 1970 prvič izvršena večja reorganizacija te službe. Takratno knjigovodstvo in računovodstvo se je reorganiziralo v gospodarsko plansko službo. Na čelu te službe je bil direktor gospodarsko planske službe. To delavno dolžnost je takrat opravljal tov. Kragelj Franc današnji pomočnik generalnega direktorja DO Dekorativna. S to reorganizacijo so se osamosvojile posamezne službe. Ostalo je tako imenovano klasično knjigovodstvo in računovodstvo. Izročile so se naloge finansiranja poslovnega procesa, ki so se poslej opravljale v finančni operativ. Z reorganizacijo smo pridobili nove delovne naloge kot so analiza poslovanja in makro planiranje. Leta 1976 je napočil za celo delovno organizacijo čas popolne reorganizacije. Začele so se usta- SLAVKI MERJASEC - 35 LETPRI DO DEKORATIVNA dekorativna 6 PETER PEKLAJ - 40 LET PRI DO DEKORATIVNA navijati temeljne organizacije. Ustanavljanje teh je zopet imelo za posledico drugačno organizacijo dela v gospodarsko planski službi. Potrebno je bilo opraviti veliko dodatnih del. Proizvodni proces vsake temeljne organizacije je bilo potrebno tekoče spremljati. Vsako delo in rezultate tega dela pa tudi vrednostno izkazati. Leta 1983 je v pokoj odšel generalni direktor tov. Janez Nebec. V tem času so bila izvedena tudi imenovanja za nosilce najodgovornejših nalog v Dekorativni. Dotedanji direktor gospodarsko planske službe je bil imenovan na novo delovno dolžnost.-Za novega direktorja gospodarsko planske službe so imenovali mene. Kakor vidite bom na tem delovnem mestu dočakala tudi upokojitev. Naj ob tej priliki povem še tole. Veliko let sem delala v Dekorativni. Živela sem z njo, živela sem s svojim delom, ki sem ga imela rada. Nekaj let sem z družino celo stanovala v stavbi, kjer se sedaj nahaja služba za EOP, ambulantna, pravna služba. V tej hiši so bili nekdaj stanovanjski prostori naših delavcev. Časov, ko sem delala od jutra do večera se bom vedno rada spominjala, čeprav vsega dela nisem imela nikoli plačanega. Denar mi ni nikoli veliko pomenil. Moč in energijo za delo sem črpala iz zadovoljstva pri delu. Včasih smo knjižili vse ročo in nemogoče je primerjati sedanjo tehniko obdelave podatkov z nekdanjo. Lahko rečem, daje sedaj pisarniškega dela veliko, veliko več kot nekdaj. To povečanje povzročajo nenehno spreminjajoči se predpisi. Z nekdanjo tehniko obdelave podatkov bi bilo sedaj vse to delo nemogoče opraviti. Kljub pomanjkanju kadra in obsežnosti dela, ki ga mora opraviti naša služba smo delo vedno pravočasno zadovoljivo in uspešno opravili. Rokov, na katere smo vezani, nismo nikoli zamujali. To ni samo moja zasluga, ampak je ažurnost rezultat tudi kadra s katerim delam. Odnose smo vse skozi imeli dobre in tovariške « Tov. Slavka Merjasec, kot strokovnjaka vas vprašam: »Kaj je vzrok, da DO Dekorativna nima več tako velikega ugleda doma n v svetu, kot ga je imela nekdaj in kot si ga dejansko še vedno zasluži?« »Mislim, da je za stanje v kakršnem se nahajamo kriva splošna gospodarska kriza doma in v svetu. Čeprav v nekaterih delovnih krogih vlada mišljenje, da je za situacijo v kakršnem smo kriva naša vodstvena strukturaa. Odločno trdim, da temu ni tako. Naše vodstvo je resnično storilo vse in še vedno od sebe daje vso energijo, znanje in moč, da organizacija ohrani ugled. Hude težave so se začele z novim deviznim zakonom, s katerim je bil uvoz omejen, kije imel za posledico pomanjkanje surovin. V zadnjih letih je inflacija presegla vse normalne meje. Surovine so se podražile in tudi vsi ostali stroški so se močno povečali. Kupna moč je začela padati, s tem pa so se začele večati naše zaloge. Posledica tega stanja je prenizko ustvarjen ostanek čistega dohodka za enostavno reprodukcijo. Ostanek čistega dohodka nam ne dovoljuje višjih osebnih dohodkov kot jih imamo, kar ima za posledico odhajanje proizvodne delovne sile in strokovnega kadra iz naše organizacije. Tako stanje bi lahko izboljšali le ukrepi, ki bi predvsem uredili usklajenost osebnih dohodkov tako da bi delavec, ne glede na to, kjer je zaposlen, za približno enako vložno delo prejel tudi enako plačilo.« V zadnjem času je pri nas opaziti povečano fluktuacijo delovne sile. Kaj bi rekli glede tega? »Malo več strpnosti. Kriza je povsod. Ni prav, da delavci gledajo samo na trenutno stanje, kajti gospodarski časi so zelo spremenljivi in tam, kjer je danes dobro je lahko že jutri slabo in obratno. Vsak delavec posebej in mi vsi skupaj moramo storiti vse, da bodo naši delovni odnosi dobri in tudi potrebni so nam za uresničitev skupno zastavljenih ciljev.« Tov. Merjasec Slavki sem v imenu uredniškega odbora ob visokem delovnem jubileju čestitala in se ji lepo zahvalila za razgovor. Tončka KLAVS Ljubezen Rada bi, da me ljubiš rada bi, da si samo moj, rada bi, da bi bila vedno skupaj. Ti si želiš ljubezni, ljubezni v kateri sem jaz, zakaj potem iščeš po svetu tudi ljubezen v kateri nisem jaz. Vem, da me imaš rad. Vem tudi, da nisi samo moj. Vem, da si želiš tudi drugo! Zakaj me imaš kijub vsemu rad? Vovk Darja Na podelitvi jubilejnih nagrad je le to za 40 let delovne dobe pri DO Dekorativna prejel tov. Peter Peklaj. Ob tej priliki smo razmišljali; da bi bil za naše bralce prav gotovo zanimiv razgovor z njim. Ob priliki smo ga za razgovor tudi zaprosili in rad se je odzval naši prošnji. Tov Peklaj, prav gotovo je v naši delovni organizaciji veliko, delavcev, ki ne vedo, da ste 40 let svojega dela in s tem tudi življenja zapisali DO Dekorativni. Marsikaj se je v tem času zgodilo lepega veselega pa tudi slabega mogoče tudi kaj usodnega. Vrnite se z mislimi v leto 1946 v ta povojni čas in nam prosim opišite 40-let-no delavno pot, svoje začetke. Po krajšem razmišljanju je začel takole pripovedovati: »Moj domači kraj so Gaberje pri Ljubljani. Izhajam iz velike družine. Preveč nas je bilo, da bi se vsi preživljali na majhni kmetiji. In tako smo od doma začeli postopoma odhajati vsak po svoje - za svoj boljši jutri. V Dekorativni so tisti čas potrebovali delavce in tako sem kot 19-letni fant tukaj našel svojo stalno zaposlitev. Po dveh letih dela sem odšel na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi iz vojske pa sem se zopet zaposlil v Dekorativni. Delal sem na različnih delovnih mestih. Začel sem v barvarni kot barvar. Določen čas sem delal tudi na takratni ekonomiji, ki je obstajala v sklpu Dekorativne. Nadomeščal sem ekonoma. Nato me je pot peljala v tkalnico. Začel sem tkati na tkalskih strojih. Obiskoval sem več strokovnih seminarjev, tečajev. Z dodatnimi strokovnimi izobraževanji sem si pridobil tudi visoko kvalifikacijo tkalske smeri. Tako sem postal tkalski mojster, mojster tkalnice in obratovodja tkalnice. Delo obratovodja tkalnice opravljam vse od leta 1961 dalje. Se pa pri svojem delu srečujem tudi z velikimi težavami. Ni vedno lahko uskladiti delovni proces, razporediti delavce po delovnih mestih, upoštevati potrebe proizvodnje, upoštevati znanje zaposlenih, želje zaposlenih in na koncu tudi lastne probleme delavcev, ki jih imajo v privatnem življenju. Opraviti to delo tako, da bo proizvodnja čim boljša, da bo zagotovljena kvaliteta naših izdelkov, da bodo delavci zadovoljni s razporeditvijo, ni bilo vedno lahko in v celoti tudi ne vedno mogoče.« Tov. Peklaj: »Kaj bi rekli glede delovnih pogojev in odnosov pri delu nekdaj in danes?« »Tovarna kakršna je danes se ne more primerjati s tisto pred 40-imi leti. V vseh obratih so bili zastareli in slabo vzdrževani stroji. Več strojev je stalo, ker niso bili usposobljeni za obratovanje. Osebni dohodki so bili slabi zaradi nizke proizvodnje. Primanjkovalo je strokovnega kadra, zato se je naknadno pristopilo k izobraževanju. Organizirani so bili razni strokovni tečaji kot naprimer v tkalnici za tkalke in takratne vzdrževalce - predmojstri mojstri. Spremenila se je tudi organizacija dela. Ustanovila so se dela in naloge preddelavke v tkalnici. Za ta opravila smo kader naknadno usposobili z raznimi strokovnimi tečaji. Tako smo dosegli, da so stroji začeli polno obratovati. Proizvodnja na zaposlenega se je dvignila. Tudi osebni dohodki so se malo povišali. Predvsem pa smo s prizadevanjem vseh zaposlenih ustvarili večjo akumulacijo, ki je bila osnova za poznejšo modernizacijo strojnega parka in proizvodnih prostorov. Posledica tega pa je bila boljša proizvodnja in tudi boljši pogoji dela za zaposlene. V tem času smo se tudi zavestno večkrat odrekali višjim osebnim dohodkom, z namenom za modernizacijo proizvodnje. Ko grem sedaj skozi proizvodne obrate ne vidim niti enega stroja več, ki bi še obratoval, iz časov mojega prihoda. Tudi odnos do dela se je spremenil. V tistih časih smo morali opravljati vsa dela pa čeprav teh ni bilo v opisu delovnega mesta. Tako smo predvsem v popoldanskem času velikokrat opravljali vzdrževalna dela na strojih v pripravljalnici. Strokovni kader iz tkalnice je razlagal kamione z dobavljenimi surovinami in jih skladiščil v takratnem majhnem skladišču, ki se je nahajalo v delu sedanjih skladiščnih prostorov. Surovine smo skladiščili tudi v prostorih, kjer se sedaj nahaja jedilnica. Tudi naša kotlarna ni izgledala tako kot sedaj, saj je v takratnem času obratovala še na premog. Kamioni s premogom so prihajali šele v večernih urah. Pri razkladanju kamionov s premogom smo delali skupaj z ostalimi oddelki. Včasih se je delo zavleklo vse do ene ure ponoči. Vsa dela smo opravljali brez kakršnihkoli pripomočkov. Za polnjenje zabojev s 7 dekorativna premogom smo uporabljali »šef-lo« za prevoz pa smo imeli na razpolago.samo en ubogi »rudj«. Vsa dela smo se torej opravljala ročno. Imeli pa smo nekaj - bili smo mladi, delali z veseljem in zanosom. Veliko smo delali tudi udarniško. Organizacija tehnološkega procesa je bila v primerjavi s sedanjo precej slabša. Ne bi več opisoval minule čase lahko pa rečem, da sem v Dekorativni rad delal, da se v 40-tih letih zgodi marsikaj dobrega in slabega, vendar jaz se spominjam svetlih časov, slabe stvari pa skušam pozabiti - jih pa tudi ni bilo veliko. Moja 40-letna delovna pot se bliža k cilju, zato želim v nadaljnjem času, da se Dekorativna tehnološka še bolj razvije. Vsem zaposlenim pa želim veliko uspeha pri delu in da bi se v svoji sredini ANA KLOBUČAR tkalka ročnih izdelkov V naši delovni organizaciji se je Ančka zaposlila pred 29 leti, ko je bila v cvetu svoje mladosti. Njeno delo se je začelo v pripravljalnici nato v tovarniškem bifeju, vendar najdaljši čas delovne dobe kot tkalka ročnih izdelkov. Ob slovesu se ji iskreno zahvaljujemo za vse prizadevno opravljeno delo, hkrati pa ji želimo, da bi v zdravju in zadovoljstvu uživala zasluženi pokoj. ŠARIKA KOSI popravljalka in adjustirka v šivalnici Zaposlila se je pred dvajsetimi leti v naši delovni organizaciji. Ves čas svojega službovanja je delala v oddelku šivalnice. Kljub zdravstvenim težavam, ki so se začele že pred več leti je rada opravljala svoje delo, čeprav bi mnogokrat bila potrebna bolniškega staleža. Ko odhaja v pokoj se ji vsi skupaj zahvaljujemo za njeno prizadevno delo in ji v nadaljnjem življenju želimo predvsem ljubega zdravja, zadovoljstva in osebne sreče. ANGLELCA CANKAR skladiščnik v skladišču gotovih izdelkov Po 25. letih dela v naši delovni organizaciji se poslavljamo od Angelce. Vsa ta dolga leta je delo opravljala v istem oddelku, čeprav na različnih delih in nalogah. Njeno delo je bilo opravljeno pri- dobro počutili saj za nas pomeni ta sredina kot naš drugi dom.« Tov. Peklaj: »Kakšen nasvet bi dali vsem že zaposlenim delavcem, in tudi tistim mlajšim in starejšim, ki šele prihajajo?« »Vsako delo je potrebno ceniti in drug drugemu nuditi tudi pomoč. Le tako se ustvari tovarištvo, ki je pogoj, da delavec z veseljem prihaja na delo. Vse težave nekako zbledijo in delavec je tudi bolj uspešen. Pri večjih skupinah, najmanj pa pri dveh so večkrat pojavijo problemi, ki pa se jih vsem v zadovoljstvo ne more rešiti. Pravi odnos do dela in posluh do sodelavcev naj bi bila lastnost slehernega izmed nas.« TOV. PEKLAJU OB VISOKEM DELOVNEM JUBILEJU ISKRENO ČESTITAMO. Tončka KLAVS zadevno, natančno in odgovorno. Za vse to se ji zahvaljujemo in ji želimo še mnogo lepih in prijetnih dni v krogu vseh, ki jih ima rada. JANEZ GRUM vodja izmene v tkalnici Dobrih 32 let skupnega dela je že za nami od tedaj, ko je Janez pričel z delom v oddelku tkalnice in ji ostal zvest vse do upokojitve. Ko se poslavljamo se nehote oziramo v tista začetna leta njegovega dela. Lahko rečemo, da delo na zastarelih strojih in njihovo vzdrževanje ni bilo lahko. Vendar tudi tedaj, ko smo zgradili nove obratne prostore in zastarele stroje zamenjali z novimi, je bilo potrebno veliko znanja. Janezovo strokovnost smo cenili tako na področju dela v proizvodnji kot delo v gasilski enoti. Za vse vestno in nesebično dolgotrajno delo se mu iskreno zahvaljujemo in želimo čimveč svetlih in prijetnih trenutkov, predvsem pa zdravja in osebne sreče. IVANKA UMEK likarica v KSSS Svojo delovno pot je Ivanka začela v oddelku tkalnice, pred 24 leti. Zaradi zdravstvenih težav, ki so jo spremljale dolga leta je bila pred enajstimi leti razporejena na lažje delo likarice. Ivanka je vestno in prizadevno opravljala svoje delo. Čeprav je delala skrajšan delovni čas, je delo zahtevalo veliko njenega truda, da ga je zmogla. Zahvaljujemo se ji za ves trud in ji želimo predvsem ljubega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. MARIJA MURN preddelavka v tkalnici V našo delovno organizacijo je Marija prišla pred 31. leti. To je dolga delovna doba v človekovem življenju. Ves ta čas je bila zaposlena v oddelku tkalnice. Čeprav je zdravje ni bilo v zadnjih letih dovolj naklonjeno je vse do upokojitve delala v več izmenskem delu. Rada je imela svoje delo; opravljala ga je vestno in prizadevno. Prav tako, kot pri delu je bila aktivna v družbenopolitičnih organizacijah. Zahvaliti se ji moramo za njeno marljivo in prizadevno delo. Ob odhodu v pokoj je želimo obilo zdravja, zadovoljstva in osebne sreče. JOŽICA MURGELJ kuharica v kuhinji DO Ko je Jožica prišla v našo kuhinjo pred šestnajstimi leti je za seboj imela že polovico delovne dobe. Svoje delo v kuhinji je ves čas z veseljem opravljala. Zahvaljujemo se ji za ves rud in ji v poslednjjih letih želimo mnogo prijetnih in svetlih trenutkov. ŽUMRA GALIČ snažilka v pripravljalnici V našo delovno organizacijo je Žumra prišla pred dvajsetimi leti. Delala je skoraj v vseh oddelkih naše delovne organizacije. Kljub zdravstvenim težavam, ki sojo spremljale dolga leta je rada prihajala na delo in ga marljivo opravljala. Zahvaljujemo se ji za njeno prizadevno delo in ji želimo dobro zdravje in zadovoljstvo v krogu vseh, ki jih ima rada. ROZALIJA JENŠTERLE tkalka v tkalnici Rozalija se je zaposlila v bivšem obratu »B« pred dobrimi 23 leti. Ves čas službovanja je delala kot tkalka v več izmenskem delu. Bila je zvesta in prizadevna. Za ves njen trud ji dolgujemo zahvalo in ji ob upokojitvi želimo lepih in srečnih dni v krogu njenih najdražjih. DRAGA CENCEN apreter - striženje in raztepanje Dragica je svojo delovno pot začela že v rani mladosti v rojstnem kraju. Pri nas se je zaposlila pred 25 leti, v oddelku apreture in tam ostala do upokojitve. Zahvaljujemo se ji za ves vloženi trud in ji v domačem kraju, kamor se bo preselila, želimo mnogo lepih zdravih in veselih dni, z vsemi, ki jih ima rada. KRISTINA DROŽINA kolekcioner v oddelku kolekcij V našo delovno organizacijo je Kristina prišla pomladi leta 1955. Delala je kot tlakla težkih plišev. Za nekaj mesecev se je zaposlila v drugi delovni organizaciji in se že isto leto ponovno vrnila v tkalnico in je tam ostala vse do ocenitve invalidske komisije, ko ji je bila priznana zmanjašana zmožnost za delo tkalke. Leta 1970 je bila prerazporejena na dela in naloge kolekcionerja in je to delo opravljala do upokojitve. Ko se poslavlja od svojega dela in odhaja v pokoj ji želimo dobrega zdravja, zadovoljstva in osebne sreče. MARIJA DEBEVEC previjalka v pripravljalnici Pred triindvajsetimi leti se je Marija zaposlila v oddelku tkalnice, kot čistilka strojev. Po nekaj letih dela je bila prerazporejena na dela previjalke materiala. Na tem delu je ostala vse do upokojitve. Za ves vložen trud se ji zahvaljujemo in ji v pokoju želimo trdnega zdravja in zadovoljstva. ANA MEGLIČ adjustirka v šivalnici Ana je sklenila delovno razmerje v naši delovni organizaciji pred dvajsetimi leti, v zreli življenjski dobi. Vsa ta leta je delala v oddelku šivalnice na različnih delih, vendar je vsako izmed teh opravljala vestno in prizadevno, čeprav ji zdravje zadnja leta ni bilo naklonjeno. Za ves vloženi trud se ji zahvaljujemo in ji želimo zdravih, srečnih in veselih dni. VINKO FLAJS tekstilni mehanik v tkalnici K nam je prišel že pred 31. leti. Z delom je začel v barvarni in je bil po nekaj letih prerazporejen v tkalnico za vzdrževalca strojev. Vinko se prav gotovo spominja, da so tedaj bili delovni pogoji mnogo težji kot sedaj. Res je pa tudi, daje bil tedaj mlad in ni imel zdravstvenih težav. Ob odhodu v zaslužen pokoj se mu zahvaljujemo in želimo mnogo dobrega zdravja, veselja, in zadovoljstva v krogu vseh, ki jih ima rad. NAŠI DELAVCI ODHAJAJO dekorativna 8 TONČKA JANČAR tlakla v tkalnici Tončka se je pri nas zaposlila že leta 1954. Po dvetih letih dela je morala zaradi varstva otrok delo prekiniti. Ponovno se je zaposlila pri nas leta 1970. Ves čas je delo vestno in prizadevno opravljala v oddelku tkalnice. Ob odhodu v pokoj se ji za vse zahvaljujemo ter ji želimo še mnogo srečnih dni v krogu svojih dragih. MARIJA SIRNIK kontrolor gotovega blaga v šivalnici Polnih 28 let je Marija ostala zvesta naši delovni organizaciji. Z delom je začela kot tlakla v tkalnici in je bila po sedmih letih dela prerazporejena v šivalnico, kjer je ostala do upokojitve. Svoje delo je vedno opravljala vestno in z zadovoljstvom, čeprav je mnogokrat prišla na delo že utrujena, saj se je v letu in zimi vozila v službo s kolesom ali mopedom. Zahvaljujemo se ji za dolgoletno vestno delo in ji želimo obilo zdravih in zadovoljnih dni. SLAVKA MERJASEC direktor gospodarsko planske službe Slavka je prišla v našo delovno organizacijo pred 35 leti. Tedaj ko je bila v cvetu svoje mladosti. Ostala je polna delovne vneme do odhoda v pokoj. Slavkino delo je bilo zahtevno, pestro in odgovorno. Obvladala je vsako delo v finančni službi. Pri svojem vodstvenem delu se je neprestano srečevala z zapleteno zakonodajo in predpisi, ki so se pogosto spreminjali. Uspešno in odgovorno je vodila Gospodarsko plansko službo in poslovanje TOZD in DSSS. Za njeno dolgoletno delo se ji iskreno zahvaljujemo in ji želimo zdravih in srečnih let v krogu vseh, ki jih ima rada. DRAGE SODELAVKA IN SODELAVCI Ob odhodu v pkoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice in obratne pisarne za lepo darilo, posebno pa tovarišici Pirkmajerjevi in tovarišu Peklaju za lepe želje v mojem življenju, ki ga bom nadaljevala kot upokojenka. Dolga leta, ki smo jih preživeli skupaj, so bila posuta s cvetjem in trnjem. Z dobro voljo in slogo smo premagovali težave. Želim vam, da bi tudi vnaprej imeli veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Rozalija Jenšterle PREDSTAVLJAMO VAM NOVE SODELAVCE VUKOMANOVIČ ZORAN - transportni delavec pri prevzemu v šivalnici Kot novega sodelavca vam tokrat predstavljamo tov. Vukomano-vič Zorana. Krajši razgovor z njim je potekel v šivalnici. Ni mi bilo potrebno dosti spraševati. Takole mi je pripovedoval: »Doma sem iz Bele Palanke iz Srbije, Star sem 32 let. Po poklicu sem delavec. Stanujem v Preski. Imam družino. V Sloveniji živim že približno 12 let. »V Dekorativno sem prišel v začetku meseca februarja. Pred to zaposlitvijo sem delal pri zasebnem obrtniku. Sedaj pa delam kot transportni delavec pri prevzemu v šivalnici. Delovni pogoji so dobri. Delo je čisto. Tudi s sodelavci se dobro razumem. So pa pri delu tudi problemi, zlasti zaradi odsotnih delavcev, ki so v bolniškem staležu. Mislim, da so nizki osebni dohodki vzrok, da delavci toliko izostajajo iz dela zaradi bolezni. Velikokrat se bolniške tudi izkoriščajo. Tak odnos do dela ne bi smeli dopuščati.« S čim se ukvarjate v prostem času? Imate kakšen hobi? »Prostega časa imam zelo malo. V kolikor pa mi čas dopušča ga izkoristim za igranje tenisa. Kakšnega posebnega hobija pa nimam.« Tov. Vukomanoviču se m se zahvalila za razgovor in mu zaželela uspešnosti in zadovoljstva pri delu. Tončka Klavs LETOVANJE - DOPUSTI V LETU 1987 9 dekorativna V času namenjenem za prijavljanje je bilo vloženih 200 prošenj delavcev, ki bi radi letovali v sezoni 1987. Največ prijav je bilo prav v času kolektivnega dopusta, kar je tudi razumljivo, saj smo takrat vsi na dopustu. Vsem seveda ni bilo mogoče ugoditi, ker načina, ki bi omogočal prav vsem prijavljenim, da letujejo v željenem času, ni. Za letošnje letovanje bo potrebno plačati na dan 2.500 din. V prierjavi z ceno, ki jo moramo plačati za postavljeno prikolico v av-tocampu, ki znaša 460.000 din, je to zelo malo. Da bi bili kar najbolj zadovoljni in se počutili udobno, smo nabavili nove stole in nekaj miz za avtokamp Stella Maris. V ostalih dveh kampih pa nameravamo zamenjati opremo v naslednjem letu. Tudi vodila za odpiranje oken so v celoti zamenjena, zato prosimo: »Bodite pozorni predvsem pri zapiranju.« S tem kratkim obvestilom želimo seznaniti tudi naše upokojence, da se lahko prijavijo, za termine, ki so še prosti. Želimo vam prijeten dopust, lepo vreme in veliko domiselnosti ob preživljanju počitniških dni. Janez Tomažič POMOČ, KI POMENI ŽIVLJENJE V soboto, 9. maja je bila organizirana krvodajalska akcija za našo delovno organizacijo. Kri je darovalo 67 naših krvodajalcev. Med našimi delavci je precejšnje število požrtvovalnih krvodajalcev, ki so pripravljeni v vsakem času darovati del sebe za sočloveka. Nekateri so kri darovali že 1 Škrat in več. Želja krvodajalcev je, da bi se tudi mladi naše delovne organiza- cije vključili v naše vrste v večjem številu. Krvodajalstvo postaja vedno bolj nenadomestljiva družbena vrednota, ki zagotavlja povečano zdravstveno varstvo in krepi solidarnost med ljudmi naše družbe. V imenu naše sindikalne organizacije zahvala vsem, ki ste doslej darovali kri - to dragoceno življenjsko tekočino. Marija Tanko EKSKURZIJA V »PEKLU« Že pred časom je bilo dogovorjeno, da se zaključi tekmovalno sezono nekoliko drugače,Odločili smo se za ekskurzijo. Ker pa čas hitro mineva je bila realizacija prestavljena na spomladanski čas. Predvideno je bilo, da si ogledamo tovarni Elan in Peko. Ko je bilo že vse domenjeno pa je bil ogled Elana odpovedan, ker so prestavili delovno soboto. V sončnem jutru 25. aprila se nas je zbralo 22 gasilk in gasilcev, ki smo bili odločeni oditi na ekskurzijo. Na pot smo šli z gsilskim kombijem »trefikom« in »katrco«. Prva postaja na naši poti je bila Deteljica v Bistrici, kjer smo si ogledali, če je kaj obutve za nas.Ob 10. uri pa smo bili njavljeni v Peku. Po ogledu proizvodnjih oddelkov so nas peljali v njihovo dvorano, kjer so nas skromno pogostili, predsednik industrijskega gasilskega društva pa nam je izčrpno poročal o delu društva, o organiziranosti gasilcev ter o delu in problemih delovne organizacije. Tudi vsakemu našemu vprašanju je sledil strokovni odgovor. Čas hitro teče in zopet je leto naokoli. Pred nami je čas dopustov. Razmišljamo kam bomo odšli na dopust, kateri kraj si bomo zbrali, mogoče bomo ostali kar doma in postorili kar sicer ne moremo ob rednih delovnih dnevih in še in še bi lahko naštevali. Naše počitniške kapacitete pa omogočajo letovanje tudi nekaterim našim delavcem. V ta namen smo postavili 17 prikolic. Prikolice so postavljene v avtocampih v Umagu, Savudriji in v Čatežkih toplicah. V Bohinjski Bistrici pa imamo od letošnjega leta dalje dve lepi počitnški gasonjeri. dekorativna 10 Mene je prijetno presenetilo njihovo orodišče, kjer imajo gasilci na razpolago res kvalitetno gasilsko zaščitno opremo, gasilsko kombinirano vozilo s cisterno za 5 m3 vode in penilin ter veliko druge gasilske opreme. Njihov preko 2000 članski delovni kolektiv ima tudi 4 poklicne gasilce. Njihova organiziranost in odgovornost protipožarne zaščite je nekoliko drugačna kot pri nas. O tem bomo tudi mi še razpravljali. Imajo pa podobne probleme kot pri nas kako pritegniti v gasilske operativne vrste čim več članov delovne organizacije. Po končanem obisku smo se peljali po slikoviti cesti preko Begunj v Vrbo. Tam smo si ogledali Prešernovo rojstno hišo, potovanje pa smo zaključili v gostišču Trebušnik v Žirovnici. Tukaj je za popestritev poskrbel naš poveljnik, ki je pripravil nekaj zabavnih igric, da smo se vsi lahko nasmejali. Upam, da nam bo ekskurzija ostala v prijetnem spominu. Stane Istanič OB 25. MAJA -DNEVU MLADOSTI Srečen si, ko si mlad, ko v srcu igra ti prešerna pomlad! Pozabiš na žalost, pozabiš na strah -saj v srcu si mlad. Vendar ta mladost ni tako lahka kot se marsikomu zdi. Prepredena je s tisočimi nitmi obveznosti in nalog. Te naloge in obveznosti pa niso težke, če te peljejo k nekemu cilju, če v svojem delu iščeš in najdeš cilj ža življenje. V današnjem času pa je to zelo težko. Na vsakem koraku naletiš na oviro, če si drugačen od ostalih, če ti niso všeč norme in navade po katerih živijo tvoji starši. Ko si mlad, imaš toliko volje in energije, da bi lahko spremenil ves svet. Toda prav ta svet te obravnava na dva načina: ko ti postavi neko nalogo si zanj odrasel, ko pa želiš uveljaviti svojo voljo in interese pa si neizkušen in »še tako mlad«. Velikokrat slišiš, da na mladih svet stoji. Jaz pa se sprašujem, zakaj nam tega gesla ne pustijo izvajati. Mar mislijo, da nismo sposobni, da bi naredili boljši in pravičnejši svet. Svet v katerem bi živela prijateljstvo in ljubezen. Zakaj nas silijo, da živimo po poti, ki so si jo začrtali drugi - če tega NOČEMO? Težko je biti mlad - vendar kljub vsemu LEPO. Polona Vrtačnik Ekipa DSSS 1. mesto Ekipa Pripravljalnica 4. mesto Ekipa Tkalnica 5-6. mesto _ . —... 11 Ženska ekipa TOZD Proizvod nje tkanin dekorativna Del tekmovalcev po končanem turnirju TURNIR V MALEM NOGOMETU MED ODDELKI DEKORATIVNE V soboto, 30. maja 1987 smo na igrišču ILIRIJE organizirali že 5. tradicionalni turnir v malem nogometu med oddelki DEKORATIVNE. Kot vsako leto, je bil tudi letos velik interes za udeležbo na turnirju, tako da se je prijavilo 8 ekip in sicer: - ekipa tkalnica - ekipa DSSS - ekipa TOZD Predilnica Laško - ekipa barvarna - ekipa pripravljalnica - ekipa apretura - ekipa šivalnica - ekipa skladišče. Prehodni pokal je branila ekipa TOZD Predilnica Laško, ki je v lanskem letu osvojila prvo mesto. V dosedanjih štirih turnirjih sta ekipi DSSS in TOZD predilnica Laško osvojili po dvakrat prvo mesto. Letos je bilo - vsaj na papirju in po napovedih posameznikov -kar veliko kandidatov za osvojitev prvega mesta, tako se nam je obetalo zanimivo tekmovanje. Da pa ne bi bilo res vse preveč resno, smo nekaj dni pred turnirjem sestavili dve ženski ekipi: ekipo iz DSSS in ekipo iz TOZD Proizvodnja tkanin. Po skupnem sestanku z vodji ekip smo določili sistem in pro-pozicije tekmovanja ter izžrebali tekmovalne pare v prvem kolu. Igrali smo po istem sistemu kot v preteklih letih. Po predhodnem žrebu so se v 1. kolu srečali: Tkalnica : DSSS Barvarna : Tozd Predilnica Laško Pripravljalnica : Apretura Šivalnica : Skladišče Iz tabele oz. sistema tekmovanja so razvidni rezultati vseh tekem, ki so se odigrale. Po tem sistemu smo odigrali 10 tekem in dobili sledeči vrstni red: 1. mesto DSSS 2. mesto Šivalnica 3. mesto Barvarna 4. mesto Pripravljalnica 5-6 mesto Tkalnica in Skladišče 7-8 mesto Apretura in TOZD Predilnica Laško Moramo zapisati, da je bilo večina tekem zelo izenačenih, saj so se končale z minimalno razliko enega zadetka; tri tekme pa so bile odločene šele po streljanju penalov. Za najboljšega igralca je bil izbran ZELENOVIČ JOVAN iz ekipe barvarna, za najboljšega vratarja STIPIČ IVAN iz ekipe šivalnica, najboljši strelec pa je bil s 4 zadetki TRIVIŠ SAVO iz ekipe šivalnica. Ekipi skladišče, ki je osvojila 5-6. mesto in TOZD Predilnica Laško, ki je osvojila 7-8. mesto, nismo uspeli ujeti v objektiv. Po končanem prvem kolu smo si ogledali zanimivo tekmo ženskih ekip med DSSS in TOZD Proizvodnja tkanin, ki se je končala z rezultatom 3:0 za ekipo DSSS. Po kvaliteti tekma ni bila najboljša, zato pa je bilo zanesljivo najbolj zanimiva, tako za gledalce kot tudi za tekmovalce, ki so čakali na pričetek 2. kola, katero je odločalo o finalistu tekmovanja. Z nadaljevanjem tekmovanja se je izkazalo, da so nekateri vzeli tekmovanje »preveč zares« in jim je bilo kar prehudo po porazu. Mislim, da ni bil namen tega turnirja samo tekmovalnega značaja, ampak predvsem kot športno srečanje delavcev Dekorativne, ki se naj kdaj pa kdaj srečajo in zberejo tudi drugje kot samo v prostorih delovne organizacije. Saj vemo, da imamo premalo takih in podobnih srečanj, pa naj bodo športnega, kulturnega ali zabavnega značaja. dekorativna 12 1. kolo B 1 2 3 4 5 6 V 8 P FB 1 P FA2 P FA 1 P FB 2 VREMENSKA NAPOVED RAZPIS Julij Tudi ta mesec bo nadnormalno moker. Visok zračni tlak bo popustil in 4. bo zopet prodrl iz Atlantika vlažen zrak z nizkim tlakom. Soparno vreme bo prešlo v nevihte. S polno luno 7. se bo vreme sprevrglo. Temperatura bo padla in razjasnilo se bo. Temperatura bo naraščala. Od 12. se vreme normalizira. Krajevno pa je še možnost ploh in neviht. Po 18. se bo vreme ustalilo. Nastopile bodo poletne temperature. Avgust Temperature bodo take, kakor se spodobi za pasje dni. Ustalilo se bo vreme pri visokem zračnem pritisku. Temperature bodo narasle tako, da se bo vreme iz zadnjih dni julija nadaljevalo do 7., ko bodo nastopile nevihte, posebno močno v vzhodnih predelih Evrope. Zračni tlak bo za nekaj dni padel, a se bo kmalu zopet dvignil. Vroče bo do približno 23. S tem dnem nastopijo kratkotrajne' nevihte, ki bodo še posebno močne v višjih legah. Okrog 29. se bo vreme zopet poslabšalo. Srednja šola tehniških strok Franca Leskoška-Luke, Ljubljana, Djako-vičeva 53 bo v šolskem letu 1987/88 vpisovala odrasle v: 1. Skrajšani program obdelava kovin in upravljanje strojev: smer obdelovalec kovin To je program, po katerem se izobražujejo udeleženci za raznovrstna dela v kovinarski industriji, ki so značilna za poklice II. zahtevnostne stopnje: ročna obdelava kovin, manj zahtevna in serijska obdelava kovin na stružnicah, frezalnih, pehalnih, vrtalnih, brusilnih strojih, na stiskalnicah in drugih ob obdelovalnih strojih, priprava materiala, lansiranje polizdelkov ali izdelkov, manj zahtevna montaža kovinskih elementov, montaža inštalacij, strežba polavtomatskih in avtomatskih strojev. Izobraževanje obsega teoretični del v dveh semestrih, to je eno šolsko leto. V program se lahko vpišejo kandidati, ki imajo najmanj 6 razredov osnovne šole in eno leto delovnih izkušenj. Po uspešno zaključenem izobraževanju prejme udeleženec javno veljavno diplomo (spričevalo z nazivom »obdelovalec kovin«). Udeležencu je omogočena kasnejša vključitev v zahtevnejši program srednjega izobraževanja. 2. Srednji program kovinarstvo in strojništvo: smer oblikovalec kovin To je program, po katerem se izobražujejo udeleženci za doslej značilne poklice strugar, rezkalec, brusilec, vrtalec, strojni mehanik, pa tudi za tehniškega strojnega risarja, orodjarja. Izobraževanje obsega teoretični pouk v štirih semestrih, to je dve šolski leti. Predmetnik obsega naslednje predmete: slovenski jezik in književnost, umetnostno vzgojo, tuj jezik, matematiko, fiziko, biologijo, kemijo, samoupravljanje s temelji marksizma, zgodovino, geografijo, zdravstveno vzgojo, osnove tehnike in proizvodnje, tehniško risanje s strojnimi elementi, energetiko z energetskimi napravami, mehaniko, gradiva, organizacijo in ekonomiko dela, tehnologijo. V program se lahko vpišejo kandiati, ki so uspešno končali vseh 8 razredov osnovne šole in imajo eno leto delovnih izkušenj. Po uspešno zaključenem izobraževanju prejme udeležene javno veljavno diplomo (spričevalo z nazivom »oblikovalec kovin«). Udeležencu je omogočena kasnejša vključitev v nadaljnje izobraževanje. 13 dekorativna 3. Nadaljevalni program: obratni strojni tehnik To je program, po katerem se udeleženci izobražujejo za dela v strojništvu V. zahtevnostne stopnje. Izobraževanje obsega teoretični del po poredmetniku in traja štiri semestre, to je dve šolski leti. V program se lahko vpišejo kandidati, ki imajo končano poklicno šolo kovinarske stroje oziroma po novih programih smer oblikovalec kovin ter eno leto delovnih izkušenj. Po uspešno zaključenem izobraževanju prejme udeležene javno veljavno diplomo (spričevalo z nazivom »obratni strojni tehnik«). Udeležencu je omogočena kasnejša vključitev v nadaljnje izobraževanje na ustrezni fakulteti. 4 Skrajšani program smer pridobivalec in predelovalec kovin: smer izdelovalec kalupov in livar To je metalurški program, po katerem se izobražujejo udeleženci za kaluparska in livarska dela, ki so značilna za poklice ozkega profila. Izobraževanje obsega teoretični del v dveh semestrih, to je eno šolsko leto. Predmetnik obsega naslednje predmete: slovenski jezik in književnost umetnostno vzgojo, matematiko, naravoslovje, družboslovje, zdravstveno vzgojo z varstvom pri delu, osnove tehnike in proizvodnje, tehniško risanje s strojnimi elementi in strojeslovjem, gradiva organizacijo in ekonomiko dela, tehnologijo. V program se lahko vpišejo kandidati, ki imajo najmanj 6 razredov osnovne šole in eno leto delovnih izkušenj. Po uspešno zaključenem izobraževanju prejme udeleženec javno veljavno diplomo (spričevalo z nazivom »izdelovalec kalupov in livar«). Udeležencu je omogočena kasnejša vključitev v zahtevnejši program srednjega usmerjenega izobraževanja. 5 Nadaljevalni program: obratni metalurški tehnik V tem programu se udeleženci izobražujejo za dela v metalurgiji. V. zahtevnostne stopnje. Izobraževanje obsega teoretični del po predmetniku in traja štiri semestre, to je dve šolski leti. V program se lahko vpišejo kandidati, ki imajo končano IV. stopnjo zahtevnosti po novem ali starem programu in eno leto delovnih izkušenj. Po uspešno zaključenem izobraževanju prejme udeleženec javno veljavno diplomo (spričevalo z nazivom »obratni metalurški tehnik«). Udeležencu je omogočena kasnejša vključitev v nadaljnje izobraževanje na ustrezni fakulteti. Prijave sprejema tejništvo šole do 5. septembra 1987. ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega očeta, se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji za podarjeni denar namesto venca in izrečeno sožalje. Sodelavkam iz GPS iskrena hvala za prelepo cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Olga Pečnik ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame se zahvaljujem sindikalni organizaciji za podarjeni denar namesto venca. Prav tako se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za izrečeno sožalje. Delovni organizaciji pa iskrena hvala za poslano pismeno sožalje. Slavica Purič ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega dragega očeta, se zahvaljujeva sindikalni organizaciji za darovani venec, sodelavkam in sodelavcem pa za izrečeno sožalje. Jože Skrbinšek Tonika Antič ZAHVALA Ob nepričakovani smrti moje mame se sodelavkam in sodelavcem najlepše zahvaljujem za izrečena sožalja. Sindikalni organizaciji pa za denar namesto venca. Bičanin Mladen KRONIKA DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI TOZD PROIZVODNJA TKANIN Libič Meho - pripravljalnica Kržišnik Mojca - pripravljalnica Omeradžič Enes - pripravljalnica Snoj Iztok - tkalnica Avdič Remzija - tkalnica Simevnovič Stojanka - tkalnica Jelič Radojka - tkalnica Božič Gordana - tkalnica Srša Franjo - tkalnica Marinkovič Dragica - tkalnica Botič Biba - pletilnica Sabljakovič Fatma - pletilnica Šabič Senad - barvarna preje Jukič Mirsada - apretura Dragič Jelenko - apretura Jeraj Franc - šivalnica Vukovič Rado - šivalnica Adrovič Ramija - šivalnica Radej Dušan - šivalnica Glamočak Zlatko - skladišče gotovih izdelkov Grabnar Vanda - maloprodaja DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Pajk Zvonko - EOP Gvozdanovič Mitja - KSS Mežnar Alenka - služba kontrole kakovosti TOZD PREDILNICA LAŠKO Škorjanc Milan - predilnica II DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI TOZD PROIZVODNJA TKANIN Kocec Stojčo Bivic Slavko Vidic Danila Tomič Milorad Škulj Stanislava lliševič Miroslav Savkovič Inda Zekirovska Ifet Mali Marjan Pavlovi velibor Krstič Marica Mehle Anita Gros Marijan Vovk Darja Nartnik Edvard Libič Meho Šifrer Janja Šljivič Nenad Sabljakovič Fatma Mijatovič Ivo Babnik Blaž Avguštin Polonca Kržišnik Mojca Mičič Aco Čibašek Marija DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Strnad Bojan Moštrokol Silva Seiko Ivanka Nevman Tanjuša Veren Štefan UPOKOJILI SO SE Cankar Angelca, TOZD Proizvodnja tkanin Kosi Šarika - TOZD Proizvodnja tkanin Galič Žumra - TOZD Proizvodnja tkanin Grum Janez - TOZD Proizvodnja tkanin Murn Marija - TOZD Proizvodnja tkanin Cencen Draga - TOZD Proizvodnja tkanin Jenšterle Rozalija - TOZD Proizvodnja tkanin Sirnik Marij - TOZD Proizvodnja tkanin Drožina Kristina - TOZD Proizvodnja tkanin Škorja Alojhija - TOZD Predilnica Laško Vrbanec Nežika - TOZD Predilnica Laško Dušak Antonija - TOZD Predilnica Laško DELOVNI JUBILEJI 35 let Ojšteršek Leopold 30 let Ovijač Zora Grmovšek Lojze 25 let Cankar Pavel Mihevc Jožica Gregorčič Marija Zadnikar Marija Lesica Jurij Hriberšek Ana 20 let Sotlar Marija Velkavrh Antonija Novak Ana Berginc Sergej Ferjančič Alenka 15 let Pirkmaier Marija Miklavčič Francka Vinko Ema Čibašek Marija Uršič Ana Gregorčič Dragica Kosec Frančiška Petač Zvonko Kovačič Božidara Kazaferovič Vera 10 let Veren Štefan Lautar Zdravka POROKE Frantar Vlasta por. Časar Kocen Ivica por. Humer ROJSTVA Drabik Marija - hči Sotlar Lilijana - hči in sin Slapnik Leopoldina - hči dekorativna 14 - Kateri oddelek je to? - Od kod je to slikano - skozi katero okno? Prvega, ki bo prinesel te podatke v uredništvo našega glasila (pravna služba, int. 45) čaka presenečenje. Izjema V avstroogrski vojski je obstajala protekcija, da nihče ni mogel postati generalštabni oficir, če ni imel močnih vez v vladajočih krogih. Na ta način so generalštabni oficirji predstavljali zaprti krog, izoliran od ostalih oficirskih kadrov. Na vojaških vajah v okolici Tre-binj, se je skupina generalštabnih oficirjev zbrala na bregu, čakajoč prihod generala Galgolija. Ta čas je v njihovi neposredni bližini osel mirno jedel travo. Ko je general prišel, so mu oficirji pokazali na zemljevidu plan vaj. Ko je general pregledal taktične načrte, se mu osel približa iza hrbta in mu začne ovohavati hrbet. General se na hitro obrne in ko vidi osla reče: - Ta je edini, ki je prišel v krog generalštabnih oficirjev brez pro-tekcije. ■>.*'* i ■ * -* *,%■ av. V--.* * •»- - fe* •- m-* * - m : ,-.***’■ -. * "j ■ - « ■ v:,;;.. ; » : • v,::.' .-itv; ,$*. V.v '*■ f J -1 ** » & *■ -■ * » v * - . • * * • • -• " »1 * - * M ■*>*' ji v‘it:. ■i:..* 4 W\ S .. - ; ».ST* « V«r ■ Snežinka v maju Kaj storil bi s snežinko v maju, če bi padla ti na dlan? Bi prestrašil se, ker živel bi v cvetnem raju, vedno lepšem iz dneva v dan. Ne, ne boj se snežinke se v maju! Ne bo ti cvetja pomorila; ker majhna je, se bo v hipu na tvoji dlani raztopila. Klobučar Lidija dekorativna Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, n.sol.o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 - Uredniški odbor: Franc Hriberšek, Dušan Vidmar, Alojz Koncilja, Vrtačnik Polona, Jože Hrastnik, Marko Erbežnik, Tihomir Simončič, Vera Laznik, Barbara Tekavec-Benedičič -odgovorna urednica. Tiska: Srednja šola tiska in papirja, Ljubljana, Pokopališka 33.Po zakonu o javnem obveščanju (Ur list SRS, št. 121/72) je glasilo oproščeno davka na promet. Vprašanje: - Ali je mogoče od Hoffmanno-vih kapljic dobiti otroka? Erevan: - Načelno ne, razen če te kapljice prihajajo od tovariša Hoff-manna. Vprašanje: - Ali je res tanek košček papirja zanesljivejše sredstvo proti zanositvi kot pilule? Erevan: - V splošnem ne, razen če ga ženska ves čas stiska med koleni. Vprašanje: - V zadnjem času časopisi vedno pogosteje poročajo o nevarnosti okužbe s poljubi. Bo mar oblast predpisala kakšno drugačno obliko ljubkovanja med spoloma? Erevan: - Malo verjetno, kajti ko ženske moške enkrat vzljubijo, so pripravljene tvegati tudi življenje. . Vprašanje: - Ali je mogoče moškemu v teku posiliti žensko? Erevan: - Zelo težko, ker ženska z visoko dvignjenim krilom teče mnogo hitreje, kot moški s spuščenimi hlačami. Vprašanje: - S taščo se odpravljava v Kenijo na safari na leve. Ali je še mogoče kaj storiti, če lev nenadoma napade taščo? Erevan: - Da: treba je takoj poklicati društvo za zaščito živali, da reši leva. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 t) 11 12 13 14 6 16 » 17 18 • 19 • • 20 21 22 23 24 25 • 26 27 • • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 — 38 39 I 40 41 42 43 44 45 46 • • 47 48 49 50 51 52 53 54 i 55 56 57 • 58 NAVPIČNO: 1 Soprog. 2. American standard association, 3. Enaka soglasnika, 4. Umetnost, 5. Delež neveste, 6. Organiza-tion guide international, 7. Zorana njiva. 8. Sodnik pri muslimanih, 9. Roman Toneta Svetine, 10. Kutina, 11. Slovenska igralka Kačičeva, 12. Pripradnica Avarov, 13. Upravna enota v Švici, 20. Plakat, 21 Grška mitološka pošast, 22. Janez Vajkard .. , 23. Uvod, 24 Grlo, 25. Dalmatinsko žensko ime, 26. Makedonsko žganje, 27. Izumrli pingvin, 32. Sebičnost, 34. Rimski hišni bog, 36 Osebni zaimek, 37. Napaka, 41. Francoski filmski igralec Alain, 42. Schwarz-kobler, 45. Drago Arh, 49. Sovjetska kša-histka Kušnir, 52. Ameriška igralka Derek, 53. Edvard krajše, 55. Hidroelektrarna. VODORAVNO: 1. Bikoborec, 8. Užitna goba, 14, Robida, 15. Čisto premoženje, 16. Župančič Anton, 17. Slog, 18 Pritrdilnica, 19 Industrijska rastlina, 20. Avtor Županove Micke, 22. Sodoben slovenski pisatelj Saša, 26 Ime ameriške igralke West, 28 Anton Ingolič, 29. Kotor, 30. Reka skozi Stratford, 31 Evropsko gorstvo, 33. del roke, 35. Vojni roman Mihaila Laliča, 38. Nasad ob hiši, 39. Arabski žrebec, 40. Znak na čepici, 43. Oče, 44. Stena, 46. lika Vašte, 47. Edvard Grieg, 48. Reka na SZ ruske SSR, 50 Karlovac, 51. Maščoba za jed, 54 Ptica ujeda, 55. Najstarejši grški zgodovinar, 56 Obvodna ptica, 57. Nasprotje svetlobe, 58. Os. zaimek.