Nekaterl tehniini prfpomo-fki v sluibf sodobne iole V našem ljudskem šolstvu se načelno in v praksi bije trda borba za dobro slovenske šole. Po eni strani se naši neutrudljivi pionirji trudijo precepiti žlahtne tujerodne pedagoške sadike na domača tla in jih prilagoditi našim lokalnim razmeram, po drugi strani pa imamo ostale delavce, ki z najboljšo namero in često oprti na svoje predstojnike, cenijo in uvažujejo predvsem uradni učni načrt, neposredne predstojnikove želje in zahteve ter lepo pisavo v uradnih spisih. Kdor si želi sproščenja in novih pobud, komur je mar vsa otrokova notranjost in njegova rast v konstruktivnega, samostojnega in naprednega člana naše družbe, ta bo vedno preizkusil vsako novo idejo in metodo v šolski praksi in jo prilagodil življenjskim potrebam svojih gojencev. Ono, kar bo pozitivno in koristno njegovemu šolskemu delu, bo ob- Skromna oprema naših šol nas nujno vodi v verbalizem. Učiteljski prazni žepi pa to stanje podčrtavajo. Učiteljske knjižnice zevajo od praznote. Modeli so polrazbiti, neuporabni, slike in zemljevidi raztrgani ali zastareli ali jih sploh ni. Za fizikalne in kemične eksperimente največkrat zmanjka še špirita. Kako malo šol premore svoj radio aparat, koliko ga res s pridom in v polni meri izkorišča? Sicer pa, ali tudi odgovarja šolski radijski program našim stvarnim potrebam? Kje je tu kak širši okvirni načrt, ki bi ga dobile na vpogled vse one šole, ki so radijske naročnice? Koliko šol pa ima pri nas šolske kino aparate ali vsaj skioptikone, epidiaskope in slično? Vse to stane mnogo denarja, naši A in B proračuni pa so tako obupno skromni. Vsako leto prireja ljubljanski velesejem prav zanimive razstave iz vseh panog našega gospo- držal, ostalo pa se itak razgubi samo po sebi., darskega, civilizacijskega, kulturnega, šport- Naše delo je večen eksperiment, večno iskanje za novim, boljšim načinom približati mladim dušam vse tiste izsledke duha, ki jih potrebuje mladi človek za svoj vstop kot član v veliko podjetje življenja. Oni učitelj, ki mu ni do tega, si bo lagodno in pokojno zapomnil učni načrt, upošteval samo nasvete in zahteve svojega upravitelja in nadzornika, hodil lepo po široki izhojeni poti brez čeri in prepadov in bo tudi dosegel neki formalni uspeh. Da, mnogokrat celo večjega kot prvi, toda samo formalni. Vsaj 95 % naših šol je po svoji tehnični opremi prikrojenih in opremljenih za drugo vrsto šolnikov. Samo Ijubemu Bogu je bilo možno iz nič ustvariti svet. Človek in učitelj mora svoje delo graditi na določenem objektu in z določenim mnogovrstnim orodjem. nega in higienskega udejstovanja. Velesejem dela veliko reklamo po šolah. Vsako leto obišče več tisoč učencev naš velesejem. Prehodijo paviljone in ? ... od preobilice vtisov se jim vrti v glavi. Največkrat zapusti najmočhrenovka ali sladoled. Šolske naloge o vtisih nejši vtis od vse prireditve opica pri cirkusu, iz velesejma nudijo bogat ilustrativni in dokumentacijski material. Smoter ni bil n i kdar dosežen. Spremljajoči učitelji se predhodno ne morejo orientirati po razstavi, pa tudi časa in prostora ni za to. Edino ljubljanske šole bi se lahko bolie okoristile s takimi prireditvami. Po zaključku velesejma izginejo vse te razstave v bog si ga vedi kateri arhiv, da jih uničijo molji in miši. Kaj ko bi bil na prosvetnem oddelku banske uprave poseben odsek, ki bi zbral vse te zanimivosti, jih razmnožil in poslal šolam. Kako bi se naša učila pomnožila! Dobili bi zbirke iz naših krajev in naših razmer. Toliko poudarjano načelo ožje in širše domorodnosti ostane največkrat pri frazah. Ali ne bi mogla kr. banska uprava kupiti 26 pripravnih kino aparatov in jih podariti srezom, istočasno si pa urediti primerno zbirko kulturnih filmov in jih brezplačno posojati preko srezov šolam? Sreski šolski nadzornik ali njegov pomočnik bi po željah posameznih šol lahko pošiljal aparat in odgovarjajoče filme vsaj vsem onim šolam, ki imajo elektriko. Ob nedeljah in praznikih bi ti aparati lahko služili tudi izvenšolskim prosvetnim smotrom  , po šolah. Zanimivi filmi bi sigurno privabili posebno podeželsko ljudstvo, ki se niti ne bi protivilo malenkostni vstopnini za kntje re- žijskih stroškov. Roditeljski sestanki bi se tudi dali spojiti s takimi kino predavanji.  •ilrt»»1,"*i  1-Ual]e Pnboaniic-)