Šolski vert. *) V založbi Edvard H61zel-a na Dunaji in Olnmucu prišla je pret. I. na svetlo mala brošurica pod naslovom ,,dpr Volksscbulgarten. Ein Beilrag zur Losung der Aufgabe unserer Volkserziehung*. lzdala Maks Macbanek, deželni poslanec moravski in dr. Erazeni Sclnvab, c. k. profesor in prov. okrajni nadzornik. Pridjani so tej knjižici tri načcrti za šolske verte v barvotisku. Ta 30 strani obspgajoea knjižica tenieljilo in zvedeno besedo govori o potrebi, važnosti in o neprecenljivi koristi Ijudskošolskib vertov. Krasna, veličastna misel vpje iz dobro pretresenib, iz zdravpga bistrega uma izvirajočih verslic; sicer raisel, s ktero se ppdagogi že dolgo prav skerbno in nevtrudljivo pečajo, misel ktera že dolgo živi nied tisučeriini željami, vspga po napredku brezvspešno roki razpenjajočega učiteljstva, a vendar jo movemo iroenovati brabro niisel, kajti tako obšiino, (ako bogato si jo je komaj kdo misliti upal, loliko manj pa v snopič poln žlahtnega in naj plodivnega klasja povpzano izročili občinstvu v resni prevdarek. V svojih pervih versticali pravi: Po stopnji svoje skerbi, ktero obrača srenja, dežela, narod odgoji ndadine, tedaj v pprvi versti Ijudski šoli, more se presoditi duševno-nravno slališče in polilična znlosl srenje, dcžele ia naroda. Spretnost in neodvisnosi, vgodno malerijalno in društveno stanje Ijudskega učitelja vterjuje blagor, oniiko in svobodo Ijudstva. Ljudska šola, sadišče narodnega blagra, nnj bode toroj ljnbljenec slelierne srenje. Srenjam je torej naloga, vse žrrlovali za vspstransku odgojo Ijube mladinp. Srenja najbi sp. navdušila za U> stvar, in krasno •) Po žclji slavnega odbora c. k. kmelijske družbc kranjske pretresa ,,Tov." to knjigo. Vredn. misel zveršiti, naj učitelj vse svoje nloči daruje. Zategadel zdi se nam, da pretresovanje tega vprašanja ne spada toliko v učiteljski list, nego bolj v kaki gospodarski in srenjski. Xi nani učiteljeni objavljati treba, kako malo ali celo nič upljiva imajo naše besede pri srenji, kedar gre za to, za šolski napredek kaj izpod palca izvleči, scj je to vsem znano. Zato bi treba bilo, po drugib sredstvih se ozreti ter srenjski zastop nagniti, da bi se nobenega stroška ne ba! za povzdigo šolstva. Eno od teh sredstev je ta knjižica, ktere naj bi se šolski oblastniki in vzderžatelji na pamet naučili. Nam učiteljem te knjižice treba rii, ker to priobčuje, kar je v sercih' našili tii in (am raztreseno; želimo si pa v roke dobiti sredstva, po kterih bi se neovergljivi nasveti zverševati dali. Za učitelja bolj važni in mični so dodani načerti, ki kažejo kakošni bi morali bili verti Jjudskib šol, kajli za vzderževanje, lepšanje, obdelovanje bi bil učitelj odgovoren, in v pervi versii poklican, po estetičneni okusu take verte spcljavati. Važnost in težavnost naloge Ijudskib šol pripoznavši treba jc skoraj, da se šola približuje idealu, in kako ta vzor ali ideal doseči, knjižica temeljilo na dalje razložuje, primerja mestne otroke in kmecke, kterim gre ravno toliko nauka, kakor pervim in poteni zastavlja vprašanje: Ali ni vsak prijatelj mladine zavezan, skerbeti za sredstva, po kterih bi enorazredna ljudska šola na kmetib tudi svoj smoter dosegla, človekavredno omiko širili, med tem ko se mestna mladina vse koristi izverstnega, pojasnenega in polnovredjenega nauka vdeležuje? Naj krajša in zanesljiva pot v dosego tega namena so dobro sostavljeni šolski verti. Prid lacih zavodih je prid nepopisljiv, a vendar jasen. Poznanje narave je v telesni zvezi z narodnim blagrom. Bolj ko se s prirodoznanstvom pečamo, tolikanj bolj silinio naravo, svoje zaklade nam odpirati. Kakošen nainen ima šolski vert? kaj naj bo? in kako je vir vse omike redo- in snagoljubja? kako naj se mik po prirodnih prikaznib budi? itd. Ta in enaka vprašanja rešuje prav mično v pretres vzeta knjižica. V šolskib vertih postancjo otroci prijatelji prirode ter se napotuje, požlahtniii svoje serce. Poškodovanja dreves in mučenje živali bode nehalo, obdelovanje prirode se bode priljubilo ler za pravo gospodarstvo vnelo. Na dalje se prerešetuje vprašartje: Ali se ne bodo po takih šolskih vertih duševne zmožnosti in nravne lastnosti nepričakovano razvile? edinstvo in sodelavnost zbujala. Knjižica dalje razgovarja, da v šolskem vertu izrejena mladina bode se toliko Iepšavnega duba navzeia, da se vsa nečednost vasi mora pogubiti, in cela vas v bogati vert spremeniti, ki bode vir blago- stanja v uiaterijalneni, da, tudi v zdravstvenem obziru. Koristne ptice ne bodo več imele preganjalcev, itd. Po šolskih vertih se bodo praktične in dobre misli med Ijudstvo zasejale. Kaj vse naj ima šolski vert? Poglavitni del solskega verta naj bo odraenjen za kmetijske poskušnje. Z napredkom časa rastejo tudi potrebščine, deželne, torej je skerbeti, da se na tistem zemljišči pridela 2krat več sadeža; k takemu napredovanemu kmetijstvu pa niora šolski vert neodlašavno temelj položiti. Kako se kmetijske poskušnje na tem zemljišči izpeIjujejo in s kterim namenom, pojasnujejo nadaljne verstice. Da v šolskem vertu mora ludi vinoreja, kjer je kraj zato vgoden, reprczeniovana biti, povdarja knjižica posebno poleg sadjereje, ki naj bi se sosebno pečala z izrejo žlabtnega sadja. Sadjerejnica naj bode ix sadišča za zerna, sadišča za divjake in za brajdasto sadje. Pogrešati se ne sme v šolskem vertu gojzdnega drevja, zlasti če ni blizo kak gojzd. Po izreji gojzdnega drevja se bode obertnija povzdignila, se ne-bode toliko listja, edinega gnoja gojzd, drevju izvaževalo in korenine odkrivale. V šolskem vertu bodo gotovo tudi nektere murbe prostor iniele, ako je kraj vgoden za svilorejo. Zraven koristnih rastlin bode tudi nekaj lepib šolski vert kinčale, in to so krasocvetne cvetice. lz naravne barvine harmonije naj učencc bistri svoj lepoznanstveni čut. Raziii lepšavni germiči naj čarobnost šolskega verta se povekšajo. V nekterib vertih nahajalo se bode tudi lahko povodnih rastlin. (Konec prih.)