MB Zgodovinsko - mestopisni obrazci (Spisuje P. F. H.) XLr '' ce8'i. ki drfi iz Ljublj»ne proti Hrvatskej, stoji — kakih 8 nr hoda r? od glainega mesta — na nialem bdlmci denes neznatno meatice "J(f" Višnjagora. Sploh ljudska go?orica rada prilastuje mestotn veliko starodaTnost To v»]ja tndi o Viinjejgori. Stari zgodcvinarji po ljudskej govorici priporediijejo, da je Ijilo to mestiee sezidano že 552. leta pred Kristovein rojstvom, in da je na tem kraji stalo rirnsko mesto Magnanija, kar pa uf, da bi se verjelo. Stulanja VUujagora je postaia mesto mDOgo pozneje, ge le zft časa & vunrnu pravicami jako radoJamsga cesarja 1'rifterika IV. Za tega časa je bilo po nnjej milej domovini jako žaJostno. Nepopisljiie so bile reve io stiske, ki jih je vavo&val kruti Turfiiu, in 0 katerib gororiti uam bode pri Uolenjskih mestih Se veCkrat priložttost Koroški, Kranjski in Štirski stenovi so prosili pomoči cesarja Friderika, ta je imel na NemSkem dovolj opraviti. Leta 1474. so se obrnili KraDjski stanovi cel6 do papeža Sikstn IV. Z ži?o besedo so mu popisali bždo Kranjske dežele. Med drugiin so mu ouienili, da je kruti sovražnik že osemkrat prihrul v deželo, požgal jo in opuštoSil. da se Bogn usmili! Če krietjani ne pridejo deželi na pamo6, ne ostane prebivalcem drnzega, nego to, da se vzdigndjo in popuste doielo, mesta, gradove \a domovino. Kdor saai ai videl ali izkiiail bede, temn se no da dopovedati n^ 9 pisiuom n« besedami. če sorražnik prevlada deSelo, odprt ruu je pot v laške in nemžke dežele, bati se je cel6 /a KinL Tftko so tožili zastopniki y pismu. katero so sklenili t beBedami: ,,In knga bi klicali pr^d vsemi drugimi na pomoč, ako ue sv. vere najviSjega glavarja, ki je po-stavljeu, da pase ovčiee svoje in varno vlada 5oln sv. Petra. da m ne potopi; vzlasti, ila ne iitrdinio Turka v Teri, da se mn ni bati krSfimskega mcča, in tr« nib. da morajo usmiljiilija vredne matare lioSati z malimi otročiči v tcmnoj noči. v dežji in nevihti, in kar je Se huje, da nijnajo ottOk s iim ppkrili. To je b«ia! ČloreSko sroe je na more »ineti. nihče ne popisati, nihče ne dopovedati. Ako se nam ne pride zdaj na pomoC z veliko vojsko, ne upamo, da bi nas pozneja mogol Se kdo oteti. PožreSni in divji sovražnik ne daje odloga, nego razžirja vedno dalje svojo moč, ako 8e inu ue postavimo krepko v bran!" — Na ta klic je stoiil oerkveni glavar, kolikor je mogsl. OpomiDjal je kuezs, uaj opusti mcjsobne prepire ter se 124 m zedinijo proti somJtoiku krSianatva. Dnhovnikom jc zaukaz&l, naj vsako pr?(i V uedeljo v meseci po vseb cerkrah ber<5 sv. roašo, uiolijo litaoijo in oapravljojo obhode skozi mesta in vasi. Kdor se udeleži teh cerkveoih dlovesnosti, z&doti mnogo odpustkov; a kdor se osobno ndeleži vojske, zadobi odpustke s?. letg, — Tndi cesar Friderik IV. se je mnogo trudil za obrambo dežele in olajštTO teh nezgod. V ta namen je sklicaJ skupni zbor v Maribor za drugo nedeljo po Velikej noei 1475. leta. Sklenilo se je. naj se pobira davek, s katerim se imajo plačevati najeti vojaki; ti naj se razpostavijo po meji, da ne bode sorražuik uapadel dežele tak<5 nenadoma kakor doslej. Tudi z ukazi in da-janjem mestiiih in drugih pravic je sknšal pomagati stiskanej deželi. Tairf je 1477. leta podelil Kritemu in Ložii mestne prarioe, a oaslednje leto it Gradca tudi ViSnjejgori. Do te dobe je bila TiJnjagora ie trg, ki jo stal Da podnozji hriba, kj«r se vidi se denes nekaj hiš — Sfcaritrg. Pred turčkimt napadi na tem kraji v velikej nevarnosti živoči tržaui so sklenili, da si postavijo nova bivaližča aa bolj varaem utrjenem kraji. Da bi ta svoj sklep teiu laže izvršili. proaili 80 ceaarja pomoči in privoljenja. Cesar Friderik, ki je jako pospešeral utrjenje il krajev. nile z veseljem privolil y to, nego je tudi trg povzdignil v uiesto, I Že 1440. leta je opoininal deželnega glavarja, vicedoma, prelate in dmge I plemenitaSe, trge in mesta, naj se oborožtS in utrde evoja bivaližCa; a 1471. i je ukazal, naj se stavijo aa pripravnih krajih tabori, kjer bode itnelo ljudstvo o 6&su nevarnosti varno zavetje pred knitim sovražaikom. Da bi se novo mesto tem bolj utrdilo, privolil je, da sinejo pobirati cestuino po jeden vinftr od tovora, ki pride na trg, ali pa gve le skozi niesto. Ta cestuina se jma porabiti za utrjenje mesta. Tudi je nkazal, naj se držž t mestu trijc sooiaji, ki so bili poprej v Šeutvidti pri Zatičiai. Svojeniu oakrbuiku Jan6zu Lang-heimerju je zapovedal, naj brani ia varujo vse 6ue, kateri se želč naseliti v novera mestu, in uaj pazi, da st^ ne krade in rfipa Jiiti na cesti niti kje drugej ži?ež, ki ae vozi ali nosi v racsto. Mesto se je lepo razevetalo. Bilo je obdano '/ raočuim obzidjpm. Vrbu hriba je varoval meato utrjeni Višnjegorski grad. MeSeani so 31 sezidali lepa poslopja, ker se niso več bali, da jira jib razruši in požge divji turčin. V poznejših letib si je kruti sovražuik krščanstva ae mnogo prizadejal, da bi s^ polastil mesta in ga oplenil, a zaman. Sosebno so si Turki prizadevali raz*-ruSiti in oropati mesto 1628. leta. ZaJetkom tfnega leta ae je namreč zbralo kacih 10.000 tnrških roparjev, ki so preplavili Kolpo pri Kostelji. Vreli in divjali so preko Koeevja in Kibnice proti dobro ntrjenemn TurjaSkemu gradu. Tu ne opravijo niSesav. Zategadol jo udprf od tod na Ižansko poljs do Ljnb-ljaue, kjer zažg6 na sv. Marjetc dan nekoliko hiš. Potem prekoračijo Sa»« ter divjajo po mengiSkoj okolici. Kadar zvedii, da 8« zbira črna vojska, udarijo na Dolenjsko. Potoina so Baskako?ali ViSnjogoro in dobro utrjeni ZatiSkt samostan; ali brez uspeha, Tem bolj je Sntila divjake ckolica Višnjegorsk«, . TrebaDJska, Mirnopeška ia Novomešfca. Preko Kočevja so se Turki drviti lia Hrvatsko. Akranjski brambovci so jim bili že za petami. Poveljuik kranjskih bramboTeev Nikclaj Tliuin se je združil s Hrrati ter napadel begočega Turks. Preko 1000 jih je obležalo mrUih, nad 400 je bilo ujetib, a drugi so kouiij I odaesli petč. Ujete ženske iii otroke je ukazal pa^a pred bitvijo pomoriti. H m Nad mestom se Se denes vidijo razvaline »Urega gr&dri. 1% gori 90 l.irali v davnih časih VBnjegorski vitezi. Že 11(>4. I. je cvetela ta rodorina, kaiera je zamenila grofovski stan v viteški. Leta 1177. je živel Albreht, IJSJ. leta Viljelm in 1345. leta Kilddlf Višnjegorski. Albrehtora hči Zofijt jB i>o smrti svojega sopruga Heorika. mejnega grofa Islrskega, stopila 1222.1. v Admontski samostun. Bila je velika dobrotniea Zatiškemn samostann, k:ik ne rndovine je vzrastel marsikateri hrabri vitez, ki je zvesto slnžil cesarjn in Ijranil svnjo domovino krvolofaega Turka. Iz med isfh slovf najbolj Žiga Višnjegorski, katerega je Ferdinand I. 1&2!*, leta izbral za poslaustvo v Cari-grud. Xjpma je dodal Se Janeza Hobcrdanskega. V D9. dan meseea maj» sta poslanca sreCno (lospela v Stambul. kjer so ju jako slovesno sprejeli. Še le v 1S. dan srefiaaa Iy29. leta sta dospela s Sulejmanorim odgovorom v In^pruk b kralju. Zna s«, da je bilo poslanstvo zauiiin : kajti že jeseni 6nega li-tii je stalaTurška vojska pred Dunajcm in oblegala glavno mesto cesarstva. Žiga. Vianjegorski je dobil 7.a pot 3000 goldinarjev. Kupil ai jp pozneje -i;iHčiiio Sibenck in trg Eatečo ua Dolenjskem. Leta In82. se je pokazal ln-.ilivega vojSSaka iu bvauitelja Mariborskega. Po nesreCnih bojih po Ogrskem iii Stirakein so se pridrvili Turki pred Maribor in ga oblegali. Meatu je bil poreljnik Žiga ViSnjsgorski, ki je srčuo odbijal vse uapade. Turki so se niorali s krvavim nosom iimakniti izpred mesta. Leta 1539. in 1540. rau jc Ijila izro»5eua brarnba Hrvatske in Dalraatinske. Tekom fiasa je imela ViSnjagora razne gospodarje. V 15, atoletji se na-bajujo gospodje Višnjegore Coljski grofje. Ko je 14o(i. leta pri Belemgradn grof ITlrik, sledoji iz te rodovine, izdihnil svojo dnSo pod meftem Ogrov, pri-jiadla je ViSnjagora aTstrijskira vojvodom. Ti 80 imeli v gradn svoje oskrb-nite. Tak oskrbnik je bil 14U5. leta Gašpar Melz. Leta l.r)49. si* uahaja Instnik jiradii FJorijan Scliarf. Koucem 1S. stuletja so priSla ViSnjegorska p>j.«!Stva z gr&dom vred v svojino rodovini Auerspergov, katera jih ima še ilandencs. Mesto starega giadii na hribu so sezidali 1787. leta nov grad na \>..duožji. Od elar«ga gradu, ki je bil uekdaj posastuikom in ViSajegorftanom Viirno savetje pred »ovražnikom krščanstva, ostalo je do deuaanjega dne le še nekoliko razvalin, ki kažejo potomcem, kako minljiva je vsa posvetna slava. Za časa franeoskih vojska 1813. leta sredi meseca septembra so imeli ii'~ai"riki vojaki hude praske s Francozi okolo Vitinjegore. Avstrijski obrist Milutinovič iu general Rebrovit: sta tu z majheno četo avstrijskih vojakov >l^o zadržavala iu motila Francozfl ter jih sledDJič od tod iti 12 Ljtibljaoe /jpodila. Za te zasluge sta prnjela obrist Teodor pl. Milutinovič in stotnik Karol Kodiezky pl. Sipp red Marije Terezije in viteiitvo a pristavkom ,,pL ViS-njegorski." Sedanje mesto je jako ncznatno ter iraa podobo bolj kako vasi ali trga nego U niesta. Prebivalcev je 7 mestu 302, ki ae živ^ nekoliko z obrtom, a veiiinoma 8 poljodelstvom. V meatu je lo majheua cerkev, župna (fama) cerkev stoji polog mesta v Staremtrgu. Za aaobražeaost meSSaaov sktbi tri-razredua Ijudska šola.