GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO vili., ŠTEV. 57 LJUBLJANA, 1. AVGUSTA 1961 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI v njihovih predračunih niso pred- produktivnostjo videni krediti, se mprujo izvršiti le hod ki; občina uubljana-siska podlagi določil št. ,4 in ^ostoff zavrdtm(UrnarFLRJJU. Sedite’ * ^ P°trCb“e 5?/59) i„ 25. čl. statuta občine “*'• jobljana-Siška je občinski ljudski čili LjoLljana-Siška na seji ob-i»v i £a zbora in na seji zboru pro-i-i Jaleev dne 28. aprila 1961 spre-J 1 Naslednji in osebnimi do- 4. Izboljšati življenjsko delovnega človeka s tem, da sc grn- Z utrjevanjem in asfaltiranjem cestišč, z urejevanjem zelenic in nasadov med naselji zboljšati zunanji izgled okolice, pa tudi udobje prebivalstva ; 5. Razpoložljiva investicijska sredstva za gospodarske in negospodarske investicije je treba vlagati tako, da se bo dosegel najboljši učinek v pogledu obsega in rentabilnosti proizvodnje in družbenega ODLOK kredite. 3. člen Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah in da odobrava izplačila za izredne izdatke iz proračunske za leto 1961 p I. člen 0(iil rornčun občinskega ljudskega Ljubljana-Siška za leto 1961 sega: proti nemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave »Glasniku«, uradnem vestniku dijo stanovanjski objekti, servisne standarda; delavnice in storitveni obrati, zlasti 6. Krepiti je treba delavsko in v sklopu stanovanjskih skupnosti, družbeno upravljanje. 2. poglavje DRUŽBENI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK Dosežena raven proizvodnje v letu 1960 in uresničitev osnovnih smernic in nalog bodo omogočile, da bo v letu 1961 predvidoma dosežen naslednji porast družbenega proizvoda in n aro« n ega dohodka: v cenah iz lcla 1959 — v OHO din 1959 1960 • 1961 196(1 1959 1961 1960 13,020.689 15,891.854 18,081.380 122,1 113,8 11,951.771 14,550.992 16,438.543 121,7 113,0 ,. , . x „ v »viusiiimi«, uraunem vesin ‘^»odki v zneski ‘siT.OOO.OOO din od ^ a murna "m ,U P° ra 1,1 j u l>“ " ,?datki v znesku 817.000.000 d iu 0(1 J«n "arja 1961. _ v znesku 817,000.000din v 2. člen skil Se nove nastavitve pri občin-6 0rganih in zavodih, za katere Številka: 01/1-31-55/3. Datum: 15. maj 1961. Predsednik ObL.O: Janez Nedog 1. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV Dohodki: PRORAČUN 1. del — skupni dohodki 2. del — posebni dohodki 3. del — dohodki drž. organizacij in zavodov 4. del — ostali dohodki «• del — prenesena sredstva Skupaj proračunski dohodki Izdatki: PRORAČUN L del — prosveta in kultura 2. del — socialno skrbstvo 3. del _ zdravstvena zaščita 6 j — državna uprava del — komunalna dejavnost e j * — negospodarske investicije 9 i! ~ (L»tacije 10 n — obveznosti in garancije ■ “el — proračunska rezerva Skupaj proračunski izdatki ^šbeni načrt občine Ljubljana-šiška za leto 1961 Na 453. republiškega in okrajnega plana za iitig „ , US* 15. in 50. člena za- leto 1961. 465.289.000 324.715.000 1.214.000 5.510.000 20,472.000 817,000.000 4,348.000 44.110.000 24.500.000 122,007.000 46.190.000 104.500.000 346.206.000 69,964.000 55,175 000 817,000.000 Družbeni proizvod Narodni dohodek Po1 posameznih gospodarskih panogah bo predvidoma gibanje družbenega proizvoda naslednje: Gospodarstvo skupaj Industrija Kmetijstvo Gradbeništvo Promet* Trgovina Gostinstvo in turizem Obrt Komunala Kmetijske zadruge * V letu 1959 brez ZTP in PTT. Predvideni porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka zagotavlja uresničenje nalog družbenega plana za leto 1961. darskih organizacij, sredstvih občinskega proračuna in občinskih skladov ter na virih federacije, okraja, republike in združevanju sredstev v okviru Komunalne banke in Mestne hranilnice. Predvidevamo, da se bodo investicijske naložbe po posameznih gospodarskih panogah gibale takole: Znesek Sestav V 0000 din v »/o v cenah iz leta 1959 — v 000 din 1959 1960 1961 1960 1961 1959 19*0 13,020.689 15,891.854 18,081.380 122,1 113,8 7,654.307 8,894.880 10,019.031 116,2 112,6 329.289 351.807 372.259 106,8 105,8 471.763 741.170 800.707 157,1 108,0 t,646.019 2,691.958 3,174.831 163,5 117,9 978.251 1,083.461 1,252.656 110,8 115,6 106.077 118.397 130.595 111,6 110,3 1,775.814 1,927.671 2,117.592 108,6 109,8 37.211 55.973 176.338 150,4 315,0 21.958 26.537 37.571 120,9 141,6 (Uf1*!® občinskih ljudskih odborih u-‘». LRS št. 19—88/52), v zvezi gospodarskega stanja in možnosti Na tej podlagi in ob upoštevanju Industrija Kmetijstvo z d ." ;1 i ra®a z i ' 7-vcznega družbenega razvoja se predvidevajo v letu 1961 33^? I?t° 1961 (Uradni list FLRJ, na območju občine Ljubljana- Šiška h'taia / ■ i i • 'n družbenega plana zlusli naslednje naloge: i'.\ okraantl ,7:“ 'e,t0 |l,h* (Glus- | Povečati obseg proizvodnje in ?.l.vu uu Js K« ljudskega odbora storitev v vseh panogah gospodar- llV.).H,>v' (i '•) (Cr .„ VV- 2I z dne 17. marca stVn in doseči njihov skladnejši 1111 ,V°n< ?ll>e je r ,n 27. člena statuta ob- razvo:. J " ^skjod- 2 Z' uvajanjcm modernih tehno-i‘v?alcb°ra in "a seji zbora p rol loških postopkov, z združevanjem JUlccv dne 28. aprila 1961 »kjJ.P“!h mtor(:s,,v podjetij z na- . D|)i'> 1 daljnimi razvijanjem vzpodbudnej- JLRi V/dlENI PLAN OBČINE ž'l' oblik nagrajevanja je dvigniti MANA-SKKa 7 a i tf-rrv i 1 ■ .... 'A-SISKA ZA LETO 1961. nivo proizvodnje. V tu namen je 3. poglavje INVESTICIJE 1. Gospodarske investicije Razpoložljiva investicijska sredstva bo v letu 1961 treba vlagati v gradnjo že začetih objektov, da jih bo mogoče čimprej aktivirati. Za rekonstrukcijo, razširitve in izpopolnitve naj bi veljalo načelo vlaganja sredstev v modernizacijo tehnoloških procesov, boljšo izrabo obstoječih zmogljivosti in hitro povečanje proizvodnje blaga in sto- Gradbeništvo ritev, manjkajočih na tržišču. Promet Investicijska potrošnja družbene- Trgovina ga sektorja bo predvidoma znašala Gostinstvo in turizem 2983 milijonov din. /u osnovna sreil- Q],r( stva bo porabljenih okoli 2761 mi-za obratna sredstva pa 222 milijonov din. Razmerje investicijske potrošnje v letu 1961 bo naslednje: milijonov V* gospodarske investicije 2761 63 negospodarske investic. 1610 37 Skupaj investicije 4371 100 1.223 69 15 950 170 99 195 40 44,5 2,5 0,5 54,4 6,2 M 7,1 1,4 Skupaj 2.761 100,0 V skladu s smernicami zveznega družbenega plana in plana politično teritorialnih enot sc bodo sredstva za gospodarske investicije uporabila predvsem za tele namene: Dokončana bo gradnja nove ope- Prvi del JNfe Mi SMERNICE 1L AN A An? E l)R LZ BEN EG A n,« °BCine ZA LETO 1961 Plun občine I.jubljana- treba težiti k popolnejšemu sistemu izobraževanja kadrov, k racio- °s6f)v„:?la. leto •SRSš jM? .KjJ.jT« plana razvoja zveznega. nalnejsemu zaposlovanju delovne organizacij, bo naslednje: sile in k lul rej sem u uveljavljanju .... „ poPuJbnUkunej,ih °blik DagrajeVanja gospodarske investicije ""im'' 34 3. Z razvijanjem gospodarske de- ne80sPpdarskc investic. 1610 javnosti večati raznoložljiva sred- Skupaj investicije 3)03 stva, nri delitvi sredstev pa zagotoviti skladne odnose med doseženo Razmerje investicijske potrošnje knrne v Smodinovcu z letno kapa-v letu 1961, ki temelji samo na ob- eitelo 12 milijonov opečnih enot. činskih virih in virih gospodarskih Podjetje »TIKI« bo z izgradnjo pr------_•—i- > • • ve etape svoje rekonstrukcije povečalo fizični obseg proizvodnje za 60%. Bombažna tkalnica rckonstrui- 46 100 ra svoj strojni park z novimi tkalskimi avtomati, ki bodo povečali produktivnost, omogočili razširitev Investicijska vlaganja temelje asortimenta in naslednje leto po-na razpoložljivih sredstvih gospo- večali proizvodnjo zn več kot 100•/•. Tovarni dekorativnih tkanin bo izgradnjo barvarne omogočila pestrejšo barvno sestavo produktov m znižanje stroškov proizvodnje, Tovarna pletenin »Rašica« bo z rekonstrukcijo strojev v šivalnici povečala produktivnost in izboljšala kvaliteto volnenih pletenin. TZ »Litostroj« pripravljajo rekonstrukcijo proizvodnje z uvajanjem Diesel-motorne proizvodnje, s čimer bo bolje izkoriščena zmogljivost sedanje opreme in zvišana produktivnost dela. Podjetje »SKIP« pripravlja izgradnjo nove industrijske bale, kar bo izboljšalo delovne pogoje in povečalo količinsko proizvodnjo. Livarna »Unitas« bo z nabavo nekaterih novih strojev povečala proizvodnjo, razširila asortiment in znižala proizvodne stroške. Vsa ostala industrijska podjetja pripravljajo rekonstrukcije manjšega značaja, ki bodo vplivale na smotrnejšo izrabo zmogljivosti, boljšo kvaliteto in večji asortiment. Del investicijskih sredstev bo porabljen za izdelavo investicijskih orogra-mov in gradbenih načrtov, katerih uresničitev je predvidena v prihodnjem letu in v naslednjih letih. Investicijske naložbe v kmetijstvo bodo v obratih »Agrokombinata« v Rcpnjah in Vodicah povečale število molznih krav in plemenskih svinj, izpopolnjena pa bo tudi mehanizacija z novim dvoosntin traktorjem, traktorskimi priključki, namakalno napravo, strojem za molžo in drugo. Predvideno je, da se bo pričela novogradnja hlevov in da se bodo gradili silosi. Kmetijska zadruga Šentvid bo dogradila hlev za 200 glav goveje živine, zgradila senik, skladišče in rastlinjak, adaptirala v Gameljnah hlev, povečala svoj stalež za 80 krav molznic, odkupila okoli 10 ha zemlje od zasebnih kmetijskih proizvajalcev in izpopolnila del svojega prevoznega parka. Z investiranjem v trgovino se bo nadaljevala začeta gradnja Potrošniškega centra v Šentvidu, pristopilo se bo k povečanju skladiščnih kapacitet, zgradila se bo nova bencinska črpalka ob Celovški cesti in nadaljevalo se bo z moderniziranjem opreme trgovskih poslovalnic. Za gradnjo Potrošniškega centra v Dravljah se bodo pripravili potrebni načrti, k uresničitvi pa se bo pristopilo v naslednjem letu. Izvršena bo, tudi adaptacija lokala za slaščičarsko podjetje »Medenjak« ob Celovški cesti. Na področju gostinstva sc bo nadaljevala gradnja' motela v Mednem, v teku pa je tudi gradnja obrata družbene prehrane poleg občinskega poslopja. Predvidena je adaptacija gostišča »Pri Gusteljnu«, v nekaterih drugih gostiščih pa sc bo izvršila modernizacija notranje opreme in se bo zamenjala dol rajona vrtna Oprema. Investicije v prometu bodo povečale zmogljivost mostnega prometa za 22 avtobusov in trolejbusov, medtem ko se bo število vozil v medkrajevnem prometu podjetja »Ljubi jnna-transport« povečalo za 31 osebnih in 28 tovornih vozil. Pomembne investicije se predvidevajo tudi v podjetjih Jugoslovanskih železnic za popravilo voz in strojev, zn obnovo prog in v podjetju zn avtomatizacijo, zaradi česar se bo zmogljivost teh podjetij poleg drugega povečala zn okoli 24 odslotkov. Med investicijami v obrt zavzema pomembno mesto rnzširilev proizvodnje oblazinjenega pohištva z novogradnjo podjetja »TAPO*. Podjetju »Embnlirkn« bo gradbena in- vesticija omogočila povečanje proizvodnje in smotrnejšo ureditev tehnološkega procesa.’ Dokončan bo novozgrajeni objekt zn Kleparsko in vodovodno inštalatersko podjetje in »Elektromehaniko«, dokončana bodo vsa programska dela v Potrošniškem centru v TugomCrovi ulici, podjetje »Učila« pa bo dobilo nove delovne prostore. »Juvinil« in »Uliv« bosta povečala zmogljivost proizvodnje in uslug z novo nabavljenimi stroji, zaradi česar sc bo znatno povečala proizvodnja in rentabilnost obeli podjetij. Poleg naštetih podjetij bodo tudi druga obrtna podjetja s svojimi sredstvi izpopolnila del svoje opreme in na ta način povečala zmogljivost proizvodnje iu storitev. Vsa predvidena vlaganja investicij gospodarske dejavnosti temeljijo na povečani rentabilnosti gospodarskih organizacij in na druž-beno potrebnem povečanju podjetij, ki se ukvarjajo s storitvami. Občinski investicijski sklad bo uporabljen v skladu z navedenimi smernicami Investicijske politike in za poravnavo že sprejetih obveznosti iz preteklega leta. Za uresničitev investicijskega programa s področja gospodarstva naj bi se z združevanjem sredstev preko Komunalne banke zbirala vsa prosta sredstva gospodarskih organizacij in vlagala v čim smotrnejše in rentabilnejše naložbe za povečanje tiste proizvodnje, ki je zn naš trg deficitarna ali pa ima spričo novih gospodarskih ukrepov vse pogoje za plasma na tuja tržišča. 2. Negospodarske investicije Za uresničitev nakazanih smernic za uspešen razvoj družbenega standarda v petletnem planu in planu za 1. 1901 predvideva ljudski odbor na svojem območju naslednje ukrepe in dela. ki bodo vplivala na pospešeni dvig dinarskega standarda prebivalcev občine in sploh prebivalcev Ljubljane: n) na področju stanovanjske graditve: Pospešena stanovanjska graditev v preteklih letih se bo nadaljevala tudi v letu 1961. Na podlagi pridobljenih izkušenj glede čimhitn jše gradnje s el) o nadaljevalo z gradnjo hiš ,na polindustrijski — montažni način. Hranilni sistem in akcija za gradnjo stanovanj, ki jo bo izvedel stanovanjski sklad za zidanje hiš občine, in ugodni pogoji, pod kate--rimi bodo dobivala podjetja, ustanove in posamezniki kredite, bodo zainteresirali take podjetje kot posameznike. delavca in nameščenca, da bodo vlagali čimveč svojih sredstev v stanovanjsko gradnjo. Kot prejšnja leta se bodo z zazidavo predvidenih področij vzporedno gradile tudi vse potrebne komunalne naprave ob novozgrajenih stanovanjskih hišah. V letu 1961 se bo nadaljevalo z gradbenimi in obrtniškimi deli na stanovanjskih blokih, ki so bili v gradnji v letu 1960. V teh stanovanjskih blokih se ho delo nadaljevalo na 690 stanovanj-" škili enotah, od teli pa bo v letošnjem letu vseljivih 536 stanovanj. Gradbena in obrtniška delo so bodo nadaljevala tudi nn 162 stanovanjskih enolnh v vrstni gradnji, ki jo grade stanovanjske grndheno zadruge. V letošnjem letu bo v vrstni zadružni gradnji vseljivih 158 stanovanj. Individualno gradnja iz preteklih let se bo nadaljevala na 70 hišah, ki bodo vse vseljive. V letu 1961 bo torej vseljivih skupaj 744 stanovanj. Poleg tega se bo v letu 1961 začelo graditi 515 stanovanjskih enot. Nadalje bo podjetje »Ljubljana-transport« pristopilo k gradnji samskega doma z 80 samskimi sobami ter vsemi prostori za družbene organizacije v podjetju. Sredstva stanovanjskega sklada z upoštevanjem udeležbe pri gradnji stanovanj in poslovnih prostorov bodo predvidoma znašala 1120 milijonov din. Planirano vsolo bo možno doseči z intenzivnim zbiranjem sredstev stanovanjskih interesentov, namenskim varčevanjem za gradnjo stanovanj in drugimi oblikami, ki bodo povečale zanimanje za vlaganje sredstev v stanovanjsko graditev. V okviru stanovanjskega sklada je predvidena gradnja troetažne trgovske hiše ob Celovški cesti. Zgradba naj bi bila dokončana v prihodnjem letu. b) na področju komunale in urbanizma: Za komunalna in vzdrževalna dela se bo v letu 1961 vložilo predvidoma skupno 272,464.000 din. Vzdrževanje cest se bo s I. aprilom 1961 preneslo na stanovanjske skupnosti, Ki sc jim bo v ta namen dodelilo 16 milij. din. Najvažnejše negospodarske investicije, ki sc bodo gradile v tem letu, so: dokončanje Vodnikove ceste, ureditev križišča Medvedove in Gasilske ceste, semaforji na Celovški cesti, kanalizacija v Šentvidu, Tacnu, Obirskc ulice, Šišenske ceste in ulice Martina Krpana, vodovodi: Podutik—Glincc, Podgorn, Šmartno, Stanežičc-Medno, nadalje rekonstrukcija in asfaltiranje Šišenske ceste, gradnja zbiralne stanovanjske ceste od Pavšičeve ulice do ceste na Jami itd. Poleg tega se bodo za dopolnitev elektrifikacije na področju občine gradile trafopostaje v skupni vrednosti 49,100.000 din. c) na področju šolstva: Vrednost skupnih investicij bo znašala 99 milijonov din. Nadaljevalo sc bo z gradnjo šole v Vodicah in gradnjo telovadnice pri šoli Hinka Smrekarja. Predvidoma bodo izdelani načrti in začeta gradnja telovadnice pri gimnaziji v Šentvidu. V izdelavi so tudi načrti zn gradnjo šole Na jami. č) na področja socialnega varstva: Za tc namene bo vloženih skupno 10 milij. din, in sicer za ureditev otroškega vrtca v Šentvidu, za gradnjo otroškega vrtca Stanovanjske skupnosti 'Litostroj in zn domove oddiha in počitniška letovanja otrok. d) na področju zdravstvu: Dokončana bo gradnja zdravstvenega doma v Šiški, za kur je predvidenih 57 milijonov din. e) nn področju telesne vzgoje: Skupne investicije bodo znašale 7 milijonov din in so namenjene zn ureditev sanitarij na igrišču »Partizana« Šentvid in na stadionu ZSD ter za razne načrte za fizkul-turne objekte. 4. poglavje ZAPOSLENOST IN t nOOUlviiVNOST Povečanje produktivnosti del8 je najvažnejši pogoj za nadaljuj1 napredek gospodarskega razvoju,z8 naraščanje osebne in družbene P®" trošnje. iz te naloge izhaja, da *> treba v letu 1961 še nadalje iskat čim' spodbudnejše načine nugrar vanju in z organizacijsko tchuii'111 mi izboljšanji doseči predvideni seg proizvodnje in storitev. I#*. ukrepi naj bi zagotovili nadaljuj porast proizvodnje in narodne^ dohodka. 2_ Upoštevajoč izhodiščna na&J.® za povečano produktivnost, Pre, videva občinski družbeni plan, “ sc bo število zaposlenih v družb0' nem sektorju gospodarstvu pov°] čalo za 924 oseb ali za 6,8 °/o D® sproti letu 1960. « Na osnovi razmerja med dru benim bruto produktom in števil°'f zaposlenih sc bo produktivnost družbenem sektorju gospodar«1 J, na zaposlenega povečala za 9,9 po cenah iz leta 1959. Produktivno tlela v industriji pa se bo po fizl nem obsegu nn zaposlenega p°T6 čnln za 11 do 12 %>. u Navedeni porast produktivno* bo mogoče doseči s predvidenim1 r,-konstrukcijami v industriji, z l>o|J šo izrabo obstoječih zmogljivosti n vsem področju gospodarstva m zboljšanimi tehničnimi postopku .( Gospodarske organizacije bon morale nadaljevati proučevanje sp°‘ budnejših sistemov nagrajevanju j ' temelju učinka pri delu, uspe** ekonomskih enot in celotnega r zultatn podjetja. Stremeti je treb j da se število zaposlenih v čim vecl meri obračunava po doseženo učinku in tam, kjer tega ni mog1’1. meriti, uporabljati stimulativne o>’ kc na bazi objektivne ocene 0 seženih uspehov. _| Nagrajevanje posameznikov n bo v čim vgčji meti vezano „ uspeh organizacijske enote, l7 oseb ali zn 5,5e/o. Nn 1’"., i'1 i z. 9599 zapo- indeksov količinske proizvod1^, delovne sile sc računa, da Produktivnost delu povečala za okoli 11 do 12%. Kolikor vzamemo v poštev indeks porasta družbenega proizvoda po cenah leta 1959 in indeks Porasta delovne sile, pa bi znašal Poiast produktivnosti okoli 8%. Predvidoma bodo znašale v letu 19f>l naložbe v osnovna sredstva v industriji 1223 milijonov in se bodo povečale v primerjavi z letom 1960 Zu 22%, Predvideni porast temelji ua predvidenih sredstvih iz sploš-*jeSa in drugih investicijskih skla-ty).v ter na povečanem vlaganju iz skladov gospodarskih organizacij, j oodo v tem letu razpolagale tudi u s celotno vplačano amortizacijo. ■ razpoložljivimi sredstvi bo treba Predvsem zagotoviti dovršitev izgradnje že začetih objektov, nada-J c vanje rekonstrukcij, tekoče nadomestitve osnovnih sredstev in modernizacijo tehnoloških postopkov. Predvideni poiast industrijske Proizvodnje bo zahteval povečane apore gospodarskih organizacij, ki °do morale opraviti predvsem nasuje naloge: ~ izpopolniti sistem nagrajevanja po doseženem učinku pri delu u Po uspehu ekonomskih enot ozi-oina celotnega podjetja; „. " načrtno izpopolnjevati moder-nj(“C^° *n avt°matizacijo proizvod- » 7~ zagotoviti čim večje in čim m^Halncjšc izkoriščanje proizvod-.11 zmogljivosti ter ustrezno spe-atizucijo in kooperacijo med po-•neziiiini gospodarskimi organiza-lm Podlagi dolgoročnih po-ter pri tem zaostriti izpolnjeval1: dogovorjenih rokov in kvali- -i T gospodarske organizacije naj 8 cele na povečano mednarodno iz-v^l?Jav°. s katero je računati pod ..P ivom sprememb v gospodarskem sr, i®mu‘ predvidijo, da si v pogledu , rtinientov, kvalitete in cene izdel-s v fa8°tovijo svojo konkurenčno trgS?“nos* na domačem in tujem 1, ir Pr* razporejanju čistega do-D , a naj podjetja upoštevajo tudi shii Povečanju obratnih sred-Kil/l da se Proizvodnja lahko °bsv. .V Predvidenem povečanem vilrT" s^trheti je potrebno za pra-Hr~,° gospodarjenje z obratnimi ^at>je-V* *n ZS nji^l0v0 hitrejše obra- Za 77 sredstva gospodarskih organi-Un'J cim racionalneje izkoristiti in Vun' iti vse možne oblike združena teh sredstev. 'Hačilnosti in osnovne naloge nje- ar*kih organizacij so nasledit ^fijetje Litostroj bo pristopilo p,. "Onstrukcijnm po odobrenih v.kf^nnh, ki mu bodo zagotovile jek,adl‘cv kapacitet v proizvodnji Č8n (ne litine ter omogočile pove-V (i„. Proizvodnjo diesel motorjev. Za , :ll.je tudi investicijski elaborat bo P 0*zvoclnjo sive litine. Podjetje njo Ji vidoma povečalo proizvod-let„ ;0/^tu 1961 za 21,4% nasproti Prisil, ■ir° $trojno podjetje TIKI bo Vodne*1} °i ^ izgradnji nove proiz-izv(>,]n lQ °' s čimer bo znižalo pro-citpj P ?troške in povečalo knpa-Ž4,0oo koJCriPV za gospodinjstvo na •e TELEKOMUNIKACIJE fizaeii-rlolj',8ilo gospodarski orgn-diistri|’ Kranj skupaj z In- i°in pi ?;a ^Icbtrozvezc in pod jet-!ekom,/,-i Ljubljana. Podjetje Tc-Jetj,, 'Akacije ho v novem pod-SP0darAS ova'° kot samostojna go-'‘^rfiiim.0, cn°ta in bo povečalo t svojih proizvodov, koli- činsko pa se bo povečala proizvodnja televizijskih aparatov od 3000 na 5000 kom. Podjetje LEK bo nadaljevalo z začetimi rekonstrukcijami in bo v drugi polovici leta pričelo s proizvodnjo dušikovega oksidula, ki je izrednega pomena za zdravstvo, ker je to narkozno sredstvo nujno potrebno pri kirurgičnih posegih. Z uvedbo industrijske proizvodnje dušikovega oksidula bo odpadel celokupen uvoz tega narkotičnega sredstva. Poleg tega bo podjetje v tem letu proizvajalo še nekaj novih preparatov. Tovarna dekorativnih tkanin bo pristopila k izgradnji objektov tkalnice in barvarne v obraiu Šiška in nabavila 5 statev. Zaradi povečanega obsega proizvodnje v zadnjih letih podjetju zelo primanjkujejo obratna sredstva. Bombažna tkalnica Vižinaije bo z novo nabavljenimi tkalskimi avtomati razširila svoj asorlimcnt z uvajanjem tkanin s kombinacijo volne in poliestrov. Tovarna volnenih tkanin »Rašica*, Gameljne, bo pristopila k rekonstrukciji šivalnice, s čimer se bo povečala produktivnost tega obrata. S postavitvijo novih vložnih aluminijastih tankov, ki so bili deloma montirani v letu 1960, deloma pa bodo montirani v začetku leta 1961, bo PIVOVARNA UNION dosegla boljšo kvaliteto piva, ker bo možno dalje vležavanje. K zvišanju proizvodnje piva v steklenicah bodo pripomogle nove pretakalne aparature, ki so bile montirane sredi leta 1960. Podjetje ima v programu tudi rekonstrukcijo vrclne kleti in varilnice. Ostala industrijska podjetja ne predvidevajo v letu 1961 bistvenih povečanj svojih kapacitet. 6. poglavje KMETIJSTVO "Perspektivni načrt razvoja kmetijske pioizvodnje predvideva v letu 1961 za okoli 13,3% povečanje kmetijske proizvodnje v primerjavi s proizvodnjo v letu 1960. Predvideni porast proizvodnje temelji na povečani kooperacijski proizvodnji in proizvodnji družbenega sektorja. Po posameznih strokah se bodo gibali indeksi proizvodnje takole: Poljedelstvo l%0 1959 106.7 1961 1960 106.7 1961 1959 114.0 Žita 117.0 109.4 128.2 Industrijske rastline — — — Vrtnine 99.1 99.1 98.2 Krmne rastline 110.1 112.8 124.2 Sadjarstvo 150.0 120.0 180.0 Živinoreja 108.1 119.7 129.1 Ribolov - — — — Predelava 200.0 100.0 200.0 Skupaj 108.4 113.3 122.8 Na podlagi povečane proizvodnje se predvideva porast odkupa tržnih viškov, predvsem mleka, goveje živine, prašičkov, krompirja in vrtnin. Poljedelska proizvodnjo, ki je osnovni pogoj za uspešen razvoj živinoreje in tudi drugih dejavnosti, se bo povečala za 6,7%. Največji porast predvidevamo pii krmskih rastlinah. Predvideno povečanje poljedelske proizvodnje bo doseženo z dosledno uporabo agrotehničnih mer. KZ in zadružni sveti bodo morali vložiti še več truda in dela zn izpolnitev j>lana kooperacijske proizvodnje. Kmetijske zadruge morajo pravočasno pripraviti proizvodne na- črte ter predvideti potrebno mehanizacijo in reprodukcijski material, kmetovalce pa usmerjati na večletno proizvodno sodelovanje. Pogodbena proizvodnja bo v letu 1961 pomembni činitelj povečanja proizvodnje, saj se predvideva, da bo v kooperacijsko proizvodnjo zajetih 18% vseh obdelovalnih zemljišč. Pri kooperacijski proizvodnji naj kmetijsko zadruge izberejo najprimernejše oblike sodelovanja, pri odkupu pridelkov, plačevanju uslug, opravljenih pri zasebnih proizvajalcih. pa upoštevajo krajevne prilike. Pri pomembnejših poljščinah se računa po posameznih sektorjih z naslednjo proizvodnjo: Družbena posestva ha q/ha Kooperacija ha q/ha Neorganizirana proizvodnja na q/ha Pšenica — — 50 30 280 20 Ječmen 10 30 3. 30 141 ' 23 Oves 26 20 2 20 93 16 Koruza — — 10 50 50 34 Krompir —, — 120 257 138 221 Črna detelja 6 80 60 65 75 50 Lucerna 26 60 — 114 60 Krmne okopavinc 2 700 83 320 52 200 Travniki 113 60 220 60 651 50 dosledno Izvajali odredbo o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev. Poraba kemičnih sredstev za zaščito rastlin sc bo v letošnjem letu povečala za 25%, najmanj dvakrat bodo poškropljena (zaprašena) vsa krompirišča, kakor tudi posevki žit, ki bodo tretiruna s herbicidi. V letu 1961 bodo KZ morale boljo organizirati škropljenje sadnega drevja, tako da bo poškropljeno vsaj 80% vseh sadnih dreves. V ta namen naj si kmetijske zadruge pravočasno nabavijo zadostno količino zaščitnih sredstev in potrebno število škropilnic. Kmetijski proizvajalci bodo morali dosledno izvajati določila o minimalnih agrotehničnih ukrepih, ki jih je že oziroma jih bo še izdal občinski ljudski odbor. Inšpekcijska služba bo bolj dosledno kontrolirala izvajanje izdanih odlokov in postopala v smislu zakona. Živinorejska proizvodnja se bo predvidoma povečala za 19,7%. To povečanje bo doseženo z omejitvijo klanja telet, povečanjem proizvodnje krme in nakupom živine (družbeni sektor). V živinoreji se predvideva v primerjavi z letom 1960 naslednje povečanje proizvodnje: živinoreja 119.7 prirastek 112.2 živ. proizvodnja 126.5 V zasebnem sektorju se stalež živine bistveno ne bo povečal, ker se bodo na račun družbenega sektorja zmanjšale površine za pridelovanje krme. V družbenem sektorju se bo stanje govedi povečalo za 80%. Z izboljšanjem in povečanjem krmske osnove se bo povečala tudi proizvodnja mleka, in sicer v zasebnem sektorju od sedanjih 2300 litrov mleka na 2400 litrov mleka na kravo v letu 1961. V družbenem sektorju se mlečnost bistveno ne bo spremenila. Umetno osemenjevanje zajema celo področje občine. Ker pinegav-ska živina ne ustreza več zahtevam trga, jo je treba zamenjati s sivo-rjavo pasmo, začasno pa pinegavske krave osemenjevati s simentalci, da s tem povečamo težo in kakovost križanih telet. V prašičereji se predvideva večji porast in kvalitetna sprememba v reji z nadaljnjim uvajanjem plemenjakov mesnatih pasem. Se nadalje se bo širilo pogodbeno pitanje bekonov. Za zdravstveno stanje živine bo skibela veterinarska postaja, ki bo izvajala vse kurativne in preventivne ukrepe. V letu 1961 se predvideva, da bo vloženo v kmetijstvo 110,618.000 din. Omenjene investicije so predvidene za živinorejo, poljedelstvo in nabavo novih kmetijskih strojev. Da bo postavljeni plan v celoti realiziran, je v veliki meri odvisno tudi od kmeta samega, ki naj bi pri tem delu v svojem lastnem interesu bolj sodeloval kakor doslej. V sadjarstvu pričakujemo v letu 1961 povprečno aobro sadno letino. Skupna proizvodnja sadja bo znašala okrog 834 ton, kar je zn 20% več kot v preteklem letu. Zn leto 1961 po planu ne predvidevamo novih nasadov, temveč bomo poskrbeli' za gnojenje, pomlajevanje, precepljenje, čiščenje in škropljenje nasadov, ki že obstajajo. Občinski ljudski odbor bo poostril nadzor nad izvajanjem agrotehničnih ukrepov pri že obstoječih nasadih, tako v zvezi z zatiranjem bolezni in škodljivcev, kakor tudi s čiščenjem, obrezovanjem, škropljenjem in gnojenjem, pri čemer se bo posluževal določil o minimalnih agrotehničnih ukrepili v sadjarstvu in predpisov o zatiranju bolezni in škodljivcev. Zboljšana bo organizacija zaščite rastlin pred karantenskimi boleznimi in škodljivci. V bodoče bomo 7. poglavje GOZDARSTVO Plan sečnje v letu 1961 je določen im osnovi inventarizacije prejšnjih let in ugotovitve -letnega prirastka, kur je podlaga za sečnjo lesa v letu 1961. Plan poseka lesa za leto 1961 bo naslednji:. I.ctnl plan Določena sečnja Iglavci ms skupaj 2911 Listavci Blug. potr. Blag. potr. nV m* m* Skupaj skupaj skupaj skupaj 1934 2931 1934 4883 Plan obnove in nege in spopol-nitve gozdov bo v letu 1961 10 ha gozdnih površin, na katerih bo posajenih 28.000 sadik v vrednosti 2,071.800 dinarjev. V nego goz.dov bo vključeno 2» ha, na katerih se bo izvršila žetev plevela, s čimer bo zagotovljena normalna rast rastočih kultur. Za vzdrževanje gozdnih komuni- kači j in varstvo gozdov je predvideno 1,365.000 din. S temi sredstvi Bo izvršeno popravilo 35 km gozdnih cest in bodo pokriti stroški varstva gozdov. V letu 1960 so se izvršila terenska delu ugotavljanja letnega prilastku in revizija gozdnih fondov ‘Ea področju bivše občine Ljubljana-Sentvid. V bodočih letih pričakujemo, da se bo letni etat sečnje 'lesa znatno dvignil, to pa zaradi /jega, ker se sedaj izračunava letni [prirastek in sestavlja celotni gozdarski elaborat, v katerem bo jaslim slika stanja gozdov na področju občine Ljubijuna-Šiška. ! Plan sečnje znaša v letu 1961 ,v osnovnih gozdovih 4.885 m8 ali j)5% od sedaj ugotovljenega prilastka. V gozdovih gozdnega gospodarstvu se v letošnjem letu ne bo [Vršila sečnja lesu zaradi tega, ker So bili vsi gozdovi dodeljeni Agrokombinatu Ljubljana. Predvideno je, da se bo v go-sdovih, oziroma da se bo izvršila crčitev gozdov za zboljšanje ozi-■oma za zvišanje krmske baze na rodročju ObLO Šišku za 16,09 ha n se bo tudi v teh gozdovih potekalo 1930 m8 leso. Poleg tega pa I e tudi predvideno da sc bo izvršila crčitev gozdov v k. o. Bukovica in c. o. Skaručna v skupni površini 13 ha gozdnih površin. Zgoraj omenjene gozdne površine se bodo skrčile predvsem zaradi tega, ker ima kmetijsko posestvo “ri KZ Šentvid premajhno krinsko nzo in premalo obdelovalnih površin zn gojitev raznih krmskih rastlin za perspektivno planirani porast goveje živine in prašičev. E 8. poglavje PROMET Obseg storitev in proizvodnje prometnih podjetij sc bo v letu 1961 povečal za 26,4%, število zaposlenih pa za 9,6% in bo znašalo skupno 3390 oseb. No glavno povečanje Vplivajo železniška namembna podjetja, ki predvidevajo povečanje proizvodnje oziroma storitev za 30%. Delo in razvoj teh podjetij je tesno povezano s potrebami železnic. Zato je njihova dejavnost odvisna od investicijskih sredstev, s katerimi razpolagata glavna investitorja: Železniško transportno podjetje in Direkcija železnic, Podjetje Ljubljann-transport bo povečalo obseg svojih storitev za 24,4%. Za zboljšanje mestnega prometa je bilo že v preteklem letu nabavljenih 7 avtobusov in 9 avtobusnih prikolic, v letu 1961 pa bo nabavljenih še 12 trolejbusov ter 10 avtobusov. S tem se bodo povečala potniško mesta od dosedanjih 6230 na 8680 ali zn 39,8%. Z nabavo novili vozil bo rešen problem voznih kapacitet v mestnem prometu v konicah. Podietjc povečuje svoje kapacitete tudi v medkrajevnem prometu. V la namen bo nabavljenih 28 tovornih avtomobilov in 31 avtobusov za medkrajevni potniški promet. 9. poglavje TRGOVINA Blagovni promet se bo v 1. 196! v primerjavi z letom 1960 na področju občine povečal za 9.3%. V notranji trgovini bo predvideno povečanje blagovnega prometa v primerjavi z realizacijo 1960 za 7.3%, v zunanji trgovini pa za 106%. Predvideno povečanje blagovnega prometa je utemeljeno zaradi povečanja industrijske proizvodnje, predvsem blaga zn široko potrošnjo, s povečanjem blagovne zamenjave zunanjc-trgovinskih podjetij in z naraščanjem osebne potrošnje. Da bo trgovina dosegla planirani promet, bo potrebno izvršiti naslednje naloge: — Trgovina na drobno bo morala s pomočjo ljudskega odbora odstraniti pomanjkljivosti, predvsem pa zboljšati asortiment blaga, nadomestiti zastarelo opremo in povečati asortiment predpakiranega blaga. — Za hitrejše povečanje prodajnih kapacitet je potrebno izkoristiti obstoječe naprave, ki sedaj služijo drugim namenom. — Pri adaptacijah naj posvečajo trgovska podjetja večjo pozornost ureditvi priročnih skladišč. — Razpoložljiva sredstva svojih skladov bodo morala trg. podjetja koristiti za nabavo prevoznih sredstev in tehnično ureditev nekaterih prodajaln ter gradnjo skladišč. — Zaloge blaga v trgovini bi morale v večji meri ustrezati časovnim potrebam ponudbe in povpraševanja. — Sistemu nagrajevanja je potrebno posvetiti vso pozornost, upoštevati je individualni učinek, uspeh poslovalnice in celotnega podjetja. — Strokovnemu izpopolnjevanju v trgovini in izboljšanju kvalifikacijskega sestava zaposlenih naj bo posvečena vsa skrb, poleg tega pa je vzgoji vajenskega naraščaja posvečati večjo pozornost kot doslej,, — Dosledno je treba zatreti mo-nopolizacijo in zapiranje trgovine v občinske meje. Nadaljnji razvoj trgovine naj bo odvisen izključno od sposobnosti trgovskega podjetja za čim širši asortiman, primerne cene in solidne postrežbe v korist potrošniku. — Za izboljšanje poslovanja trgovskih podjetij na drobno lahko v veliki meri pripomorejo potrošniški sveti. Zn poživitev dela potrošniških svetov v veliki meri lahko pripomorejo stanovanjske skupnosti, ki so po splošnem zakonu o stanovanjskih skupnostih pooblaščene organizirati in usmerjati delo svetov potrošnikov pri trgovskih podjetjih in trgovinah. S povečanjem obsega proizvodnje za široko potrošnjo in povečanjem količin uvoza za iste namene bodo v letu 1961 ustvarjeni pogoji zn večjo stabilnost cen na tržišču. Zato bo moralo biti delovanje gospodarskih organizacij, zlasti pa sveta zn blagovni promet, usmerjeno na odstranjevali je tistih pomanjkljivosti, ki vplivajo no nezadostno preskrbo trga, kot posledico premalo razširjenega trgovskega omrežja in nezadostnega asortimenta blaga osebne potrošnje. Da bi se prodajne zmogljivosti v naslednjih letih hitreje povečale, predvidevamo dograditev Potrošniškega centra v Šentvidu. Pripravili pa se bodo tudi načrti za mnniši Potrošniški center v Dravljah, ki bo preskrboval ta predel predvsem z živilskim potrošnim blagom in drobno enlnnterijo. Skladno s povečanim izvozom bodo tudi naše zunanjetrgovinske gospodarske organizacije povečale promet v primerinvi s predhodnim letom zn 10 6%. Da bo možno uresničiti planirano povečanie obsega izvoza glede na spremembe v zunanjetrgovinskem režimu, bo potrebno vložiti kar največ naporov v smeri zmnniševnnin proizvodnih stroškov, z boljšo izbiro kakovosti bln"a in bolišo orenni/neiio svoje službe pi' čemer je zlasti va/no. da bodo čim učinkovitem obvladovala tuja in domača tržišča. ' 10. poglavje GOSTINSTVO IN TURIZEM Skrb za večji razvoj turizma je stalna nalogu ljudskega odbora, zlu- = Al........ nrOTl- ,, , z , . , sti pa njegovega družbenega orgu V letu 1961 se predvideva pove- J1Ui sveta za blagovni promet h Čanje gostinskega prometa za 13,4%. turizem. Svet za blagovni prom®* Na večji promet bo vplivalo pove- jn turizem bo stolno spremljal de- čana osebna potrošnja, naraščajoči jovunje gostinskih gospodarskih or-turistični promet ter novozgrajeni gunizacij in turističnega olepševal- Motel v Mednem, ki bo predvidoma nega društva in si prizadeval, da bo v drugi polovici letošnjega leta dan razpoložljiva sredstva nalagal v v eksploatacijo. skladu s potrebami. Zasebne gostin- Pomunjkanje prenočiščnih kapa- ske obrate, ki zaostajajo v razvoju citet v Ljubljani bo ublaženo z ao- sodobne postrežbe in opreme, je tre- — .1 ! I ! ! . I.f 1 ,.l n Al > , / I n /im m'/ . 1... .. .. . I.. ) X ' i .1.. ! 1.I! ! „ , trAll! graditvijo Motela v Mednem, raz- ba zadolžiti, da prilagodijo svoj6 širiti pa bi bilo potrebno mrežo obrate sodobnim zahtevam gostin- sezonskili prenočnin v privatnih stvu, kolikor pa nimajo takih p?" sobah. Gostinske gospodarske organiza- obstajati, cije bodo morale bolj skrbeti za modernizacijo opreme, s čimer bi poslovanje v večji meri ustiezalo gojev, pa jc bolje, da prenehajo 11. poglavje OBRT Vzporedno s predvidenim pov®' sanitarno-higienskim predpisom in (anjem obsega vseh gospodarskih počutju gostov v gostinskem obratu, dejavnosti, porastom standardu >® Izpopolnjevanje sistema nagro- splošne življenjske ravni je pr®4*: - - — . M e * X 2 M 1-11 «1 n ■ l X S t. Sl 1 Ik /X1VI /V— V« e - J —X M « — -X V- 1— X 2 2 ■ m ■ f 0 0 ji 1 jevanju po učinku nui bi priporno- videno, da so bo v občini povet glo k izboljšanju kvalitete storitev diužbeni proizvod za 9,9%. Bistven*1 in kulturnejši postrežbi gostov. Pia- pomembno jc povečanje družbene#® ču delavcev v gostinstvu naj bo od- proizvoda v družbenem sektorj® visna od ustvarjenega prometa in obrti z 22,8%, dočim bo zasehD* huj na ta način stimulira dvig pro- sektor povečal svojo dejavnost z® dulctivnosti dela. Z.aradi znižanja okoli 2%. stroškov, zlasti upravno-režijskih, Družbena obrtna proizvodnja i® bi bilo potrebno proučiti zdiiiže- storitve se bodo povečale zaradi r®-vanje manjših gostinskih podjetij konstrukcije nekaterih obrtnih pod' v večje delovne kolektive. Na ta jetij, izboljšanja opreme in delov* način bi se sredstva lahko vlagala nih priprav, povečanju produktivu® smotrneje in rentabilncje. delovne površine iu števila zul>°' Glede na povečano obveznost slenih. Pomemben prispevek k P®* plačevanja proračunskega prispev- večanju storitev bodo prispeval® ka in soc. zavarovanja povšnlirunim novo ustanovljena podjetja: Obrt'11 gostiščem, ki se bosta obračuimvulu center v Tugomerjevi ulici z d®' Tugomerjevi od dejansko izplačanih osebnih do- javnostjo frizerske, krojaške, čeV' hodkov, ne pa od pavšalnih osnov, ljarske obrti in pralnice, novozgr®' je potrebno pri določanju pavšalnih jeno obrtno podjetje ključavnični' obveznosti upoštevati na eni strani s|te m vodovodno inštalater stimulacijo za prizadevanje kolek- jer kleparske obrti v Šentvid1,1' .1-ii/Ti’ cimni rxn nnlrpnn i.„i......i • . i • i . w4»7.1‘* -----------J 1 1 - | kliko loi IklVJ/Ill O IV X, V/Ul l| V Ik/o«* • , tivu, na drugi strani pa potrebo obrtno podjetje >Mozaik< v Stane/1' sredstev za modernizacijo obratov, £ah jn obrtno podjetje za emajh' V načelu naj bi gostinskim gospo- ranje »Emajl/ v Vižmarjih. durskim organizacijam v letu 1961 število zaposlenih bo pornstlo nll ne poviševali pavšalnih obveznosti, 1291 oseb in bo za 10% večje °® proračunski prispevek od osebnega preteklega leta. Del potrebnega k®' dohodka, ki pripada občini, pa naj (ira ge bo rekrutiral iz vajenske#® bi se dodelil gospodarskim organi- naraščaja, drugi del pa z intenci®' zacijam v poslovni sklad. nejšim pritegovanjem delavcev V cilju boljše preskrbe s toplimi prinčitev za polkvulificiranc in kv® obroki hrane se je začela izgradnja jjfjcirune obrtne delavce, obrata družbene prehrane Na Janu Produktivnost dela sc bo pov,e' s kapaciteto 1000 obrokov, restavra- Cula za okoli 9%, k čemur hod® cijo do 150 sedežev in 72 samskimi pripomogle boljše delovne pripri!' sobami, ki naj na tem področju ve, boljši delovni pogoji in zboU' družbenega standarda v naslednjih Sana organizacija dela.' Na večjjj letih pomaga reševali pereč pro- produktivnost ima močan vpliv t®1 izpopolnjevanje sistema nagraje^®' Za povečanje turističnega pro- nja po učinku, strokovnega usp®' meta je potrebno razširiti delovanje sabljanja in učinkovitejšega re$® Turističnega olepševalnega društva vanju stanovanjskih pogojev za Pe' Šentvid na območje cele občine. To katere obrtne strokovnjake. društvo naj bi v sodelovanju s pre- bivalci skrbelo za olepšanje posa- „osti bo doseženo skoraj v v« možnih krajev in dajalo iniciativo strokah obrti. Kritično pa jc slu". za čim lepši zunanji iz.glcd posa- obilnih uslug moškega in žensk®# mOZnil) prodolov. IrrAiniSfiio nnnro t/!?n /mrl i/m lil ^ ?znih predelov. krojaŠtvn, popravilu čevljev in S primerno popularizacijo turi- ritev na področju vzdrževanja s' stičnih krajev lahko dosežemo po- novnnjskegu fonda. membneiši napredek v lokalnem tu- V teku letošnjega leta bo z ort* rizmu. V tem pogledu bi morala nizacijo avtoservisne službe g?6P II#.III««. . ..... ........ III/.1H IJli (IV IIMI I VISIIl' Mll/.IM n, a/ biti izpostavljena gostišča bolje ža- dnrske organizacije »Ljublj®11 e ložena, zlnsti_ z_ domačo prehrano transport/ in uvedbe stalne sorvi®^ in v zadostnih količinah. službe zn motorna vozila do n®: V smislu povečanja turističnih mere rešen ta problem. Narašča®!, uslug je poslovno združenje »Izlet- motornih vozil pa teijn "čin*® j nik/ v tem letu odprlo svojo po- tejše rešitve; na gorenjski vpfl,!,'e . tejše rešitve; na gorenjski vpa*1',e slovalnico v Šentvidu, ki je po- Ljubljane izgradnjo avtoserv ■ j|, membna vpadnica za Slovensko me- delavnice s pranjem motornih v ^ tropolo. Zaradi ublažitve potreb po 0 ^ Gospodarske organizacije naj še no obrtnih in obrti podobnih ;gl,o nadalje vlagajo sredstva zn počit- ritvnh za gospodinjstva in niške domove in nuj pri tem kori- službo zn vzdrževanje zgradb l’,^« službo zn vzdrževanje zgr v , ............ —p- _ 1 sti jo možnosti za medsebojno zdru- videvamo povečanje servisnih o ževnnje razpoložljivih sredstev. V tov stanovanjskih skupnosti. y, jd||h (ljj-niško skupnost ObSS vključijo tudi skimi in drugimi podjetji ’.3;vC11,rvi®' gospodarske organizacije na oh- močjo občine k organizaciji slpStd' morju bivše občine Šentvid. nih obratov. V sodelovanju * mestnimi občinami naj bi se lrUa mreža sprejemališč za obrtno služnostna podjetja in ekspresne Popravljalnice. i razvoj družbenega sektorja rti bodo uporabljena vsa sred-!v® investicijskega sklada, ki se I aj° iz naslovu obrti. Ta sred-va bodo uporabljena za adaptacije boVi - Prostorov. zlasti pa za iz-oh i ■?j® mehanizacije posameznih $(lr "ih obratov. Pretežni del sred-d X'°hčinskega investicijskega skln-bo uporabljen za povečanje ka-Lc:l.c| storitvene obrti. Pdieg inve-i^-jskega skladu naj bi zaradi RPehiitve strojne opreme obrtna inak 't a združcvaln sredstva in do iiv^imuma izkoristila sredstva svodi-,x.adov> ki so v lanskem in JSnjih letih ostala ncaktivirana. cl 7°.'Opevanje pavšalnih dajatev j. *nim gospodarskim organizaci-lovn ?'. n.Qj izvedejo primerno di-6Cga c,lncijo obdavčitve proizvod-Scg. ,ln .''blužnostnega sektorja za-Pou,|C ,rti, s čimer naj bo dan g6ttl llr(1k stimulacije tistiis pano-°Bili i rti, ki so v izumiranju, in hro ' katerih je na področju občine kj vi11 °' da bi zadostili potrebe, baln barčku je razvoj naše komu-"e skupnosti. 12. poglavje v KOMUNALA bo vrPd”°st komunalnih storitev se t,,Ltu povečala za 109,6%. hoVa ,? visoko povečanje vpliva zRrQ) , nQrna, ki je bila v letu 1960 Plin »u v tukajšnji občini. Z novo Plina 'v* ?e bo izboljšala kvaliteta bo , 1 bo brez spojin žvepla, ter v hiBj 0 zadovoljil potrošnike tudi Hi pogledu. Ostala komu- bc pQ Podjetja v letu 1961 bistve.ro > Števci11 jei° svoje dejavnosti. (bl0 , 'J® zaposlenih sc bo pove-J.6°/o in bo znašalo 58 oseb. PV tretji del Za iyPN°MSKl UKREPI 'POLNITEV DRUŽBENEGA plana OBČINE ljubljana-siska O. poglavje VSe AM°RT1ZACIJA Pl(ičv°vSnPi0av^ainJlu skogn odbora. nji pSpevkhCSCk S° VŠ,CU na" lne proizvodnje. Davčni 1. prispevek iz dohodka, 2. prispevek za družbene investicijske sklade, 3. prispevek v skupni rezervni sklad, 4. obresti od poslovnega sklada. Za gospodarske organizacije, ki izpolnjujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku, določi finančni organ pri sklepanju pogodbe o pavšalu, kolikšen del pavšanega zneska bodo vložile v skupne rezerve gospodarskih organizacij. Prispevek iz dohodka in obresti od poslovnega sklada komunalnega podjetja Ljubijana-transport določi mestni svet s svojim odlokom. 15. poglavje OBRESTI OD POSLOVNEGA SKLADA Gospodarske organizacije storitvene obrti, ki ne plačujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti v pavšulncin znesku, plačujejo obresti od poslovnega sklada po stopnii 6% na leto. Te obresti so dohdek občinskega investicijskega sklada. 16. poglavje PRISPEVEK V SKUPNE REZERVE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V skupne rezerve gospodarskih organizacij se steka prispevek, ki znaša 5°/o od doseženega čistega dohodka, zmanjšanega za izplačane osebne dohodke in za znesek, ki ga mora gospodarska organizacija odvajati v svoj rezervni sklad. V občinski rezervni sklad se steka prispevek v skupne rezervne sklade po stopnji 1,5%. 17. poglavje PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA 1. Plačevanja dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki prapada občini, se oproste: a) Komunalno podjetje »Ljub-ljana-transport«; b) vse tiste gospodarsko organizacije s pavšalnim obračunom, ki jih določi Svet za družbeni plan in finance občine. 2. Oproščeni del prispevka iz osebnega dohodka morajo gospodarske organizacije vložiti v svoj poslovni sklad. 18. poglavje DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka je določen s posebnim odlokom občine Ljubljana-Siška. 19. poglavje OBČINSKE DOKLADE OD DOHODNINE IN OBČINSKI PROMETNI DAVEK Občinska doklada od dohodnine od kmetijstva in od samostojnih poklicev ter občinski prometni davek od prodaje alkoholnih pijač in od prometa na drobno sc plačuje po posebnem odloku Mestnega sveta Ljubljana oziroma OLO Ljubljana. 20. poglavje PRISPEVEK V OKRAJNI SKLAD ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV Za okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev v letu 1961 prispeva občina 26% od skupnega zneska splošnega prispevka, ki ga morajo plačati kmetijski proizvajalci. Ta sredstva so zagotovljena v proračunu občine. 21. poglavje OBČINSKI SKLADI 1. Občinski investicijski sklad Sredstva občinskega^investicijskega sklada, ki so po predpisin zveznega družbenega plana razpoložljiva v letu 1961, bodo znašala 177.369.000 din. Uporabila se bodo v tele namene: (v 000 din) a) za poravnavo obveznosti za neposredne izdatke (odplačilo posojil) 11.771 b) za kredite z določenimi nameni (razlika v ceni električne energije) 39.747 c) za kreditiranje investicij v obratna sredstva 31.463 č) za kreditiranje investicij v osnovna sredstva: — po programu OLO 26.200 — po progrumu ObLO: posojila industriji 5.000 posojila kmetijstvu 20.000 posojila trgovini 13.662 posojila gostinstvu 10.307 posojila obrti 15.948 posojila za komunalno dejavnost 3.271 68.188 94.388 2. Občinski stanovanjski sklad Sredstva občinskega stanovanjskega sklada bodo znašala v letu 1961 1.120.141.000 din. Uporabila se bodo v tele namene: (v 000 din) — zn stanovanjsko izgradnjo 840.083 — za poslovne prostore 180.000 — za neposredne izdatke sklada (odplačila posojil, stroški poslovanja sklada) 100.058 3. Občinski cestni sklad Sredstva občinskega cestnega sklada, ki so po predpisih zveznega družbenega plana razpoložljiva v letu 1961, bodo znašala 7,934.000din in bodo služila za: (v 000 din) — asfaltiranje Zibertove in Gubčeve ceste 3.900 — popravilo ceste Vižmarje—Kleče 600 — popravilo mostu v Gameljnah 1.000 — postajališča za trolejbuse na' Celovški cesti 2.434 4. Občinski sklad za šolslvo Sredstvu občinskega sklada za šolstvo bodo znašala 363,798.000 din in bodo služila za potrebe šolstva. 22. poglavje OBČINSKI PRORAČUN V letu 1961 bodo znašala sredstva občinskega proračuna 817,000.000 dinarjev. Ta sredstva se bodo uporabila za naslednje namene: Iv ooe diu) Prosveta in kultura 4.348 Socialno varstvo 44.110 Zdravstvena zaščita 24.500 Državna uprava 122.007 Komunalna dejavnost 46.190 Negospodarske investicije 104.500 Dotacije: družbenim organizacijam 37.150 proračunskim skladom 7.000 skladu za šolstvo 246.300 samostojnim zavodom 12.328 stanovanjskim skupnostim 43.428 346.206 Obveznosti in garancije 69.964 Proračunska rezerva 55.175 Skupaj proračunski izdatki 817.000 23. poglavje UKREPI 7.A ZAGOTOVITEV SKLADNEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA PO PREDVIDEVANJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA LETO 1961 1. Pristojni občinski organi morajo skrbeti, da se bodo izvajali vsi ukrepi, ki so predvideni s tem planom. Upravni organi občinskega ljudskega odbora so dolžni analizirati dosežene rezultate po zaključku vsakega tromesečja in jih poročati pristojnim svetom, ti pa občinskemu ljudskemu odboru in zboru proizvajalcev. 2. Upravni aparat občinskega ljudskega odbora mora zagotoviti, da bodo družbeni plani gospodarskih organizacij in negospodarske dejavnosti vsklajeni z ončinskim družbenim planom. 3. Novi gospodarski ukrepi temeljijo predvsem na stimuliranju produktivnosti dela in imajo za svoj smoter povečati rentabilnost gospodarskih organizacij. S tem v zvezi je potrebno analizirati stanje posameznih gospodarskih organizacij in s priporočili zbora proizva- jalcev usmerjati kolektive k smotrnemu gospodarjenju in vlaganju sredstev. 4. Za delo pristojni organ občinskega ljudskega odbora bo stalno spremljal razmerje med novo zaposlitvijo delavcev in povečanjem delovne storilnosti v gospodarstvu in sproti obveščal svet za delo ia druge pristojne svete o prekomernem zaposlovanju ali nazadovanju delovne storilnosti. Na osnovi teh zaključkov naj bi sc gospodarskim organizacijam dajala priporočila glede racionalnejše zaposlitve delovne sile, dviga produktivnosti in drugih faktorjev, ki lahko odločilno vplivajo na izpolnitev družbenega plana. 24. poglavje KONČNE DOLOČBE Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1961. Štev.: 01/1-30-7/1-1961. Ljubljana, 28. aprila 1961. Predsednik ObLO: Janez Nedog 1. *- OBČINA UUBLJflNA-MOSTE-POLJE 454. Na podlagi 3. odstavka 6. člena odloka o javnem redu in miru za okraj Ljubljana (Glasnik št. 37/60) je svet za notranje zadeve v soglasju s svetom za zdravstvo občinskega ljudskega odbora Ljublja-na-Moste-Polje sprejel dne 29. maja 1961 naslednjo ODREDBO l. Kot območje, na katerem velja prepoved reje prašičev, koz, ovac, kuncev in perutnine, se v občini Ljubljanu-Moste-Polje določijo naslednje ulice, in sicer: 1. Avscceva 2. Bavdkova 3. Bazoviška 4. Bernekcrjcva 5. Bezenškova 6. Bratov Rozmanov 7. Cesta v Obrije 8. Cilenškova 9. Domžalska 10. Društvena 11. Gortunova 12. Industrijska 13. Jurska 14. Kajuhova 15. Kavčičeva 16. Klunova 17. Koblarjeva 18. Kod rova 19. Kosovelova 20. Koširjeva 21. Križna 22. Lunačkova 23. Malejeva 24. Marecnkova 25. Miklavčeva 26. Mirna pot 27. Moškričeva 28. Na Klančiču 29. Na Peči 30. Ob Zeleni jami 31. Ob Ljubljanici 32. Ob železnici 33. Okiškega 34. Partizanska 35. Perčeva 36. Pintarjeva 37. Pod ježami 38. Pohlinova 39. Pokopališka 40. Poljanska 41. Poljedelska 42. Povšetova 43. Proletarska 44. Prvomajska 45. Pugljeva 46. Puterlejcva 47. Ribniška 48. Rojčeva 49. Božičeva 50. Slovenska 51. Središka 52. Stara pot 53. Stražarjeva 54. Smartinska 55. Tovarniška 56. Ulica Goce Delčevn 57. Ulica Jana Husa 58. Ulien 15. aprila 59. Ulica Vide Prcgarčeve 60. Vodinntska 61. Vzajemna 62. Zadružna 63. Zn bolnikova 64 Zaloška do št. 68, 69 6". Zvezna 66. Žalska 2. Z denarno kaznijo do 20.000 din se kaznuje po 4. točki 8. člena odloka o javnem redu in miru za okraj Ljubljana (Glasnik št. 37/60), kdor no območju, določenem v 1. točki te odredbe redi prašiče, koze, ovce, kunce in perutnino. 3. Odredba velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 02/1-01-36/1-1961. Datum: 8. julija 1961. Predsednik ObLO: Ciril Fain 1. r. OBČINA LJUBLJANA-VIČ-RUBNIK 455. Na podlagi 4. člena zakona o prosvetno pedagoški službi (Uradni list LRS 4/61) je občinski ljudski odbor Ljubljuna-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. junija 1961 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi »Zavoda za prosvetno pedagoško službo Vič« 1. Ustanovi sc zavod za prosvetno pedagoško službo za območje občine Ljubljana-Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: zavod). line zavoda je: Zavod za prosvetno pedagoško službo — Vič. Sedež zavoda je v Ljubljani. Zavod je pravna oseba. 2. Dejavnost zavoda sc lahko razširi tudi na območje drugih občin sporazumno z občinskimi ljudskimi odbori posameznih občin. Koliko bo prispevala posamezna občina k stroškom v zvezi z ustanovitvijo in delom zavoda ter nastavitvijo uslužbencev zavoda, se določi s pogodbo z občinskimi ljudskimi odbori občin, na katerih območju bo razširjena dejavnost zavoda. Pri tem se bo upoštevalo število šol in ustanov ter oddelkov, obsežnost območja in oddaljenost od sedeža zavoda. 3. Zavod opravlja zlasti tele naloge: — sistematično spremlja in proučuje uspehe in pridobitve pedagoške teorije in prakse ter seznanja s tem na seminarjih, tečajih, s tiskom in v drugih oblikah učitelje, zainteresirane organizacije in organe ter javnost; — sodeluje pri pripravljanju in uresničevanju ukrepov za napredek vzgoje in izobraževanja s šolskimi odbori, z gospodarskimi organizacijami, t. družbenimi in strokovnimi organizacijami ter z društvi; — pripravlja v sodelovanju z zainteresiranimi organi predlog dolgoročnega programa za razvoj izobraževanja; — pomaga učiteljem pri njihovem delu in strokovnem izpopolnjevanju, jim daje strokovno pomoč in podporo pri reševanju problemov. s katerimi se srečujejo v svoji edagoški praksi ter jim daje stro-ovne nasvete za delo; — spodbuja učitelje k pedagoškemu raziskovalnemu delu. ki je v zvezi z njihovo prakso, skrbi za družbi ustrezno tematiko tega raziskovanja, ga vsklajuje in pomaga pri uveljavljanju njegovih izsledkov v vzgojni praksi; — spremlja, proučuje in pospešuje delo na področju vzgoje in izobraževanja ter ugotavlja, ali šole uresničujejo vzgojne in izobraževalne cilje; — opravlja sistematično pedagoško nadzorstvo nad šolami ter nadzoruje izvrševanje piedpisov o organizaciji in delu šol; — skrbi za sistematično periodič- no izpopolnjevanje učiteljev ter strokovnih uslužbencev prosvetno pedagoške službe. 4. Zavod vodita svet zavoda in direktor. Svet zavoda sestavljajo: a) 8 članov, ki jih imenuje občinski ljudski odbor; b) 2 članu, ki ju izvoli izmed sebe delovni kolektiv; c) direktor zavoda je član upravnega odbora po svojem položaju. Ce se dejavnost zavoda razširi na območje drugih občin, imajo občinski ljudski odbori le-teh pravico, da za imenovanje članov v svet zavodu po točki a) tega člena predlagajo po enega člana. 5. Zavod gospodari s premoženjem, ki mu ga da v upravljanje ustanovitelj. Sredstva za vzdrževanje in delo zavoda zagotovi ustanovitelj. 6. Zavod za prosvetno pedagoško službo ima tele sklade: a) sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih . sredstev ter za velika popravila; b) sklad za nagrade uslužbencev in delavcev; c) sklad za strokovno usposabljanje uslužbencev. S pravili zavodu se lahko uvedejo tudi drugi skladi. 7. Za zadeve in naloge zavoda za prosvetno pedagoško službo je pristojen svet zu šolstvo občinskega ljudskega odbora. 8. Ta odločba se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 00-3. Datum: 24. junija 1961. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Ignac Voljč 1. r. OBČINA ZAGORJE OB SAVI 456. Na podlagi odloka občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi št. 04-55/1 od 21. junija 1961, objavljenega v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, št. 53-418 dne 14. julija 1961, izdaja občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi ODLOČBO o določitvi dneva nadomestnih volitev v volilni enoti št. 5 1. Nadomestne volitve v zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi v proizvajalni skupini industrije, trgovine in obrti v volilni enoti št. 5, ki obsega Zunanji obrat rudnika rjavega premoga Zagorje, upravo rudnika Zagorje in industrijsko rudarsko šolo Zagorje, bodo dne 14. avgusta 1961. 2. Ta odločba se objavi v »Glasnikih«, uradnem vestniku okraja Ljubljana in na krajevno običajen način v navedeni volilni enoti. Številka: 01/1-55/2-61. Datum: 24. julija 1961. Predsednik ObLO: Dušan Kolenc 1. r. 457. Na podlagi odloka občins^ ljudskega odbora Zagorje ob -štev. 01-55/1 od 21. junija 1961, javljenega v »Glasniku«, ura* vestniku okraja Ljubljana, št. v dne 14. julija 1961, izdaja oW' ljudski odbor Zagorje Ob Savi ODLOČBO o določitvi dneva nadomesti* volitev v volilni enoti št. • 1. Nadomestne volitve v zbor P' izvajalcev občinskega ljuusr(; odbora Zagorje ob Savi v pr?|,i jalni skupini industrije, trgovi® obrti v volilni enoti št. 6, ki o®*! obrat Kisovec in Borovnik rut®1 rjavega premoga Zagorje ob 68 bodo dne 14 avgusta 1961. Ta odločba sc objavi v ku«, uradnem vestniku okraja W ljana, in na krajevno običaje® čin v navedeni volilni omili. Številka: 01/1-55/2-61. Zagorje, dne 24. julija 1966 Predsednik ObLj Dušan Kolenc »• ' Na podlagi odloka obČi®5^ ljudskega odboru Zagorje ob L, št. 01-01-55/1 od 21. junija 1961, javljenega v »Glasniku«, ura®, vestniku okraja Ljubljana, št. 'L dne 14. julija 1961, izdaja ob®1 ljudski odbor Zagorje ob Savi ODLOČBO o določitvi dneva nndomest®1 volitev v volilni enoti št. »* l Nadomestne volitve v zbo® L izvajalcev občinskega ljudske#® | bora Zagorje ob Savi v proizv®V skupini industrije, trgovine i*1. L, v volilni enoti št. 10, ki Lesno-piedelovalno podjetje je ob Savi, Avtoprevoz Žari Elektro Trbovlje — rajon Za# jj Uprava za cesto Vransko —„spe' Zagorje, Mlinsko podjetje Ce*|U obrat Zagorje, Komunalno pofLt Zagorje, Pošta Zagorje, Gosti® j Zagorje, železniška postaja j Gostilna pod Cemšoniško P18 bodo dne 14. avgusta 1961. Ta odločba se objavi v 'jjn" i«, uradnem vestniku okraj? ‘ V mn, in na krajevno običaj® i v navedeni volilni enoti. Številka: 01/1-55/2-61. Datum: 24. juliju 1961. 0\>f, Predsednik Dušan Kolenc VSKKLNA 452 Odlok o proračunu zn leto * J T.jubljontvfiiška. ' 431 Družbeni plan za Ido 1961 1 in na Šišku. . n* w 434 Odredba o določitvi obinovj^.^v, J te rum volja prepoved rejo ovac, kuncev in perutnino <,lH ljnnft-Mošfe-Poljo. i„ 433 Odločba o ustanovitvi »Znvdi c svetno pedagoško službo v* ,|* Ljubljane ViMtudnik „„ 436 Odločna o določitvi dnevu n pfy volitev v 3 volilni enoti zb° $ juleov občine Za-gorje ob 45? Odločbi, n določitvi dnevu pf® , volitev v 6. volilni enoti *j* • Jf jnloov obči n n Zagorje db '^'jiD^iC 438 Odločba o določitvi dnevu t i>r volitev v 10. volilni enoti . jnlccv občine Zagorje ob ki N J* H ;«! il t tl il' ie K D' > * Je Zaključni račun trgovskega podjetja »PLANINA«, Domžale ^!tTlVA BILANCA na dan 31 decembra 19*9 PASIVA 2ap St Naziv postavke Znesek v 000 din Zap. št. Naziv postavke ! 0sn°vna sredstva enarna sredstva osnov-nih sredstev 11.599 1.640 Sredstva skupne . porabe i hS^tva skupne porabe Porabe8 Sredstva 8kupne j S.C' 0bratna sredstva opna obratna sredstva 79 56.545 j ■»ločena sredstva n»?“rna sredstva rezerv-, Mtladovklada ln druglh DorL°(rn? sredstva nerazkrojenih sredstev 2.170 * Sredstva s obračunu 1 K ,n Sruga aktiva ' D^a aktiv™86 tena,V6 12.453 281 S k u p a J» 84.767 A. Viri osnovnih sredstev l Sklad osnovnih sredstev 1. Drugi viri osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe J Sklad skupne porabe 1. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 8. Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad In drugi skladi f Rezervni sklad in drugi skladi 3 Viri nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10 Dobavitelji In druge obveznosti 11 Druga pasiva Skopali Znesek v 000 din 11.512 1.828 42 2.573 2.231 1.100 42.567 21.008 1.908 84.767 Računovodja; Predsednik DO; Direktor: Rmetlč Stefan Pirc Rajko Zabnlkar Metod Zaključni račun prevozniškega podjetja PREVOZ I, Ljubljana Resljeva 20 aktiva BILANCA na dan 31 decembra 1959 PASIVA Naziv oostavke Znesek v 000 din Zap Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva i* 698 1 Sklad osnovnih sredstev 4.062 2- Denarna sredstva osnov 2 Drugi viri osnovnih 1.70.1 nih sredstev 857 B Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe 8 Sklad skupne porabe • -H 3 Sredstva skupne porabe — 4. Drugi viri sredstev < Denarna sredstva skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 890 C. Obratna sredstva 8. Drugi viri obratnih 6 Skupna obratna sredstva 1.668 sredstev 295 O Rezervni sklad o Izločena sredstva In drugi skladi 8 Denarna sredstva rezerv t Rezervo sklad In drugi nega sklada tn drugih skladi 68 skladov 62 8 Viri nerazporejenih f. Irenama sredstva neraz sredstev 49 pore lenih sredstev — E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva E Sredstva v obračunu 8 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 6 Kupci ln druge terjatve — 10 Dobavitelji ln druge obveznosti 294 11 Druga pasiva 227 9 k u p a J i 7.585 S k u p a J i 7.585 Računovodja; Predsednik UO: Direktor: Dolinar Franc Polajnar Anton Urek Vladimir Zaključni račun gostišča BILANCA na dan »TOČILNICA«, Vrhnika 31 decembra 1959 PASIVA Naziv postavke Znesek v ono dir 1. Q* 0,bovna sredstva t c'"°Vna sredstva D,h "re5stevedStVa °Sn°V' ® Sredstva skupne I. g. Porabo 1 Bernu!''® skuPne porabe ®0rab?* ,redstva »kupne I. gkC' obratna sredstva Upna obratna sredstva I. 1 »ločena sredstva heo=rn® »redstva rezerv-, «kls* ovaWad® In drugih porc!Pna »redstva neraz "-lenih sredstev S.r®t’?tvn v obračunu 1 jtu m druga aktiva ‘ Jkttd8ruse tenatve S k u p a 11 154 101 780 1.232 Zap št Naziv postavke A Viri osnovnih sredstev L Sklad osnovnih sredstev 1. Drugi viri osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe S Sklad skupne porabe I Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 8 Drugi viri obratnih sredstev D Rezervni sklad In drugi skladi t Rezervni sklad In drugi skladi 1 Viri nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev e obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10 Dobavitelji In druge obveznosti tl Druga pasiva s k n p a 11 Roču Znesek v 000 din 120 832 1.232 vošnlk novodja; Franc Predsednik UO Nima (3 člani) Direktor: Kordič Jože Zaključni račun gostinskega podjetja »BELOKRANJC«, Ljubljana, Gornji trg 4 AKTIVA BILANCA na dan 31 de.-emhra 1959 PASIVA Znesek Naziv postavke v noo din 5t Naziv postavke v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 1.178 1 Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih 3.014 2 Denarna sredstva osnov- nih sredstev 1.714 B. Viri sredstev »kupne B Sredstva skupne porabe porabe 3 Sklad skupne porabe 4 Drugi viri sredstev -4 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne skupne porabe — porabe C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev _ C. Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 1 Skupna obratna sredstva 3.037 sredstev 643 D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 8 Denarna sredstva rezerv noga sklada In drugih skladov t Denarna sredstva neraz 106 f Rezervni sklad In drugi skladi 3 Viri nerazporejenih sredstev 106 porejenih sredstev 391 E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva E Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 870 6 Kupci ln druge tenatve Q Druga aktiva 1 676 10 Dobavitelji ln druge obveznosti 2.470 11 Druga onslva s k n p a 11 7.103 S K u p a ) t 7.103 Računovodja Predsednik UO Direktor: Urbančič Irena Lipovšek Angela Tomič Josip j t )'■ f / $ i r f t ;; i i Zaključni račun gostilne Mfl.ANCA na dan »MANTOVA«, Vrhnika 11 dcminhra 19V1 1 0»novn„°Vna ,red,,va Saro Sredstva nih »reastapedstv» osnov- 8 Sred,tva 1 8r„. Porabe a skupne 0,inarna skpPne porabe Corabe »r®dstva skupne 884 869 štP Nun- Dostavke A Viri osnovnih sredslcv t Sklad osnovnih sredstev I. Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe 3 Sklad skupne porabe t Drugi viri sredstev skupne porabe PASIVA Znese K v 1)09 din 3.302 7 16 1 »ku°bra‘n8 sredstva 16 0 ‘a °br®tna sredstva 3.314 * nenarnnna ,red,tva ».goov^te« 67 242 l v lb dru2.T ?br«čuno l i^Dci »kilva ri‘k8 »kt.lv™8® tenatv* 216 »kopali 5.608 C. Viri obratnih iredstev 8 Sklad obratnih sredstev 6 Drugi viri obratnih sredstev D Rezervni sklad In drugi skladi t Rezervni sklad In drugi skladi 3 Viri nerazporejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva to Dobavitelji In druge obveznosti II Druga nosiva Skupni' 324 63 242 200 1.454 8.608 ^U,U,vudja. V°Snlk Pranc Predsednik UO Vidmar Minka Direktor: Poženel Ivaq Zaključni račun trgovskega podjetja »JELKA«, Ribnica na Dolenjskem AKTIVA BILANCA na dan Sl decembra i9S9 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 368 1 Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih 781 2 Denarna sredstva osnov- 83 nih sredstev 408 B Viri sredstev skupne B. Sredstva skupne porabe porabe 3 Sklad skupne porabe 23 4. Drugi viri sredstev 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne 25 skupne porabe porabe — C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 573 C Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih 6. Skupna obratna sredstva 17.712 sredstev 9.870 l) Rezervni sklad O Izločena sredstva In drugi skladi 6 Denarno sredstva rezerv T. Rezervni sklad In drugi nega sklada ln drugih skladov |. Denarna sredstva neraz- 490 skladi 8 Vlil nerazporejenih sredstev 607 porejenih sredstev 17 E viri sredstev V obračunu In druga pasiva B Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti 8.532 In druga aktiva zn obratna sredstva B. Kupci In druge terjatve 9 Druga aktiva 2.610 52 10. Dobavlleljl ln druge obveznosti 11 Drugo pasiva 2.682 07 Skopali 21.772 Skupni! 21.77” Računovodja; Predsednik UO: Direktor: Marija Bolha Anica Južnič Drago Turnšek Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Dobrepolje AKTIVA BIL.ANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA SZ Zap Znesek Naziv postavke v 000 din Naziv postavke v 00° din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev |L. Osnovna sredstva 24.801 l. Sklad osnovnih sredstev t Drugi viri osnovnih 25.219 1 Denarna sredstva osnov- 4.205 sredstev 5.460 nlh sredstev B Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe 1.235 porabe 3 Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev 3.075 1. Sredstva skupne porabe 1. Denarna sredstva skupne skupne porabe - porabe 1.423 C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 3.626 C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih $. Skupna obratna sredstva 12.939 sredstev 5.555 D. Rezervni sklad D Izločena sredstva ln drugi skladi S. Denarna sredstva rezerv- 1. Rezervni sklad ln drugi 2.637 nega sklada in drugih skladov I. Denarna sredstva neraa- 2393 « Viri nerazporejenih sredstev porejenih sredstev B Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva B. sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 11.979 B. Kupci ln druge terjatve 0. Druga aktiva 16.309 2.600 10. Dobavitelji tn druge obveznosti 11 Druga oasiva 5.476 1.878 Skupaj 65.905 9 k u p a 1 1 65.905 Računovodja Drobnič Marija Predsednik UO Ponikvar Franc Direktor: Mustar Jože AKTIVA Zaključni račun kamnoseškega podjetja »MARMOR«, Ljubljana Resljeva 38 BILANCA na dan 31. decembra 1960 PASIVA x m •/. t u« »e* t * v k * Znesek v '>00 din Zap . Na/. x postavke Znesek v 000 din A t ►snovmi -trcdsive A. Viri osnovnih sredstev L Osnovna sredstva 8.623 l. Sklad osnovnih sredstev L Drugi viri osnovnih 27.333 L Denarna sredstva osnov- 15.537 sredstev nlh sredstev B Viri »redstev »kupne B- sredstva skupne porabe porabe 4. Sklad »kupne porabe 4. Drugi viri sredstev 4.001 1. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne »kupne porabe — porabe 1.001 C. viri obratnih »redstev 1 Sklad obratnih sredstev 10.850 C, Obratna eredstve 4. Drugi vtri obratnih 8. Skupna obratna iredstv* 11.679 sredstev D Rezervni sklad 0 izločena sredstva In drugi skladi l Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih skladov 1. Denarna sredstva nerae- 1.325 1. Rezervni sklad ln drugi skladi « Viri nerazporejenih »redstev 1.325 433 porelenlh sredstev 1.963 E Viri »redstev » obračunu ln druga pasiva B. sredstva v obračunu 1 Kratkoročni krediti tn druga aktiva za obratna sredstva Kupci tn d m bf tenatve 1. Dntffft sktlvu 4.659 698 i«. Dobavitelji ln druge obveznosti it Droga oasiva .1080 3.457 s k u p a 1 45.185 9 k u p a ) 45.485 Računovodja Svete Lado Predsednik UO Borštnar Anton D.rektor: ClgUČ Alojz Zaključni račun podjetja za Inozemska zastopstva »AGROPROGRES«« Ljubljana Celotni dohodek podjetja je znašal prt povprečno 21 zaposlenih uslužbencih 210,126.472 din vključno promet konsignacijskega blaga v vrednosti 98,410.138 din. BILANCA na dan 31. decembra 19G0 PASIVA AKTIVA Za n m vih/iv p-isiflvk*- Znesek v nnn dir A Osnovna sredstva 1 Osnovna sredstva |. Denarna sredstva osnov nlh sredstev O Sredstva skupne porabe 8 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne porabe C Obratna sredstva 1 Skupna obiatna sredstvi, D izločena sredstva s Denarna sredstva rezerv nega sklada In drugih skladov < Denarna sredstva neraz ooreienJh sredstev tt. Sredstva v obračunu In druga aktiva \ Kupn tn druge tenatve • Druiia aktiva Skopali 1.304 2.319 1.383 1.881 5.899 21.748 14.341 68.899 Za p Naziv postavke Znesek v non din A Viri osnovnih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev I Drugi viri osnovnih sredstev 8 Viri sredstev skupne porabe S Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C vin obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 1. Drugi viri obratnih sredstev D it o/er v ni sklad In drugi skladi i. Rezervni sklad tn drugi skladi t Viri nerazporejenih sredstev K Viri sredstev v obračunu In druga pasiva » Kratkoročni krediti za obratna sredstva 16. Dobavitelji In druge obveznosti ll Druga nasive Sknpai 3.623 1.893 2.181 5.560 2.026 16.131 37.183 68 89° Računovodja. C me Kržišnik Predsednik UO. Emila Perovič Direktor; Karl Žagar Zaključni račun »GASILSKEGA SERVISA«, Ljubljana AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1960 PASIV* Za p št Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva l Osnovna sredstva 1. Denarna sredstva osnovnih sredstev B. sredstva skupne porabe t. Sredstva skupne porabe t Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva I. Skupna obratna sredstva D Izločena sredstva • Denarna sredstva rezervnega sklada Ul drugih skladov |. Denarna sredstva nerat-porejenib sredstev B. sredstva v obračuna In druga aktiva e. Kupci tn druge terjatve 9. Druga aktiva B k a pa)i 1.678 1.391 211 742 37.550 4.878 205 28.619 75.279 Za p št Naziv postavke Zneseš v 000 dl" A. Viri osnovnih sredstev V Sklad osnovnih sredstev I. Drugi viri osnovnih sredstev B. Viri sredstev »kupne porabe 1. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 1. Sklad obratnih sredstev 8. Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad In drugi skladi 1. Rezervni sklad In drugi skladi 8. Viri nerazporejenih sredstev B Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva to Dobavitelji In druge obveznosti tl Dmga pasiva Skupaj) 1.070 951 2.960 33.200 5.10« 368 10.000 19.613 75.279 Računovodja Černe Bojan Predsednik UO Poglajen Mihaela Direktor. Kozina Vladimir Zaključni račun pleskarstva In soboslikarstva »1. MAJ«, Ljubija"11' Stari trg 3 AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1960 PAS^ Za p St Naziv postavke A. Osnovna sredstva 1. Osnovna sredstva t- Denarna sredstva oanov nlh sredstev B. Sredstva skupne porabe * Sredstva skupne porabe t Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva I. Skupna obratna sredstva D. Izločena sredstva I. Denarna sredstva rezervnega sklada In drugih skladov I. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev B Sredstva v obračunu In druga aktiva 8 Kupci tn druge terjatve 9 Druga aktiva 8 k u p a J i Znesek v 080 din 394 840 1.795 3.129 1.309 7.292 Zap št Naziv postavke Zne«1, v 000 di A. Viri osnovnih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe *. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih »redstev 5. Sklad obratnih sredstev 6 Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad In drugi skladi t Rezervni sklad In drugi skladi 4 Viri nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva to Dobavitelji ln druge obveznosti II Druga pasiva Skopali 1.541 763 462 950 496 l.lf. 7.292 Računovodja. Moličnik Fani Predsednik UO Jezernik Jože Direktor. Ilohkrant Rudi Zaključni račun podjetja »KROJ«, Ljubljana c, V letu 1960 je podjetje zaposlovalo povprečno 188 delavcev ln uslužbence Obveznosti do družbene skupnosti so bile v redu poravnane. Podjetje ic .p/ rpnftihtlnn lznHoAiirtfloMm n^urnn In v rprtii nolturalzl empt nilrnmn nnruvni O rentabilno, knjigovodstvo ažurno ln v redu. Delavski svet oziroma upravni sta imela zasedanje redno ln so se problemi sproti reševali. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1900 Zilp št Naziv postavke Znesek v 1100 din A Osnovna sredstva l Osnovna sredstva I. Denarna sredstva osnovnih sredstev B. sredstva skupne porabe S Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 1. Skupna obratna sredstve D izločena sredstva I Denarna sredstva rezerv nega sklada In drugih skladov t Denarna sredstva neraz poretenlh sredstev B. sredstva v obračunu In druga aktivo I. Kupci In druge tenatve II Druga na.slva s k u p a 1 7.491 3.388 3.730 7 20.108 2.596 7 20.239 1.918 71.580 it' Ns/iv oustavke A Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev « Drugi viri osnovnih sredstev B viri sredstev skupne porabe 3 Sklad skupne porabe I Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 3 Drugi viti obratnih sredstev D Rezervni sklad I11 drugi skladi t Rezervni sklad in drugi skladi I Viri nerazooreienlh sredstev F, Viri sredstev s obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva I« Dobavitelji In druge obveznosti II Dni ga pasiva s k u p a I ZrtfSji V 9911 <> 7.499 S.59* 2.551 1.1«" ll.’61 ».19» J.3* 14 i: M 2.4«" i.«!i ;s, Računovodja Olup Zvonimir Predsednik UO Bernik Danilo Direkten Stanič VlU6*11 h tl! J: S;