naš aero 5-6 • 60 glasilo kemične, grafične in papirne industrije celje celje, 30. december 1980 letnik XIX — številka 3—4 uredniški odbor stane brinovec, rado Čepič, silvo črepinšek, ciril debeljaik, karmen dovč, konrad orožim, vera radie, franc ribič, dora rovere, zdenka strnad, GLASILU NA POT ... aniica svet, anton svetelšek tehnično svetovanje Čas neusmiljeno teče, priganja, žal nam je, da nismo, dragi bralci in sodelavci, med vami z novoletno številko glasila, saj smo zanjo pripravili obsežne in pomembne prispevke, pa tudi zanimivega branja. Z enako željo smo pripravili tudi to, ki je pred vami. Upamo, da vam bo všeč, po novem letu pa bomo izpolnili tudi dano obljubo. Dovolite, da vam ob koncu leta zaželimo vse lepo in dobro, še posebej sreče, zdravja in uspehov v letu 1981! Srečno! Uredništvo peter oset glavni in odgovorni urednik jože -randl uredil tone škerbec tisk aero, tozd grafika za tiskarno drago vračun naslov uredništva kadrovski in splošni sektor aero celje, čuprijska 10 po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, št. 33-316/78, je glasilo naš aero oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov glasilo izhaja desetkrat letno »Veriga drži z vsemi svojimi členi, če je le en člen šibak, veriga razpade« O problematiki in delu delegacij v naši delovni organizaciji Javna razprava o amandmajih zvezne in republiške ustave, ki bo potekala zadnje mesece letošnjega leta in katerih temelj je, kot vemo, pobuda tovariša Tita, ki jo je dal na 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije za nadaljnji razvoj kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti v vseh organih in institucijah naše družbenopolitične ureditve, me je vzpodbudila k razmišljanju o uveljavljanju delegatskih razmerij in o delu delegacij v naši delovni organizaciji. Z ustavo SFRJ je bil leta 1974 sprejet delegatski sistem, ki predstavlja obliko organiziranosti delovnih ljudi za izvajanje oblasti in upravljanja družbenih zadev na temeljih samoupravljanja. Drugo mandatno obdobje novih delegatskih razmerij se je že krepko prevesilo v drugo polovico. Zaradi reorganizacije delovne skupnosti skupnih služb in novoustanovljene temeljne organizacije Trženje smo letos volili v teh dveh asociacijah delegacije zbora združenega dela in združene delegacije SIS, v ostalih TOZD pa izvedli nadomestne volitve delegatov. Dogovorili smo se tudi za pomoč strokovnih služb in najodgovornejših delavcev pri delu delegacij, ki gradivo pred sejami delegacij pregledajo ter podajo svoje strokovno ali celo poslovod- sko mnenje, pripombe in priporočila, vendar je še vedno čutiti, da nam delo delegacij ne steče tako kot si želimo. Še vedno se premalo zavedamo, da smo vsi, prav vsi, v delegatskem sistemu dejanski nosilci političnega sistema na vseh področjih družbenega življenja. Nedvomno pa temelji ta sistem na celi vrsti konkretnih družbenih interesov posameznikov, ki jih usklajujemo po demokratični poti v splošne družbene interese. Zato mora biti izražanje volje in interesov neposredno. Iz svojih vrst smo izvolili delegate, za katere menimo, da so družbeno usposobljeni za naloge, ki jim jih s to funkcijo poverjamo, vendar pa en sam človek kljub velikim prizadevanjem ne bo uspel, če ne bo povezan s svojo samoupravno bazo, v kateri bo v okviru deloval in ki mu bo pri uresničevanju njegovih ter družbenih interesov pomagala oziroma podpirala. Pod pojmom delegatska razmerja razumemo celotni sklop odnosov med samoupravno organiziranim človekom v samoupravni skupnosti in med njegovim delegatom, bodisi v samoupravnih organih temeljne organizacije združenega dela (DSSS), delovne organizacije, skupščinskem sistemu in samoupravne interesne skupnosti. V vsakdanji praksi kaj radi dajemo večji poudarek delegatskemu razmerju v združe- nem delu, zanemarjamo pa odgovornost delegatov samoupravnih interesnih skupnosti in delegatov družbenopolitične skupnosti. U-poštevajoč vsebino in pomen mandata je odgovornost delegata samoupravne interesne skupnosti, oziroma zbora združenega dela širše zasnovana in vsebuje širša družbena pooblastila, saj gre za proces podružbljanja in aktivnega vključevanja vsakega posameznika pri uresničevanju zadev, ki so v splošnem družbenem interesu. V samoupravnih interesnih skupnostih in z njimi uresničujemo svoje osebne in skupne interese ter potrebe na področju družbenih dejavnosti in gospodarskih dejavnosti splošnega družbenega pomena. Poudariti velja, da je v naših samoupravnih splošnih aktih vprašanje delegatskih razmerij dokaj dobro opredeljeno, da smo se za oblike in načine dela natančno dogovorili, da pa bomo morali vsa določila in dogovore dosledno izvajati. Le z večjo zavestjo delegatov, večjo zavzetostjo in požrtvovalnostjo pri opravljanju zaupanih funkcij, vsekakor ob zagotovitvi strokovne pomoči, nudenju podpore in spodbude družbenopolitičnih organizacij in ob tesnejši povezanosti s svojo volilno bazo bodo delegacije lahko kakovostno opravljale svoje delo. Ema Gologranc NOV REZULTAT SKUPNEGA DELA IN NAPOROV DELAVCEV AERA NOVI PROIZVODNI PROSTORI V LOKI PRI ŽUSMU Novi obrat pred otvoritvijo Takole se obrat v Loki vključuje v novo naselje Povzetki iz govora predsednika delavskega sveta tozda Kemija Celje, inženirja Franca Zupanči ča: Današnji dan je za občane krajevne skupnosti Loka pri Žusmu in delavce iz AERO Celje in iz obrata Dobrina dvojni razlog za praznovanje. Krajani praznujete krajevni praznik, odpiramo pa tudi nove proizvodne prostore kot rezultat skupnega dela in naporov delavcev Aero. Seveda pa smo začeli skupno delo v kraju takrat, ko je bilo to za krajane najpomembnejše, to je po potresu, ko so naši delavci prisluhnili problemom po potresu prizadetega Kozjanskega. Kozjansko v širšem smislu, pa ne pomeni za našo deželo samo nerazvito področje, ampak pomeni tudi zibelko partizanskega gibanja, predanosti delavcev in kmetov ter pripadnost slovenstvu, kar ste še posebej izpričali med narodnoosvobodilno vojno. Ni naključje, da je partizansko gibanje na tem območju doseglo tak razmah, saj so bili za to dani vsi pogoji, predvsem pa še pripravljenost in zrelost prebivalstva. širše področje Kozjanskega je dalo velik davek v NOV, številne so bile žrtve in velika je bila materialna škoda, ki so jo kraji, vasi in zaselki na tem področju utrpeli. Ponosni smo lahko na prebivalstvo, ki je v večini primerov bilo zelo predano in je kljub skromnim materialnim možnostim podpiralo partizansko gibanje. Čeprav so prebivalci ži- Rudi Drame — predsednik sveta krajevne skupnosti: — Rad bi se v imenu krajanov zahvalil za vse napore, ki so jih delavci Aera vložili v delo pri izgradnji novega proizvodnega o-brata in prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi uspešno nadaljevali začrtano pot naše socialistične samoupravne družbe za lepši in boljši jutrišnji dan. veli v revščini in pomanjkanju, so s partizani delili pač tisto, kar so imeli. Partizani pa so napadali tudi utrjene postojanke in tako predvsem še v letu 1944 osvobajali kraj za krajem. 17. julija 1944 so partizani napadli nemšiko postojanko v Loki pri Žusmu in jo zasedli. Ujeli so tudi nekaj Nemcev ter pobrali orožje in opremo. Tako ostaja 17. julij pomemben zgodovinski dogodek kraja, dan osvoboditve, ki ste jo dočakali mnogo prej kot pa drugi kraji, čez nepolno leto pa je bila osvobojena vsa naša domovina. In v spomin na ta dogodek iz naše zgodovine praznujejo krajani vsako leto svoj krajevni praznik. V prvih povojnih letih obnove naše domovine smo si zastavili ambiciozne načrte, izgrajevali Regina Žekar Med govorom predsednika sveta krajevne skupnosti Loka pri Žusm-u, tovariša Rudija Drameta Delavka v Dobrini: — Novi obrat nam veliko pomeni, saj so se zelo izboljšali delovni pogoji. Upam, da se bo uredila tudi možnost prevoza delavcev, iki so bolj oddaljeni od Loke. Lahko rečem, da smo vsi delavci zelo ponosni na nov obrat, pa tudi krajanom veliko pomeni. smo industrijo, za odročne, zaostale kraje, pa nismo imeli dovolj materialnih sredstev, da bi jih razvijali tako, kot so si to zaslužili. Tako je tudi Loka pri Žusmu ostajala na obrobju s slabimi cestami in brez možnosti za zaposlovanje delavcev v domačem kraju. Šele po potresu na (Nadaljevanje na 4. strani) Predstavniki AERA na slovesnosti Predsednik zbora krajevne skupnosti tovariš Vinko Žlender odpira novo-asfaltiran del ceste do novega obrata AERA Glavni direktor Milan Zupančič odpira svečanost ob otvoritvi novega obrata Osrednji govornik, predsednik delavskega sveta tozda Kemija Celje, Franc Zupančič Domačini in gostje (Nadaljevanje s 3. strani) Kozjanskem so se začeli hitrejši premiki tudi na tem področju in naša delovna organizacija je med prvimi priskočila na pomoč in v stari osnovni šoli na Dobrini uredila začasni obrat za proizvodnjo nekaterih kemičnih izdelkov, ki zaposluje okrog 30 delavcev. Anica Pečnik Delavka iz Dobrine: — Po delovnem stažu še nisem stara delavka Aera, sem pa zato še toliko bolj vesela lepega, novega obrata. Za naš kraj in ljudi je to velika pridobitev, najpomembnejša pa je vsekakor možnost zaposlovanja žena iz našega območja. Vinko Žlender — predsednik zbora krajevne skupnosti: — Ponosni smo in hvaležni delavcem Aera za odločitev, da bo v naši Loki sodoben obrat. Naši ljudje imajo pride roke in radi delajo. — Počaščena sem in vesela, da lahko v imenu delavcev celjske Kemije odprem vrata novega obrata... — je dejala tovarišica Anica Jager Zavedali pa smo se, da -to ni trajna rešitev, zato smo skupaj s krajevno skupnostjo in Skupščino občine Šentjur pri Celju poiskali najustreznejšo lokacijo za izgradnjo novega obrata, ki bo imel stalni proizvodni program in kjer bomo lahko zagotovili boljše delovne pogoje delavcem, razširili proizvodnjo in zaposlili dodatno še nove delavce. Tako smo končno le dočakali trenutek, ko bomo lahko začeli delati v normalnih delovnih pogojih, ki smo jih vsi tako težko pričakovali. Naj ne bo neskromno povedano, da smo v AERO Celje v okviru naših možnosti razumeli potrebe in jih tudi skušali uresničiti v skladu s samoupravnimi odločitvami delavcev. Tako je dograjen nov proizvodni obrat, katerega skupna vrednost je več kot 22 milijonov dinarjev, ki bo omogočil specializacijo proizvodnje, dopolnjevanje proizvodnega programa AERO — TOZD KEMIJA CELJE in doseganje večjega dohodka. V obratu bo zaposleno 41 delavcev in za letošnje leto je planirano, da bomo proizvedli 170 ton različnih proizvodov v vrednosti 28,5 milijona dinarjev, že za leto 1981 pričakujemo povečanje proizvodnje na okrog 40 milijonov dinarjev in v naslednjem srednjeročnem obdobju bomo povečevali obseg proizvodnje po vrednosti letno za 20 % ter zaposlili v obratu skupno 60 delavcev. Kot -smo načrtovali, ostajajo v proizvodnem programu naslednji proizvodi: akvarel barvice, -kopirni računski trakovi, vložki za nalivna peresa, barve za tekstil in izdelava plastičnih izdelkov, tj. plastične embalaže za potrebe TOZD Kemija. Do odločitve za gradnjo objekta je prišlo hitro, gradbena dela je izvajalo podjetje Ingrad — tozd Rogaška Slatina, ostali izvajalci pa so bili še Klima iz Celja in Obrtno montažno podjetje iz Laškega, ki so svoje delo solidno opravili in prispevali svoj delež k današnji slavnosti. Vsekakor pa -pri gradnji objekta ne smemo pozabiti krajanov in prizadevnih delavcev iz tukajšnje krajevne skupnosti, ki so ves čas izgradnje spremljali naše delo in nam pomagali in si resnično že- leli, da bi nov proizvodni obrat čimprej zgradili. Seveda upravičeno pričakujemo, da bo nov obrat v Loki pri Žusmu prav gotovo prispeval tudi k drugačni podobi kraja, ki se počasi, toda vztrajno širi, dograjuje ter po-lepšuje, k čemur pa bo precej prispevala -tudi rekonstrukcija ceste. Nov proizvodni obrat se s svojim proizvodnim programom vključuje v kraj, -saj ne bo onesnaževal okolja in tudi ne bo povzročal hrupa ali ropota. Nadaljnji razvoj kemične proizvodnje v -kraju pa je odvisen od skupnih prizadevanj in uspehov, od pridnosti naših rok, od našega znanja in -spoznanj ter od čim tesnejšega sodelovanja. naš aero DELOVNA AKCIJA NAŠIH MLADINCEV Po zaključenih gradbenih in montažnih delih je pred svečano otvoritvijo novega proizvodnega obrata ostalo še veliko dela. Ureditev okolice, dovoza, do čiščenja in pospravljanja. Mladinci iz Dobrine in celjske Kemije so zavihali rokave ter se pod strokovnim vodstvom inženirja Franca Zupančiča zagnano lotili dela. Vestno in'z veseljem so opravili vse, škoda le (kot so ugotavljali), da se še več mladincev ni odzvalo akciji. V delu je moč, še predvsem v delu mladih! Povedati še moramo, da so pri urejanju cestišča do obrata en dan delali tudi brigadirji zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 80. Mladi iz Dobrine so pospravljali in čistili prostore v obratu... Po uspešno opravljenem delu posnetek za spomin na delovno akcijo mladih iz Dobrine in celjske Kemije Dopisujte v naše glasilo Maltežani na obisku Obisk predstavnikov malteškega gospodarstva Prvega julija sta obiskala našo delovno organizacijo George Pis-sani, predstavnik državnega podjetja Interprint na Malti in John Cassar White, predstavnik malteške banke iz Vallette. Ogledala sta si proizvodnjo v naših obratih in se seznanila s tehnologijo in napredkom AERA. Med uradnimi pogovori na sedežu naše delovne organizacije, vodil jih je glavni direktor Milan Zupančič, so preučili in ocenili možnosti za postavitev dislocirane proizvodnje v tej neuvrščeni, otoški deželi. Projekt bi omogočil predelavo naših proizvodov s področja dela tozdov Grafike, Kemije Celje in Šempeter. Na bolj uspešen način bi lahko tudi oskrbovali tržišče iz vplivnega področja Malte — dežele Severne Afrike in arabske države — kar je, glede na geopolitični položaj te države in cenen pomorski prevoz, še posebno ugodno. Gre za jasne ekonomske izračune, potrjuje pa se tudi politika neuvrščenosti naše države, saj se izpolnjujejo cilji, deklarirani v resolucijah neuvrščenih, v Co-lombu in Havani. Delavci iz Oišanov letujejo pri nas Skupni načrti bi naši delovni organizaciji omogočili prodor na nova tržišča, neuvrščeni Malti pa sodobno tehnologijo in nove možnosti zaposlovanja. Pred koncem obiska v celjski Kemiji 18. novgusta so nas obiskali delavci Olšanskih papirnic iz Češkoslovaške, ki so v okviru turistične izmenjave letovali v našem počitniškem domu na Velem Lošinju. Po ogledu proizvodnje v temeljni organizaciji Kemija Celje, so jih predstavniki naše delovne organizacije seznanili z zgodovino, razvojem in delom AERA. TUDI V MEDVODAH ŽIVAHNA INOVATORSKA DEJAVNOST V Tovarni celuloze in papirja Medvode je bila 30. oktobra 1972, na tretji seji delavskega sveta, imenovana Komisija za tehnične izboljšave in racionalizacije. Za prvega predsednika je bil izvoljen Franc Lunar. Pripravil je Pravilnik o izumih, racionalizacijah in tehničnih izboljšavah, ki je bil sprejet 27. januarja 1973 in je v veljavi še danes. Zatem je na področju inventivne dejavnosti v temeljni organizaciji zavladalo nekakšno zatišje. Vse je kazalo, da nihče ni želel biti med prvimi pri prijavi inovacije. Omenjeno zatišje je trajalo vse do zagona papirnega stroja. Takrat pa je kot prvi inovator v tovarni prijavil kar štiri predloge Ivan Kramarič. Prijave inovacij so stekle, tako da je bilo leta 1977 predloženih že osem inovacij, med njimi tudi en izum. Leta 1978 je bil za novega predsednika komisije za tehnične izboljšave imenovan Alojzij Ma-sterl. V tem letu sta bili prijavljeni le dve inovaciji, enako pa tudi 1979. leta. To bi bil kratek pregled dela na tem področju do letošnjega leta. Letos je delo predsednika komisije prevzel inženir Darko Cafuta. Inventivna dejavnost je spet zaživela močneje in komisija beleži že osem prijav inovacij. Poglejmo kratko analizo minulega obdobja. V letih 1977, 1978 in 1979 so delavci v Tovarni celuloze in papirja v Medvodah prijavili 12 inovacijskih predlogov. Enajst predlogov je bilo pozitivno ocenjenih in tudi nagrade so bile podeljene. Dvanajst inovacij v letih 1977— 1979 je prijavilo štirinajst avtorjev. Kvalifikacijska struktura inovatorjev pa je naslednja: visoka izobrazba — štirje, srednja — štirje, pet kvalificiranih delavcev in en nekvalificiran. Časovni potek ocenjevanja je tekel od prijave do sklepa najmanj 24 in največ 690 dni, v poprečju torej 200 dni. čista gospodarska korist predlogov iz leta 1977—1979 je znašala 950.567,50 din, inovatorjem pa so bila izplačana nadomestila in akontacije v znesku 96.810 din, kar pomeni 1,02 odstotka čiste gospodarske koristi. Gotovo je zanimivo tudi to, kdo so inovatorji in na katerem področju so delali. Pa jih naštejmo: Ivan Kramarič — izboljšava preglednosti papirja; — izboljšava obratovalnih pogojev mešala; — zmanjšanje nečistoče ob papirnem stroju; — predlog za preprečitev zamašitve glavne kanalizacije. Inženirji: Ljudmila Suša, Riko Poženel in Franc Mlakar: — priprava dispergatorja za naftne izplake (pinosol) — izum. Inženir Vladimir Peček, Alojzij Masterl, Nikolaj Longo in Peter Habinc: — obratovanje energetike v času remonta. Janez Poljanec: — zaščita mešanih filtrov pred iztokom izmenjevalne mase. Ivan Kramarič: — napeljevanje papirja skozi gladilnik s stisnjenim zrakom. Janez Bizant, Anton Polajžar: — popravilo pogona Billblade na papirjem stroju. Filip Bohinc: — izboljšanje tehnoloških pogojev razvlaknjevanja izmeta. Franc Kopač: — zamenjava tesnilnih puš kuhalnikov. Stane Kozamernik: — predelava sesalnih omar mokrih klobučevin na papirnem stroju. Štiri od naštetih inovacij niso bile realizirane. Pomembno je dejstvo, da so izum: Priprava dispergatorja za naftne izplake (pinosol), inovatorji in temeljna organizacija leta 1979 prejeli Inovacijsko verigo Raziskovalne skupnosti Slovenije, saj gre za uspešen prenos raziskovalnega dosežka v proizvodnjo in ga zdaj v tovarni letno proizvedejo okrog 600 ton. O inovacijskih predlogih za leto 1980 pa bo Komisija za tehnične izboljšave in racionalizacije v Medvodah poročala v naši že ustaljeni rubriki v Informacijah. Darko Cafuta Razvoj inovacijske dejavnosti v A e ra v preteklih letih Prva registrirana prijava inovacijskega predloga v naši delovni organizaciji sega v leto 1974. V tem letu sta bila prijavljena dva inovacijska predloga. V naslednjem letu je bilo prijavljenih že 54. Vzrok za tako bistveno povečanje je prav gotovo v odločitvi skupščine SFRJ, s katero je leto 1975 razglasila za leto tehnoloških inovacij in varstva pravic industrijske lastnine v Jugoslaviji. Široko zastavljena in dobro organizirana družbena akcija za ustvarjanje boljših pogojev za razmah inventivne dejavnosti, je torej že v prvem letu povzročila ustrezen odmev pri delavcih v naši delovni organizaciji. Leta 1976 je bilo prijavljenih 20 inovacijskih predlogov, kar predstavlja nekakšno zatišje po precej uspešnem letu 1975, čeprav je bilo tudi to leto proglašeno za leto tehnoloških inovacij. Največ inovacijskih predlogov doslej je bilo prijavljenih v letu 1977, in sicer kar 96. V tem letu je bilo največ odziva prav med delavci, ki se sicer poklicno ukvarjajo z raz-iskovalno-razvojnim delom. Velikemu številu prijav je botrovala tudi dobro organizirana družbena akcija v Celju. V naslednjem letu je ponovno prišlo do precejšnjega padca pri številu prijavljenih predlogov, od takrat dalje pa se število postopno, vendar stalno povečuje. Podatki o številu prijavljenih inovacijskih predlogov so prikazani v diagramu št. 1. Podatki o številu pozitivno ocenjenih investicijskih predlogov so prikazani v diagramu št. 2, iz njih pa razberemo, da je število pozitivno ocenjenih predlogov v precejšnji soodvisnosti od števila prijavljenih predlogov. V začetnem letu 1974 sta bila oba prijavljena predloga tudi pozitivno ocenjena, oziroma sprejeta. Največ pozitivno ocenjenih predlogov je bilo v letu 1977, kar 77, sicer pa je bila v preteklih šestih letih povprečno vsako leto pozitivno ocenjenih 34 predlogov. Ob analizi podatkov vidimo, da je trend rasti števila pozitivno ocenjenih predlogov pozitiven, saj v povprečju komisija za razvoj in inovacijsko dejavnost vsako leto pozitivno oceni po 5 predlogov več. V zadnjih dveh letih pa število sprejetih inovacijskih predlogov stalno narašča. Podobno, kot smo ugotovili za število pozitivno ocenjenih inovacijskih predlogov, opazimo tudi pri številu avtorjev veliko stopnjo soodvisnosti od števila prijavljenih predlogov, število avtorjev se je gibalo od najmanj dveh, v letu 1974, do največ 88, v letu 1977. V povprečju je v preteklih šestih letih svoje inovacijske predloge prijavilo po 38 avtorjev letno. Analiza podatkov kaže pozitiven trend rasti števila avtorjev, povprečno za 7 vsako leto. Tudi pri avtorjih je prisotna stalna rast v zadnjih letih. Podatki za vsako leto posebej so prikazani v diagramu št. 3. Zanimiva ugotovitev pri analizi avtorjev inovacijskih predlogov je tudi ta, da se med avtorji skoraj vsako leto pojavljajo vse kvalifikacijske skupine delavcev, od najnižje do naj višje kvalifikacije. Kvalifikacijska struktura avtorjev inovacij je prikazana v diagramu številka 4. \ VISOKA ^ O SREDNJA \ w X ŠJA / / K \ / VK+KV ^— P K * NK 1974 IS75 1976 1977 1979 1979 Iz diagrama je razvidno, da ima najbolj stalni delež skupina kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. Dejstvo, da se med avtorji novači j skih predlogov skoraj redno pojavljajo tudi polkva-lificirani in nekvalificirani delavci, dokazuje trditev, da lahko tudi ti delavci dajo svoj pozitivni prispevek pri razvoju inovacijske dejavnosti. Vsa prizadevanja v okviru inovacijske dejavnosti so namenjena končnemu cilju — povečanju dohodka posamezne TOZD oziroma DSSS. Ta element označujemo s terminom »čista gospodarska korist«. Podatki o čisti gospodarski koristi, doseženi v preteklih šestih letih, so prikazani v diagramu št. 5. (Nadaljevanje na 10. strani) (Nadaljevanje z 9. strani) Podatki kažejo, da je vrednost čiste gospodarske rasti v precejšnjem vzponu. Leta 1974 je le-ta znašala 135.276 din, leta 1975 534.784 din, v letu 1976 907.079 din in leta 1977 dosegla doslej najvišjo vrednost, 9,532.328 din. V naslednjem letu je vrednost čiste gospodarske koristi padla na vrednost 4,793.723 din in se v letu 1979 dvignila na 5,878.649 din. Po svoji višini bistveno izstopa čista gospodarska korist v letu 1977. Na to vpliva izum, ki so ga prijavili avtorji v TOZD Tovarna celuloze in papirja Medvode, katerega čista gospodarska korist je znašala 9,307.072 din. Analiza podatkov o čisti gospodarski koristi nam pove, da se je v preteklih šestih letih čista gospodarska korist v povprečju vsako leto dvignila za 1,431.969 din. Podatki nedvomno pričajo o lepem razvoju inovacijske dejavnosti v naši delovni organizaciji in že v konkretni obliki dokazujejo trditev, da ima razvijanje inovacijske dejavnosti lahko tudi koristne ekonomske učinke. Več kot 2 stari milijardi din, kolikor je prispevala inovacijska dejavnost v preteklih letih, je že lep prispevek te dejavnosti k splošnim prizadevanjem za učinkovitejše gospodarjenje. Pomembno vlogo pri razvijanju in vzpodbujanju inovacijske dejavnosti ima tudi politika nagrajevanja, oziroma stimuliranja avtorjev inovacijskih predlogov. V diagramu št. 6 so prikazani podatki o višini nadomestil, ki so jih avtorji v preteldih šestih letih prejeli za prijavljene inovacije. Ker so nadomestila odvisna od ustvarjene čiste gospodarske koristi posamezne inovacije, je tudi njihova rast v preteklih letih pozitivna. Višina nadomestil je od začetnih 12.759 din v letu 1974 po letih naraščala do naj višjega zneska 164.770 din, v letu 1978. V letu 1979 je bila vrednost nadomestil 162.508 din. Zanimivi so tudi podatki, ki kažejo relativno vrednost nadomestil v odvisnosti od višine čiste gospodarske koristi. Ti podatki so prikazani v diagramu št. 7. Vidimo, da je delež nadomestil v čisti gospodarski koristi tem večji, čim manjša je višina čiste gospodarske koristi in obratno. Vzrok za takšen odnos je v degresivni lestvici, ki določa nadomestilo v odvisnosti od čiste gospodarske koristi. Ker je čista gospodarska korist v preteklih letih močno naraščala, je delež nadomestil v čisti gospodarski koristi padal, in sicer od 9,4 % v letu 1974, na 2,8 % v letu 1979. Povprečje deleža nadomestil v preteklih šestih letih, ki so skupaj znašala 564.527 din, v čisti gospodarski koristi 21,781.839 din, je bilo 2,6 %. V letu 1977, ko je bila čista gospodarska korist največja, je delež nadomestil znašal samo 1,4 %. Stimuliranje avtorjev inovacijskih predlogov je bilo nezadovoljivo in premalo stimulativno. Gibanje deleža nadomestil v čisti gospodarski koristi ima tudi trend upadanja, in sicer v povprečju vsako leto za 1,4 %. Ti podatki so precej zaskrbljujoči in v prihodnje bomo morali na področju nagrajevanja inovatorjev sprejeti ukrepe, ki bodo negativni trend preusmerili na bolje. Na splošno lahko razvoj inovacijske dejavnosti v zadnjih letih ocenimo pozitivno. Vsi bistveni elementi, ki opredeljujejo razvitost oziroma razširjenost inovacijske dejavnosti, kažejo trend rasti. Brez dvoma je svoj pomemben prispevek k pozitivnemu razvoju prispevala tudi sistemizacija del in nalog profesionalnega analitika za novacijsko dejavnost v okviru razvojno-inve-sticijskega sektorja. Tudi ustanovitev društva prijateljev in avtorjev tehničnih izboljšav, v katerem so inovatorji organizirano povezani, je prispevala svoj delež k doseženim rezultatom. V preteklih obdobjih je bila precejšnja pozornost povsečena tudi področju informiranja, ki je tudi odigralo pozitivno vlogo pri razvoju te dejavnosti. Seveda pa z doseženimi rezultati ne moremo biti v celoti zadovoljni. Ocenjujemo namreč, da se lahko v množično inventivno dejavnost vključi bistveno širši krog delavcev, ki bi s svojimi sposobnostmi, izkušnjami in znanjem lahko še veliko prispeval k razvoju te dejavnosti. Zvone Hudej Pomen osnovnih pojmov o inovacijski dejavnosti Invencija Invencija je neko novo spoznanje, zamisel oziroma ideja posameznika. Invencija se porodi z opazovanjem okolice in z razmišljanjem, kako bi se dalo obstoječe stanje izboljšati ali prilagoditi specifičnim zahtevam. S stališča tehnike so inovacije zamisli novih naprav, proizvodnih postopkov ali pa uporaba izdelkov v nove namene. Pogovor o ... Med nagrajenci, ki so ob Prazniku samoupravljanja v celjski občini prejeli nagrade in priznanja za najboljše dosežke inovacijske in raziskovalne dejavnosti, je tudi Marko Stropnik, strojni tehnik v naši delovni organizaciji. Med nova tor ji množične inventivne dejavnosti je bila visoko ovrednotena njegova inovacija »Zamenjava pogonskega agregata in povečanje kapacitete stroja za impregniranje papirja«, s katero je povečal kapaciteto stroja za 20 % in tako ustvaril za 584.000 din gospodarske koristi. Inovacija Inovacija je prva uporaba znanosti in tehnologije v nove namene zaradi gospodarske koristi. Za inovacijo je za razliko od invencije značilna prav njegova uporaba, torej realizacija za gospodarske namene. Inovacijski proces Inovacijski proces je načrtno in namensko porajanje invencij in njihovo sistematično pretvarjanje v inovacije. Izum Izum je nova rešitev določenega tehničnega problema, ki jo je mogoče uporabljati v industrijski ali kakšni drugi gospodarski dejavnosti. Zanj je značilno, da je tehnične narave, da je nekaj novega, pri čemer mora biti novost objektivna in da je uporaben v industriji. Tehnična izboljšava Tehnična izboljšava je tehnična rešitev, dosežena z racionalnejšo uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se doseže večja storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek na materialu, boljša kontrola proizvodnje in boljša varnost pri delu. Koristni predlog Koristni predlogi so vsi tisti predlogi, ki pomenijo racionalnejšo rešitev ali izvajanje katerekoli funkcije v organizacijah združenega dela in jih v skladu s predpisi ne štejemo med izume ali tehnične izboljšave. Najbolj pogosti so koristni predlogi s področja organizacije poslovanja, organizacije transporta itd. Množična inventivna dejavnost Množična inventivna dejavnost predstavlja vključevanje in aktivno sodelovanje širšega kroga delavcev, zlasti neposrednih proizvajalcev, v inovacijskem procesu. Za množično inventivno dejavnost je značilno, da to sodelovanje ni osnovno delo delavcev, temveč da delavci ob svojem rednem delu neprestano iščejo nove možnosti za dvig produktivnosti v neposredni okolici. Marko Stropnik — V delovni organizaciji Aero delam na področju vzdrževanja kot tehnolog za maziva. Določam vrste maziv in tehnologijo mazanja za vse stroje, ki jih imamo pri nas. Tako lahko rečem, da sem kar dobro seznanjen s strojnim parkom. — Kako pa se vam porodi ideja za kakšno inovacijo? — Naj odgovorim s primerom. Ob prehodu na AC papir mi ni bilo všeč, da je treba med liste v bloku vlagati pločevino, da se odtisi poznajo samo na tolikih kopijah, kot je potrebno. Leto dni sem razmišljal, oziroma bolje rečeno čakal na kakšno boljšo uporabno rešitev. Rešitev je prišla seveda čisto slučajno. Vendar žal doslej še ni bila sprejeta, zato razmišljam naprej. — Lahko rečete, da vam je ino-vatorstvo tudi »konjiček«? — Pri delu doma imam resnično rad nove, originalne rešitve. Na delovnem mestu pa imam pomisleke. Opažam, da lahko uspeš le s čisto enostavnimi rešitvami, ki ne zahtevajo dodatnega dela in dosti razmišljanja. Novosti oziroma inovacije naj bi dajale takoj daleč vidne rezultate. — Kaj mislite o inventivni dejavnosti pri nas? — Za kemike kot take menim, da je najtežje že sprejete inovacije uvesti v proizvodnjo. Strojniki pa težko opravijo poskuse. Saj ste že slišali izrek, da je en poskus več vreden kot tisoč idej... — Kaj bi bilo torej po vašem mnenju treba spremeniti? — Najprej vsekakor miselnost, da je domača pamet manj vredna od uvožene. — Se trenutno ukvarjate s kakšno inovacijo? — Sodeloval bom pri razvoju novega stroja za navijanje amor papirja. Delovanje tega stroja bo temeljilo na dveh inovacijah našega sodelavca Slavka Ferleža. Inovaciji po mojem mnenju predstavljata revolucionarno novost in potrebno bo širše angažiranje, da bo zadeva hitro in uspešno stekla. — Tovariš Stropnik, ob koncu še naše čestitke ob priznanju in seveda tudi dobre želje za nadaljnje uspešno delo. Razvoj jugoslovanske kemijske industrije aero letno porabi za uvoz surovin 45 do 50,000.000 din. V preteklem obdobju smo v naši delovni organizaciji zgradili vertikalno proizvodno povezavo na področju papirja, od lesa preko celuloze do papirja, ki ga tudi kemijsko in grafično obdelujemo. Papir predstavlja v naši materialni bilanci sicer velik del, vendar so tudi ostale kemijske postavke zelo velike. Na področju kemijskih surovin je situacija z ozirom na dano devizno bilanco Jugoslavije in tudi Aera precej drugačna. Tu namreč nimamo velikih možnosti za oskrbo z osnovnimi surovinami, saj je za večji del teh proizvodov izhodna surovina nafta. Kljub temu pa za našo delovno organizacijo obstojajo določene možnosti v naslednjem dolgoročnem obdobju, ker se bo v tem času izboljšala oskrba z domačimi surovinami. Tako ocenjujemo in menimo, da tudi Aero lahko nekaj prispeva v nadaljnjem razvoju petrokemije. Naša osnovna možnost je v razvoju specialnih proizvodov, seveda z velikim deležem vloženega lastnega znanja. Vsekakor pa perspektiva Aera na tem področju ni v velikotonažni petrokemiji, temveč v obdelovanju in predelovanju osnovnih petrokemij skih surovin. Tako bodo morda v prihodnje smiselna tudi večja vlaganja v nekatere repromateriale s kemijskega področja, saj bi si z njimi zagotovili bistveno prednost pred domačo in tujo konkurenco. Ne smemo in ne moremo tudi mimo dejstva, da že danes nekatere nam sorodne proizvodne organizacije gradijo in načrtujejo svoj razvoj na vlaganju v repromateriale za njihove končne proizvode. Vsekakor pa ne moremo pričakovati, niti ne bo smiselno iskanje možnosti za oskrbo z vsemi kemijskimi surovinami na domačem tržišču. Iz Vestnika slovenskega kemijskega društva povzemamo članek, ki predstavlja situacijo na področju vlaganja v kemijsko proizvodnjo v Jugoslaviji. V srednjeročnem planskem obdobju 1976—1980 je bil predviden intenzivnejši razvoj bazne kemije v Jugoslaviji, kajti le na ta način bi bilo mogoče zmanjšati uvoz kemijskih produktov. Delež kemijske industrije v celotni industrijski proizvodnji naj bi se povečal od 8 % na 10 %. Proizvodnja bazičnih kemijskih produktov je dobila zelo visoko prioriteto glede na visok uvoz kemijskih produktov. Leta 1978 je bila vrednost izvoza kemijskih produktov 499 milijonov dolarjev, vrednost uvoza kemijskih produktov pa 1.321 milijonov dolarjev, kar predstavlja 13,23 % vrednosti celotnega uvoza (drugo mesto za strojno industrijo). Natančneje povedano, plani predvidevajo poleg povečanja tudi spremembo v sestavi proizvodnje organskih bazičnih kemikalij (zlasti petrokemije), bazičnih anorganskih kemikalij in bazičnih surovin za farmacevtsko industrijo. Zagotovili naj bi osnovne surovine in vmesne produkte, ki jih uporablja kemijska industrija. S tem naj bi dosegli uravnoteženo rast proizvodnje in porabe kemijskih izdelkov v povezavi z ekonomsko rastjo in zlasti v povezavi z rastočimi potrebami najpomembnejših porabnikov kemijskih izdelkov. Uvoz naj bi se zmanjšal in s tem naj bi se iz- Lokacija Nosilec projekta Projekt Kapaciteta Cena Inozemska pogodbe- Pričetek (tone/leto) projekta na firma obrato- Apatin Kompleks za proizvodnjo gnoj 11-Apatin Žveplova kislina Fosforjeva kislina 300000 30 m $ 150000 P.0-215000 z 5 19 on x- x-10 vo r> vi vn vn co vn vi vn c IOOOOOOOC 0000000c 0000000 1 4 m DM 85 m* Davy Povvergas Kellog Creusot Lttfre Davy Powergas Davy Povvergas Davy Povvergas Davy Povvergas 1981 1980 1980 1980 1980 1980 1980 Lendava Ina 'Lendava Metanol 200000 Končano LolcaclJ* Nosilec projekta Projekt Kapaciteta Inozemska pogodbe- Pričetek (tone/leto) projekta na firma obrato- Leskovec Tekstilna industrija žele Vel lakovIč Najlon 6 (vlakna in filament) 65