Našim msjitekoirn Mat^ažek 24 Junaškega Slovenca povest v slikah Cevljar je klel in si mašil ušesa. Potem pa je ves razkačeai pograbil svojo puško, pameril v vejevje in ustrelil. Sova je utih- nila. Turek se je zadovoljno zarežal in legel spat. Matjažek pa je skrivaj zajokal: »Oh, gotovo ga je zadel!« Tedaj pa je priletel skozi okno kamenček. Matjažek je planil pokonci. Da, bil je Tinček, živ in zdrav. »Hitro!« mu je šep- nil in počenfl za ogel. M&tjažak je v trenulku povezal culo. Potem je pritrdil vrv in se spustil na tla. »Vse varno!« mu je šepnil Tinček. »Vzemi vrv, morda jo bova še rabila. Tako. Sedaj pa za menoj! Molči in ne povprašuj ...« Hodila sta vso noč. Skozi mesto sta prišla neopažena. Le tu in tam je zarenčal pes, pa ja je Tinček takoj potolažil s skorjo kruha. Ko je vzšlo sonce, sta bila že daleč, vi.oko v hribih. Pri belem dnevu nista upala hoditi. (Dalje prihodnjifi) Učenjak Učitelj: »Zakaj se dviga živo srebro. če denemo top-.mer v vročo vodo?<: Učenec: »Ker ga spodaj peče.« Nima časa mazati... Francka: »Ti, meni se zdi, da sem slišala miS cviliti.« Franček (pol v spanju): »Mar misliš, da bom vstajal ter jo namazal z oljem, da ne bo cvilila?« Skrivalnlca Kam se j« skrila prijateljicaf