- ^ *G C. /c ffew. СЛГ/О-Х ) $Ј/ <£олЉп- j^SSMiriia v- «Sjraša-vi -SfiS. p^vioprana. Naročnina lislii: Celo leio K 120' , pol leta K 60'—, četrt leta K 30' . Izven Jugoslavije: Celo leto K 150' -. Inserati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju .primeren popust. Uprpvništvo sprejema naročnino, infeerate in reklamacije. —- Posamezna SlevSISc*® stane 1 8сг«»га«»>. „Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravnišlvo je v Mariboru, Koroška cesfa st. 5. — Z uredništvom se more govt vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. —'i—' •— Telefon št 220. 6Ö. 015®ЧГ111к«к. Awaet.au Letnik XIII. Država v razmerju do vere, cerkve in šole. föovor narodnega poslanca dr. Josip. maj nil;; Predsednik- dr. Ivan Ribar.- I-ma teč gospodin poslanik dr, llohnjec Dr. Josip H o h n j e c :i G ospodje oaroimi poslanci.! Oddelek П., o ka-rem vdaj razpravljamo,. ima za predmet osnovna prava in dolžnost državljanov. Ne more se reči, da bi bile vse določbe, ki jih tozadevno prinaša na, ustavni načrt, zadovoljive. Nekatere stvari so take, da daleč zaostajajo zz duhom časa, ki je duh svobode in demokracije. Druge so take, ki celo daleč zaostajajo za nekdanjo srbsko ustavo. Ni tukaj časa, da bi se ozrl na vsa vprašanja, ki so v našem ustavnem načrtu sprožena. Naj mi bo do -voljeno, da se bavim samo s tistimi rejami, ki globoko zasegajo v kuljjurna [vprašanja, da se tukaj nekoliko obširneje bavim s tistimi določbami ustavnega načrta, ki razpravljajo o svobodi vere in vesti, o razmerju cerkve clo države in o razmerju države do šole, Religija je bistven temelj države. Gospodje narodni poslanci! Religija je bistven temelj države. Država se opira na štiri glavne stebre: na (avtoriteto in pokorščino, na pravo in pravičnost. D a se avtoriteta ne izpre -Krže v despotizem, pokornost v odpor-, nost, pravo v, nasilje in pravičnost v samovoljnost, je potrebno, na so tisti', ki vladajo, in tistih ki so vladani, pre ginjeni s čustvom odgovornosti in dol’ znosti, z duhom prava in pravičnosti. Ti pojmi pa imajo bistven in nujen Stik z religijo. Kot oseben odnos človeka do Boga je religija sama po sebi privatna zadeva. Toda človek ni samo privatno Uitje, ampak tudi socijalno bitje; in kot socijalno bitje je človek Član fami-lije, družbe, države. Religija je središče fajmilije, ki je temeljna stanica družbe in države. Zato je tudi religija idružbotvorna, zato je religija podlaga zasebnega in javnega življenja .-Poedincu ni mogoče ločiti religije od Sivi jen ja; ker pa poedinci tvorijo državo in družbo, zato tudi v državi ni mogoče, da bi se religija in življenje ločila med seboj* iVsled tega je tudi država in družba v istem bistvenem raz merju odvisnosti od religije in stvarnika, kakor poedinec, Čimbolj je religija potrebna- za državo, tembolj je tudi dolžnost države, da jo podpira. Brezverska država nasprotuje onemu odločilnemu mestu, ki ga zavzema religija v življenju, delovanju in mišljenju posameznikov in v zgodovini držav; narodov in človeške družbe. Sedanja država ni več konfesionalna država srednjega veka, — marveč je interkonfesijonalua, pravna država, 'ki zavzema proti vsem prizna nim veroizpovedim na svojem teritoriju pravno stališče in zajamčili e vsem lem veroizpovedim isto svobodo, isto pravo in isto pravno varstvo. V e r s k a. s v (0 b o d a, Državni princip je torej svoboda religije. V čem je ta svoboda? Predvsem v svobodi vere, kakor jo zajamčuje predloženi ustavni načrt. ISvoboda vere je osebno pravo clove -Kovo, da si sam ustvari tisto notranje religijozno prepričanje, katero on — smatra za pravilno. Ker država s svojimi predpisi in s svojimi zakoni ne more prodreti v svetišče vesti, zato svoboda vere v tem smislu ni držav-nopraven pojem in zaradi tega je ime lo starorimsko pravo načelo: De in-lernis non iudieat praetor. Za državo velja torej geslo r vsak’ državljan je za svoje notranje duševno življenje od govoren samo Bogu in svoji vesti. Re-iigijozna vera kot notranje razmerje Človeka do Boga je za /državni forum -(nedostopna, torej svobodna, Drugače je s cerkvijo. Cerkev je H o h n j e c a v konstituanti dne 23. : 1921.) od Boga postavljena varuhinja moralnega reda in oznanjevalka zveličane resnice. Njena dolžnost je, da zaklad verskih resnic varuje, da avtoritativno te resnice oznanjuje in da jih brani pred izkrivijenjem in zatemnjenjem Vsled svoje duhovne oblasti ima pravico, da posega v področje vesti in da nalaga človeku dolžnost resnične, od Kristusa predpisane vere. Ta vpliv na vest ljudi ni nikake fizične prirode — marveč je' etične prirode. To ni nika-ka mtransigentnost ali trdovratnost , ampak samo dosledno vršenje od Bo -ga sprejete dolžnosti v službi resnice in človeštva. Svoboda veroizpoved i. Svoboda vere zahteva nadalje tudi svobodo veroizpovedi, ki je osebno pravo človekovo, da sme svoje notranje versko mišljenje tudi na zunaj pokazati z besedo in pismom, ne da bi ga pri tem oviral zunanji pravni red. Kot del individueine svobode za objavo notranjega mišljenja je privatnopra ven pojem, ki le toliko spada v sfero javnega prava, v kolikor mora javno pravo zajamčiti in zagotoviti indiviuu-elno pravo človekovo.. Kar se tiče cerkve, zahteva svobo, da veroizpovedi popolno svobodnosi cer kve v tem, da prepoveduje tiste resnice, ki jih je prejela v svoje varstvo: ta svoboda obsega obenem tudi pravo cerkve, zahtevali od svojih vernikov odkrito izpoved vseh verskih resnic brez izjeme. S tem pravom popolne sva bode propovedi in s pravom do verske pokorščine svojih vernikov stoji in pade cerkev. Kristus, siu božji, oznanjevanja c-vangelija ni storil odvisnega od dovoljenja javne oblasti. Ako bi se bilo to zgodilo, potem bi se Evropa ne bita najbrže nikdar pokristjanila. Toda a-postoli. se niso nič brigali ne za prepoved pridiganja, izdano od judovskega sinedrija, in tudi ne za verske e-dikte rimskih eezarjev; čutili so se v svojem poslanstvu popolnoma neodvisne. (Cathrein.) Svoboda, bogoslužja, Svoooda vere zahteva nadalje tudi svobodo bogoslužja. Notranje pre -pričanje in do zunanja izpoved sama od sebe vodita k tvorbi cerkve in zunanjega bogoslužja. Brez zunanjega kulta je religija nemogoča. Zato pa je svoboda bogoslužja sestavni del svo -bode religije. .To je pravo, od katerega cerkev nikdar ne more odstopili . Država bi mogla to pravo skrajšav i kakor jeto storila n. pr. Avstrija v dobi Jožefinizma; država bi tudi mogla to pravo več ali manj kastrati, ka kor je to storila nekdaj Anglija ter Švedska proti kat. cerkvi, .Toda od -straniti se to pravo ne da. Priznati pa moramo, da sta .šele velika francoska revolucija leta 1789 in potem evropska revolucija leta 1848, ki sta strli verige absolutizma in prinesli človeštvu dragocene prostosti in pravice, v ve -liki meri pripomogli k temu, da .je v evropskih' državah zavladal princip verske svobode. Poželjivo bi bilo, da bi vladni ustavni načrt bolje izrazil in povdaril svobodo veroizpovedi in bogoslužja — kakor je to učinjeno v ustavi drugih držav. Da navedem samo en vzgled , ima n. pr. nova ustava Nemčije iz leta 1919 to-le določbo: „Nemoteno izvrševanje religije se ujamčuje z ustavo ter stoji pod varstvom države.“ Istotako bi bilo želeti, da bi se vladni ustavni načrt nekoliko bolj izrazil o nedelji in njenem praznovanju. Ustava sicer določa, da „niko nije du-žan, da sudeluje u verozakonim aktivna, svečanostima, obredima i vežba-ma.“ Statuira pa izjemo za državne praznike in svečanosti. Mi nimamo ničesar proti temu, vendar pa moram reči: iz socijaJnega stališča bi bilo dobro in potrebno, da bi se tudi nedelja kot dan miru od dela in dan duševne povzdige postavila pod zaščito zakona Za primerno bi tudi smatrali, da hi se v ustavo sprejela določba, naj se da aktivno služečim vojakom potrebni prosti čas in prilika, da lahko za dostijo svojim verskim dolžnostim po predpisih svoje veroizpovedi. Svoboda vesti. Gospodje! Ustavni načrt tudi zajamčuje svobodo vesti. Kaj je vest ? — Nemški filozof Kant je rekel: „Dve stvari me vedno napolnjlvjeta s tihim občudovanjem:- zvezdnato nebo tu nad menoj in glas vesti v meni.“ Kaj jo vest? Materijalizem z velikim cinizmom vest tolmači kot funkcijo možga-- nov, kot fizikalično-kemieni živčni pojav. Se z večjim cinizmom proglaša nadčlovek Nietzsche dobro vest kakor posledico dobre prebave, slabo vest pa kot nekaj, kar je za človeka nedostojno. Darvinistični evolueijonizem, ki zanika bistveno razliko med človekom in živaljo in. Iti smatra človeka kakor produkt razvoja iz živali, tolmači vest kot zbirališče tisočletnih izkustčv, ki so se v borbi za obstanek kot instin -kti ohranila s podedovanjem ter se u-tnlila kot spremni pojavi dobrih in pa slabih dejanj. Ni treba še posebej pripomniti, gospodje! da ta teorija, ki zanika bistveno razliko med. človekom in živalijo, ne more razložiti ne dejstva, ne pomena, ne moči vesti v človeku. Dovolite mi, gospodje, da še na kratko navedem tozadevni nauk teisti-čnega svetovnega nazora. Kakor, naš stvarnik nerazumna bitja na svetu \ njih obstanku in delovanju ureja in vodi s prirodriimi zakoni, tako je svobodnim razumnim bitjem zapisal v srce naravni moralni zakon, Z isto lahkoto in sigurnostjo, s katero teoretični razum spozna metafizične zakone o bivanju in logične zakone o mišljenju . spozna praktični razum najvišje etične aksiome in gotove norme za oboe -vanje in ravnanje »proti sebi, Bogu, ro diteljem in drugim ljudem, Ti splošni moralni temeljni pojmi in pravci so „splošna vest“, posebna vest ali ves; v pravem pomenu pa je individueine umska razsodba o moralni vrednosti ,. ali nevrednosti kakšnega konkretnega dejanja. .Vest in svoboda vesti sta v istem' odnošaju med seboj, kakor religija to religijska svoboda. Svoboda vesti ni v tem, da bi kdo o. stvareh vesti mislil, in sodil, kakor mu je ljubo. To b, bila brezvestnost in človek od stvarnika ni prejel pravice na brezvestnost fer moralno razuzdanost,, ampak pravico na vest. V čem je torej svoboda vesti ? Svoboda vesti obstoji v naravnem nrsp-vu, da si vsak svoje vestno prepričanje usjvari po objektivnih etičnih normali. Kajti vest ni samo nekaj izključno .subjektivnega, marveč je od,.sna in navezana na objektivna merila moralnega zakona, na tiste normalne tun me, ki jih vsebuje prirodni in krščanski moralni zakon. Ker je vest nekaj notranjega in nedostopnega za državno oblast, zaradi (ega nobena zu nanj d oblast nima pravice in moči, da bi s fizično silo posegla v področje vesti in tukaj hotela ustvariti kako mišljenje ali kako krepost. Nekaj drugega, kakor vsiljevanje pa je vplivanje. Vplivanje na vest je dovoljeno, je potrebno, je koristno, da, celo dolžnost gotovih činiteljcv. -rTu pridejo v poštev zlasti roditelji, ■ katerih dolžnost je, da morajo s pod -ukom, vzgledom, oipominom in tudi s kaznijo vzgajati vest svojih otrok’. Pri tem jih morajo podpirati učitelji ter drugi vzgojitelji. Ker je cerkev najstarejša in najuspešnejša vzgojiteljica na rodov, mora v imenu svobode vesti zahtevati pravico, da sme s podukom in propovedjo, zlasti tudi s sredstvi mi losli, ki jih' ima na razpolago, vžgala ti vest svojih vernikov k veri in krepo- sti. V. moderni pravni državi se mo rajo vse veroizpovedi meriti z merilom paritete ter se jim mora priznati pravo, da vzgajajo vest svojih članov pa tistih jiormah in načetih, katere smatrajo za dobre in pravilne, .V. moderni, državi mora torej imeti žezlo princ ;p tolerance,, i d r. i n e i p tolerance. Toleranca bi mogla biti teoretično do0maiiena, ki je v tem, da se namenoma trpi zmota kot taka, v kolikor, je zmota, (To bi bilo nekaj nemoralnega, ker bi se istovetila resnica z zmota in krepost s hudobijo, (To bi nazadnje ve dilo'k popolnemu verskemu indileren-' tizmu, ki je sovražen vsaki pozitivni veri- Del svobodomiselstva zahtevana svoboda mišljenja trpi na. notranjem protislovju, ker razum ni absolutno —-sv oboden, marveč podrejen zakonom lo guee in ./sonioči resnice. Resnica pa je ii- tolerantna. Dogmatično intčierantna sta tudi nevera in ateizem. Botanik Reinke izpričuje, da je na potu skozi življenje „trčil na ateistično gopovst -v o, ki je bolj nestrpno kot vsako drugo in ki vse druge; ki mu na sledijo hreipogojno, , oznanja kot plitvoglavce in juuavco.“ -Na mestu je torej praktično-držav Ijanska toleranca, Ta obstoja v osebnem spoštovanju in ljubezni, katero moramo po krščanski zapovedi Ijupez-ni do bližnjega skazovati vsem tis-'un, ki so druge vere in mišljenja. Ker se more nezakrivljena zmota stopnjevati do najtrdnejšega in najpoštenejšega prepričanja, mora poedinec mišljenje svojega bližnjega, kakorkoli mu je -notranje protiven, ne samo trpeti, ampak tudi spoštovati. Najbolj notranje, kar bna človek , je njegova vera, biser njegovega,Srca, kojega ljubi in brani kakor svetišče . Ako bi kdo s surovo roko posegel v to svetišče, bi bilo to znamenje surovega mišljenja in moralne nedozorelosti, Država zavzema napram v e ro! z -povedim, ki se nahajajo na njenem teritoriju, še bolj širokodušno stališče, Ne samo individujem, marveč tudi verskim družbam priznava poleg notranje svobode vere tudi še svobodo veroizpovedi in bogoslužja. To je državno politična toleranca, (.Dalje prihod oj lej) E—v Ј,Г т^тшш^вшмш1^^ттвт Opazke k nameravanemu državnemu! posojilu. Finančni minister Kumauudi se bavi s projektom, da bi najel večje dolgotrajno državno posojilo. Govori se o znesku f>0() milijonov dinar jev ali 2 miljardi kron, odnosno celo do 2 miljardi in 400 milijonov kron? O. po -sojilu se vrše že precej časa informativna pogajanja z bankami v. državi, torej se računa le z notranjim posojilom. Pri takšni važni finančni opera ciji, ki težko obremeni državne finance in s tem seveda davkoplačevalce , se moramo vprašati pred vsem: 1. Kakšnim svrham naj služi novo posolilo, 2. ali je sklenjeno pod ugodnimi pogoji in je za placiranje primerno razpoloženje, 3, ali je absolutno po -trebno in 4. ali soodločuje, odnosno odločuje o državnem posojilu edini faktor, ki Џ v to upravičen ter daje za uspeh in reelnost uporabe garam -cije, to je: ali sklepa o posojilu državni zbor, odnosno sedaj konštiiuanta. Na prvo vprašanje a imamo jas -nega odgovora.. Govori se pač, da bo posojilo služilo tudi za kritje razrito državnih .iiujnih investicij. Prvotno'šo govorili celo izključno o posojilu srn povzdigo naših prometnih sredstev , pred vsem železnic in. njihovega voz -nega parka, sedaj, pa izgteđa, kakor da hoče fin- minister kriti s posojilom le v glavnem deficit v rednem državnem proračunu. Gotovo Je hvalevredno m tudi potrebno, da dosežemo v budge tu ravno resje med državnimi dohodki in iz -datki* toda če služijo tem j.Vrham -po. sojila, je to nezdrav način državnega gospodarstva, kajti posojilo je le nekako paliativuo sredstvo, ki bolezni ne odpravi, temveč jo ie tre notno in navidezno lajša. Ako priznamo, da je boljše, kakor dosedanji način pokrivanja naših budgetnih delivitov, s tem še ni rečeno^ da ga odobravamo. Dosedanji način kritja naših potrebščin je bil enostavno takšen, kakor. ga je bivša Avstrija uve.lia v svetovni vojski: tiskali so bankovce ter, jih emitirali kakor milo in drago i rez odobritve ljudskih Zastopnikov „ Sli smo torej v držav, gospodarstvu pot, kakor jo hodi še sedaj pred vsem republika Avstrija in Poljska, ki sta s svojo valuto že na psu, in kakor jo deloma hodi Cehoslbvaška. R urnimi j a in Italija. Na ta način izkazujemo pti „Närorim ■banki'“ okroglo 3 tisoč V00 milijonov dinarjev ali skoraj 15 miijard kron dolga! Samoumevna posledica tega gospodarstva je, da pada vredftost našega denarja nasproti denarju s takoimenovano zdravo valuto in da nam draginja raste pri vSeh predmetih, naj jih. že imamo doma ali „pa uvažamo preko mej i? tujine. In -tiaeija našega denarnega trga s papirnatim denarjem nam prinaša nujno vedno nove uepriiike, posebej še boje Za zvišanje plač delavstvu in u_ radništvu. Temeljno načelo, - 'da 'uredimo naše finance, je in ostane izraženo v stavku: država ne sme več izdajati , kakor, dobiva na, svojih dohodkih. A -ko ni mogoče brez škode za dav kopiti če valee dvigniti dohodkov -- in to res pri nas v Sloveniji ni mogoče — pojem ostane te še — črtanje izdatkov, kajti s tako velikimi posojili, dobijo -filmi pod tako težkimi' - 'pogoji, kakor, jih lin. minister predvideva, naših financ ozdravili ne bomo. Leto- je hitro pri kraju in če nam prinese vsako leto novo posojilo, potem nam postane v finančnem oziru država moioh, ki nam požre vsa produktivna sredstva in onemogoči gospodarski razvoj. Nameravano posojilo pa ima samo na sebi velike nedosjtatke. Predvide -rano je kot dolgotrajno — na 50 do GO. let! -- z'dbrestovanjem 7% in mož nosijo konvertiranja pri ..Nar, banki“ na 90 %! nominale. Sedanji čas pač za dolgoročna po rojila ni primeren; ravnoiako ne vi -soka obrestna mera 7% pri drž, posojilu. /Običajno- je namreč, da je obrestna 'mera državnih posojil pod povprečno obrestno mero. Pri naso-bnestujejo denarni zavodi s 3!4% do 4/3% vložene kapitale, flržava pa bi morala dati 7%! Ge kje, se vidi tukaj oderuštvo bank in njihova brezvestna kapitalistična praksa nasproti privatnikom in državi. Banke „zaslužijo4 pač drugod povprečno najmanj toliko odnosno še več, kakor, pa hi pri Z,%, drž, posojilu! In mi hočemo biti moderna, pravna in socdjalno urejena država! Tukaj tiči zlo in ako ga voditelji države ne izkoreninijo, bomo veljam kot manjvredni orijentalei, ki na zunaj nimajo kredita, na znotraj pa se medsebojno koruptivno uniču -jejo.; Kdo zamore prevzeti, ako je vesten, odgovornost za visoko obrestno mero za 50 let, ko vemo, da so države dobivale v mirnem m urejenem stanju posojila, po 4%, in celo znatno nižje! Ali računate s 50 letnimi neurejenimi razmerami? Pač lepa per-spekli va! In 90% konvertiranje? Tudi to po znamo že pri vojnih posojilih pokojne Avstrije. Prineslo nam ni nič druze -ga, kakor, zgoraj opisano strašno in a flacijq papirnatega denarja in ga bi sedaj še v višji meri-. Računati ni, da M ob sedanjih razmerah na de -narnem trgu banke v naši državi za-mogjie v mobilnih papirjih obdržati kar okroglo 2 milijardi, torej bodo ta * koj konvertirale in „Nar, banka“ izda — novčanice, V. bivstvu torej kri jemo svoj redni deficit zopet s tiskanjem bankovcev, samo da bančni sin Tikati za prikrivaaije tega dejstva lepo „zara'dijo“s! ,Ta „zarada“ pa beo s grajskim oderuškim bankam še ni do volj уеЦка, zato vidimo, interesantno dejstvo, da se proti vijo celo temu vi-sokoobresjtuemu notranjemu državnem mu posojilu! Državno posojilo v tej velikosti po našem mnenju ni absolutna potreba, absolutna potreba pa. je skrajna sledljivost in reduciranje državnih iz datkov ter stroga kontrola nad istimi, Ali ni prav značilno, da predloži vojnjj minister proračun, kjer za svoj resort zahteva za budgetno leto 1921-22 celih 10, reci deset mtijarfi kron?! Kje je mogoče, da nosi država naše velikosti takšno breme? Povrh pa nam je dobro znano, da so računi pri v o -jaški upravi precej negotovi in bi se dali pri pametnejšem gospodarstvu „.lični“ in „materijelni“ izdatki izredno reducirati, pa ne bi bilo v škodo sedanjemu številu, vojske in ne njeni pripravljenosti. Že lani smo zahtevali natančnejši vpogled v račune vojne uprave, pa jih nismo dobili. Parlament tukaj mora uveljaviti svojo avtoriteto in svojo prvo, od ljudstva mu poverjeno nalogo. Prav značilno je tudi, kako potratno in razsipno se gospodari r nagem ministrstvu prosvete. Znamo pač tam Pribičeviča, ki ga še ni. bolela glava zaradi razmišljanja o rednih držav -nihfinancah!* Ali hi se sicer zamoglo goditi, da dobiva vsako sokolsko društvo od.ministrstva prosvete za vsako prireditev po 2000 kron!? Tako vsaj smo čitaii, da je bilo dovoljeno sedaj „.Sokolom“.. Kakšnim prosvetnim, ali državnim svrham pa, služijo te soko-iaške prireditve, ako ne v prvi vrsti popivanju in razsipavanju denarja ? I11 jto podpiramo še mi ob svojem mi -zornem finančnem stanju?! Tako, kakor v ministrstvu prosvete iu vojnem ministrstvu pa je tudi v drugih panogah naše javne uprave. Mnogo se izda in malo se dela, saj je značilna einjeniea, da samo na Slo -лenskem poberejo v glavnem neutemeljeni dopusti učijteliskega osobja , pred vsem učiteljic sedaj i.etuo okroglo 10 milijonov krom Ali naj govorimo o celih, vrstah „uradnic“ pri naši javni upravi, ki služijo veliko bolj za havi in komoditeti, kakor pa odgovarjajo potrebi in delu? Neenakosti imamo pri predpisih davkov in neenakosti imamo še bolj pri plačevanju teli neenakomerno predpisanih davkov. Tukaj napravite red, pa ne samo pri nas na Sloven -skem, kjer davčni uradi nastopajo z rigoroznostjo in točnostjo,' ki ji ni para na svetu! Brezpogojna zahteva, ki se mora uresničiti, ako parlament ni družba Štipendistov, pa je, da dobi m vrši parlaiment natančno kontrolo o vsem. državnem gospodarstvu. To je integralen del suvereinteste ljudstva in nje govega zastopstva, Ako si zastopstvo tega ne pribori ni pravo zastopstvo in država ni parlamentarna država , Potrebno je torej, da kakor o budge -tu, tako tudi o posojilih sklepa parlament, toda ne po „izvršenem dejstvu“ vlade, temveč prej! Klikarski absolutizem demokratov se mora streti: le to nam prinese poleg politične tudi go spodarsko konsolidacijo naše države. Politični pregled. KRALJEVINA’ SHS, Na, seji konštitua n t e 27. t. m. jje govoril poročevalec juraj Demetrovič, ki je naglasil nemožnost obiigatoričnega civilnega, zakona v naši, državi, kakor ga zahtevajo zem-Ijoradniki. Ju goske, klubu je očital, da je svoje predloge k ustavnemu načrtu prepisal iz htemško ustave, 'Za njim je razvijal naš dr. Gosar stališče SLS glede gospodarskih vpra -sanj. Zavzemal se je osobito za dobrobit delavskih in malo kmet iški h &lo jev. Govoril je o davkih, državnih dohodkih in temeljito pobil predgovornika z ozirom na njegov očitek, da bi bil Jugosiov, klub kopiral nemško u-stavo. Za Gosarjem je klobasami o veterinarstvu in živinoreji samostojni živinozdravnik Rajer, Na seji konšti-tu an te 28, t, m,- sta nastopila dva demokrata, ki sta pobijala drug drugega. V. imenu našega kluba se je zavzel za kmetski stan poslanec Roškar, ki je slikal žalostno stanje malega kmeta m dninarja, kritiziral je davčni sistem in se dotaknil korupcije u-radništva, katero podpira, sedanji via dni režim,- B le o g r a j, s k a potieaj,demokracija jie začela popuščati y svojem cen tralizmu „glede upravno razdelitve po krajin. Znaten del demokratov zahteva tri dele za, Hrvatsko in Slavonijo, za Slovenijo pa dva; drugi — bolj pravoverni so pa za Izvedbo predlo -žene ustave« Ti u d 1 s tališč e Paši č a № v tasthem klubu dokaj omajeno. Nad polovica radikalov hi več zadovoljna s Pašičevo politiko, posebno srbski radikali grozijo celo z Izstopom iz klu ba radi agrarne reforme v smislu a-gov in begov. Ako se pa v turškem smislu započeta agrarna reforma ukine, pa ima g. Pašič takoj 24 muslimanov — centra! T( r, g; ;o \\ i n \,s k| a, poga jan j a med našo državo in Italijo so se zopet za- , čela v Beogradu. AVSTRIJA. Razpoloženje v Avstriji je danes tako, da se vlada pro forma in na pritisk entente protivi plebiscitu za priključitev k Nemčiji, na drugi strani pa noče imeti toliko moči, da bi to glasovanje preprečila, Solnogra-ški plebiscit se je bržkone izvršil vče raj. V s ‘e k a kor /se Avstrija nič veliko ne boji grožnje okupacije od Ce-lioslovaške in Jugoslavije. GORNJA SLEZ 1 JA,- Gor n j d šjtjatte j) J s k o vpraša -nje gre h koncu. Angleške čete so do spele v sporno ozemlje in Korfantv izjavlja, da bo izpraznil, od potiskih \ Stašev zasedeno ozemlje, daši še seve tega doslej ni storil. N e m d i zahtevajo po prihodu Angležev: izpraznitev Gornje Slezije, razorožitev poljskih vstašev in odško dnino oškodovanim prebivalcem. Politična poročila. Kulturnobojno glasovanje. Beograd, 27* maja 21. Glasovanje o onih ustavnih členih, ki vsebujejo začetek kulturne bor be, se je izvršilo dne 25 t. m. Vsi skupščinski člani, Id navadno pridejo le po dijete in naj glasovanje, so prihiteli semkaj, da zadajo „klerikalizmu“ smrtni udarec. Tudi Urek. Mermolja, Kirbiš, dr. Vošnjak, Dr-žič, ki so mirno doma uživali sadove parlamentarnega dela, niso smeli ob taki slovesni priliki manjkati, za. to so tudi oni; pretrgali svoje počitnice in prispeli v Beograd, Dreku in Mer-molji oeividno mimo uživanje dijet v Sloveniji dobro stori, kajti zopet sta prišla debelejša nazaj. Kajpada so glasovali vsi samo -stojneži za knlturnoborbene določbe', istotako vsi trije policajdemokrati. Proti je glasoval samoumevno Jugoslovanski klub, komnnistički klub, 1 musliman, okoli 10 radikalov in 2 republikanca, Od soeijalištov je bil navzoč in glasoval proti samo dr. Ko, run. Oba Kristana in njih drugovi so se umakniti, ker so kot sorodniki po-licajdemokratov za kancelparagral. Minister za vere ni hotel glasovati za knlturnoborbene. članove ter se je tudi odstranil. Ko je bil sprejet kancei-paragraf, je Jugosiov. klub klical zbornici: „.Čakajte, kmalu pride obračun! Prišli boste v Kanoso! Sramota!“ Od vladnih strank so ploskali samo samostojheži m prav potuhnjeno tudi dr. Žerjav. Samostojnim me -sarjem se. je žaril obraz od samega veselja, da se jim je posrečila zaušnica svoji lastni materi, katoliški cer kvi. Ob tej priliki je treba povedati, da tu v Beogradu vse bolje spoznavajo samosjftojneže. Kadar nastopijo , nastopijo.v obliki, M ji pravimo,, da je surova. Radikali in demokrati, o -sobito pa, njih prejšnji tovariši zemljo rudniki nas vprašujejo: „Zakaj soli ljudje tako surovi?,“ Vse jih gleda po strani, češ, s temi ijudmj ie najboljše da se ne vidiš mnogokrat. Stranke priznavajo, da je velik politični: po -grešek, ker se ,je Urek izvolil za pod predsednika, ki uživa v celi zbornici samo antipatije, a ni šlo drugače, ker je Pašič moral vzeti kup, kakor je bil ponujen. Poslanec Drofenik hodi od svojega zaujega poraza popolnoma po bit in prestrašen po zbornici Tudi „Kmetijski list“ je poln su = rovosti. Kako se postopa na shodih , to veste v domovini bolje kot mi tukaj. Stranka samostojnežev je tudi v tem oziru nesreča za; slovenski kmetska. narod, ker nam ga hoče posuro-viti, Zraven pa še Je polna laži in prevar. Ona fakticuq danes ni nič drugega, kakor avantgarda lažnjive-ga liberalizma po deželi. Danes je govoril o socijalno-eko-nomskih vprašanjih za Jugosiov, klub dr. Gosar. Cela zbornica ga je pozor na poslušala in z napetostjo sledila njegovim globokim izvajanjem. Za njim je govoril v,- imenu samostojne -žev posl. Rajer, kojemu je pa vsa zbornica — zbežala. Posl, Rajer je v obče slab govornik, v socijalno-eko -nomskih vprašanjih je neznatica, za •to je nesigurno in plašljivo izgovarjal svoj govor. Le par prijateljev je o -stalo‘v zbornici, ki so ga poslušali iz. usmiljenja. Prihodnje dni govori tudi naš posl, Rošker. Pnevne vesti. d f I)r. Milenko Vesnič, bivši srbski ministrski predsednik, je umrl ;v soboto v Parizu. Truplo bodo prepeljati v Belgrad. d Samostojneži in zadružništvo -.V. zadnji številki „Kmet. lista“ se pl -še o velikih zaslugah ministra Puclja za — zadružništvo. Ubogi samostojre-ži, kako na debelo farbajo poslanci svoje -- volilce! Dejstvo je, da se že dalje časa poteguje Glavni Savez za dosego pristojbinsltik in davčnih ugod nosil za naše zadruge, a brezuspešno, ker vedno nasprotuje finančni minister. Sedaj je storil minister Pucelj le svojo dolžnost, .da podpira to 'zahtevo kmetijskih zadrug, a „Kmetijski > list“ že slavi zasluge Puclja, ko še finančni minister ni označil svojega sla lišča. „Kmetijski list“ vprašamo: “Ali . je zasluga Puclja in samostojnih poslancev, ki so v vladi, da se 1. junijem poviša zemljiški davek, da se zvišajo uvozne carine, «da bodo posojilnice v bodoče plačevale 10%., ne samo kot doslej 3% rentnega davka. d Novi župani. Naša stranka (S-LS) je dobila pri volitvi županov še naslednje občine v svoje roke a Sv, lie ter, v S a v. dolini: župan Jernej Novak, svetovalci:. Fr, Ožir, '‘Andrej Zgank, Matjaž Jelen in Martin Ločičnik; Sv. K id na Planini: župan 'J* (Tovornik, svetovalci: Jožef Bobek, M. Koprivc, Janez Kovač; O. t i š k i v rli Župan Peter Vrhovnik, svetovalci Vinko Jamnik, Fr. Rotovnik, Anton Pernat; Sv. Lovrenc pri Prožinua župan Ivan Ferenčak, svetovalci:* G< .Ocvirk in Jakob Plank; Šoštanj n okolica: župan Anton Novak; F ran k o \ c i pri Ormožu : župan Mart, Iva nuša, svetovalci: Ivan Sever, Anton Mastmi; Hum pri Ormožu: župan Jakob Zidarič, svetovalci:*. Fran Ster-inan in Ivan Masten; Salovci pri Središču: Župan Franc Spendija; O-brež pri Središču: župan j, Beaja-nič; H a r d e k: župan Franc Han -želič; P u Še 11 c i: župan Mat. Mas- * ten; P a r t i n j e v Slov. gor.: žu ^ pan Konrad Repa, podžupan II. F a -nedl, svetovalci: Franc Zorec, Jože-j Ferlinc in .Vinko Mlakar; S v, j ar v Slov. gor.: župan Jurij Kraner ш podžupan Jakob Voglar.; Mal n h:; župan Jožef Kraner; Svetina: žu pan Menhardt. . d Novi župani. V. J a r en ih i je izvoljen za. župana g. Anton Lorber.-za svetovalce pa gg.; 'Alojzij Supartič, Franc Spari, Ivan Vernik in Karel Smirmaul: na Pesnici pri Mai“i -boru za župana g. Leopold Zupanič v, v P. o l i e k i v a s i g. J osip Plata,js, za 1. svetovalca g. 'A. Golob; v Kani ž i pri Mariboru za župana g. a« Muršec; v S l o p n e m pri Makofofi za župana g. Anton Žunkovih, za svetovalce gg.: Matevž Krošl in Martin Kovačič; v Štatenbergu za župana. g- Ivan Frlež, za svetovalca pa gg.: Matevž Hajšek; v občini Dežno za župana g. Anton Doberšek, za svetovalce gg. Ivan Pogačar, 'Anton Potočnik’. Vsi tu navedeni župani _ ter svetovalci • so zvesti in odločni pristaši SLS. d Kaj pomenijo sestanki vse-nemških neodrešencev iz Maribora z brati iz Nem. Avstrije na naši državni meji? Ali politična oblast ni poučena o tem, da se vsako.nedeljo in tudi med tednom sestajajo ti bratci na Plavču, Svečini in pri Sv. jurju? d Pogreb Jurija; Ша,ч1пса. F ogreti finančnega podpreglednika g, Jurija Klasinca, ki ,;e bil žrtev avtomobilu« nesreče pri Svečini, se je v. nedeljo, dne 29, maja, vršil v. Svečini ob obil- ni udeležbi njegovih tovarišev iz ob' -mejnih! krajev St. lija, Sv. Jurija ob Pesnice, iz Maribora itd. Se celo pet njegovih stanovskih' tovarišev iz Av-svife je bilo zastopanih. Pred hišo ža losti jo zapel moški zbor iinanöne stra že iz St. Jurija ob Pesnici žalostinko .Atavek,, glej“, po sv. maši je pa za-pot ' podpirale nas, da z združenimi močmi zman' -samo gorje ubogih, da posušimo marsikatero solzo z njih nedolžnih lic, da jih obvarujemo pred pretečim prepadom m jili spravimo na pravo pot, da j ostanejo pošteni ljudje in koristni u-dje človeške družbe. Zato je razumljiv naš klic po pomoči in slišati ga mora vsa javnost. Zato prosimo, da se odzove vsakdo po svoji moči temu našemu klicu. d Razpuščeno komunistično društvo. Deželna vlada je razpustila društvo »Ledina« v Trbovljah. Razpuščeno društvo je bilo komunistično. d „KZ je za. Sx*be. mi (SKS) smo pa proti Srbom.“ S to trditvijo so lovili „napredni“ samostojneži pri Sv. Vidu na Pianini podpise za svojo kan didatno listo. Imeli so pa smolo, ker so jim orožniki odvedli nosilca liste in enega odborniškega kandidata v preiskovalni zapor okrajne sodnije v Sev. niči. Sedaj čakata v Celju na porotno obravnavo radi težke telesne poškodbe. Izvoljen pa je bil v Št._ Vidu z veliko večino za župana odličen pristaš SLS, Jože! Tovornik. Svetovalci: Jožef Bobek, Marko Koprivc in Ivan Kovač so istotako našinei. V. St. .Vi -cin so dobili srbofobski „naprednjaki“ zasluženo klofuto. d Patrijotična izjava. »Naši ustavo-tvorci naj si zapomnijo: ako bi se po nesreči in blaznosti krstilo našo državo z ogabnim imenom dunajskega izvora (Jugoslavija), si bo sleherni Srbin štel v čast, da to osramočeno državo zruši z besedo, tiskom, agitacijo, bombo in nožem«. — Pri nas bi cenzor tako izjavo smatral kot protidržavno rovarenje. Beograjski »Balkan«, ki je prinesel citirane vrstice, je s tem pač najboljše pokadil službenim čokorilovcem. Hvala Bogu, da ima država že enkrat svoje ime, sicer bi dan za_ dnevom pobijali v srbskih listih »jugovinsko zmiju«. d Državno posojilo. M kratkem se bil razpisalo državno posojilo v zneska nad 500 milijonov dinarjev, katero se bo obrestovalo po 7% in trajalo 50 let. Namen tega državnega posojila je dobdi sredstva za gradbe cest, železnic in druge investicije. Ker so moro-d ini krogi uvideli, da bo državno posojilo slabo izpadlo, ako se poprej ne reši vprašanje vojnega posojila in ne vrne onih 20%, kateri so se odvzeli o priliki markiranja. Finančni, minister, je pristal na to, da se ta vprašanja o tej priliki rešijo,, a stavil nesprejem- Jezernik. ^Pohorska balada? Napisal Jj? T.) (Dalje.) Ostani ji zvest, bodi zvest svojim planin an;, pa bo za vedno tvoja in srečo in blagoslov ti prinese v hišo. Ge pa ji boš nezvest, — gorje til Za dene j« strašna moja jeza! “ Viaflovi so zašumeli in pljusknili ob obal? Tonetu se je zazdelo, kakor da Vidi na dnu jezera prekrasen grad nekje se je zasvetila dolga beta obleka, smjiemodre oči so ga ljubeznjivo gledale, mehke bele roke so se mu o-V i Le krog vratu in prelep sen ga je zazibal v sladko spanje. Pozno v noči se je zbudil. Tako mehko, tako prijetno mu je bilo, ko da bi bil spal v najboljši postelji? Megle ni bilo več in zvezde so sijale. Klahka je našel pot domov? t Ш Na večer, drugega dne je Tone napafaA živino pri studencu? Zamišljen ie sanjal ob plotu m zrl ;jgori- proti. Jezerju. Neznano hrepene-jaje, po nečem srečnem, in radostnem mn je. '.pblaJlO! dušo? Po potu s planine je nekdo prihajal.. Vitko mlado dekLe je bilo? Ubo-žno je bila oblečena, gologlava je bila, robec se ji je ovijal krog vratu in svoje temne lase je imela priprosto spletene nad čelom. V, roki je nosila culo. Začuden jo je gledal Tone. „Odkod pa ti dekle prihajaš tako pozno?“ .Večerno sobice ji je sijalo v njen ljubki, nekoliko zagoreli obraz, plaho ga je pogledala s svojimi smjemodri-mi' očmi in z rahlim,, krotkim glasom mu je rekla: „Ud onstran s Pohorja, sem prišla in , v trg bi rada šla nocoj še.“ Močno mu je udarilo srce, zato -pit je svoj pogled v njeno sinjemodre oči in zdelo se mu je, da. gleda nebo polno sreče in ljubezni odprto pred ’ seboj? „Za danes bo že pač prepozno v trg! Dve url še imaš tja dol in pota ti gotovo niso znana! Pri nas prav lahko prenočiš, če hočeš in rada ti postreže mati! “ Zivad se je napila in je s težkimi zamišljenimi koraki šla nazaj v hlev., Tone pa je peljal neznanko, .v. kočo? „Si trudna?“ jo je mehko vprašal Kako si znala sama pot v planini?“ „Ves dan sem blodila okrog. Nik -dar še nisem bila tod.“ Mati jo je prijazno sprejela* „Le kar k nam naj prisede!“ jo je povabila k večerji. Povedala, je, da je sirota, da ji je umrla njena dobrotnica v samotni koči vrh sv, Kungote in da gre. iskat službo! „Bi lahko kar pri nas ostala! Nam ravno manjka pridne dekle!“ je rekel Tone, Vsem je bilo prav In Jela je ostala pri logar je vih. Tonetu je bilo čudno pri srca. Gledal je vitko, mlado Jelo, gledal njene sinjemodre oči, njene bujne tem ne lase in mislil na planinsko vilo gori ob jezeru In na Jezernika? „Dam ti jo! — Eno leto jo dobiš na presku-Šnjo — —!“ mu je donelo po ušesib. Zmajal je z glavo in se nasmehnil sa memu sebi: „Sanjač! Sanjal si z odprtimi očmi in meglo si gledal, pa veter je šumel in vajovje je pljuskalo ob breg, To je bilo! — Sanjač si!“ Pa zopet j,e zamišljen gledal njene ljubke, polne ustnice in mislil na poljub povodne, vile . .—« Zadrhtel je i j i v e predloge. Gotovo je, da bo moral finančni minister vprašanje уојпШ p_a* sojil in izplačila '20% bonov prej re* siti, ako želi doseči z državnim posojilom uspeh. d Ustvarimo armado! Novisadška velesrbska „Zastava“ piše: „Ustvari* mo silno in močno vojsko! Narodnima slanci, katerim je sreča in dobrobit tet države nad vse, naj vedno mislijo na armado. Ustvarimo narodu tudi mate-rijalno blagostanje, predvsem ipa mis? limo na armado!“ — Mi pa pravimoa , \ rmada je svoje delo storila, sedaj nam dajte plug in — knjige! d Prvi kat. dnevnik na Švedskem? V Stockholmu na Švedskem je nedavno začel izhajati, prvi katoliški dnov • nik „Credo.“ List je tako izborno urejevan, da se ga že tiska v 20.000 izvodih. Lep začetek. Katoličani na celem Švedskem imajo sedaj okrog 20 svoj ili časopisov. d Novi kojpet. Belgijski centralni urad »Astra« zaunednarodno astronomsko telegrafijo je sprejel iz Petrograda vest, da je tamošnji astronomski zavod zasledil novo zvezdo-repatico, ki je bila 7. t. m. solncu zelo blizu. d Ponarejeni bankovci. V zadnjem času so vnovič pričeli krožiti v prometu, ponarejeni papirnati bankovci, kot italijanske lire ter zlasti 1000 dinarski bankovci. Tako na pr. so dobili v neki ljubljanski banki precej dobro ponarejen bankovec po 1000 dinarjev. Pozor pri prejemanju teh bankovcev. g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 123 7»—125 y2 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 22 >/2 naših kron. 100 nemških mark stane 213 do 215 in 100 laških lir 665—675 jugoslovanskih kron. Iz Ptuja. pt O komaj preprečeni nezgodi ptujskih prvakov smo prejeli sledeče natančneje obvestilo: V nedeljo, dne 22. majnika 1921 ob treh popoldne, je sklicala Zveza kmetijskih podružnic za ljutomerski okraj k Sv. Juriju ob Se? železniško anketo, h kateri so bili povabljeni vsi bližnji mestni, okrajni in občinski z as roj) i ter prizadeto okrajno glavarstvo zaradi zgradbe nove železnice Murska Sobota—Sv. Jurij: ob 8č —Ptuj—Rogatec in naprej. Tega zborovanja so se udeležili tudi gg.: dr. Pirkirtaier, dr. Gosak, dr, Senčar in Klemenčič le kot zastopniki raznih < b lasti, oziroma odsekov, kakor, tudi g. Brenčič kot vladni komisar ptujskega okrajnega zastopa, ter so se vsi skupaj na osebnem avtomobilu peljali čez St. Lovrenc v Slov. gor. v St. Jur obi Ščavnici ter nazaj čez Dornavo v Ptuj in se vrnili okoli 9. ure zvečer. Ken v svitu mesečine ni bilo mogoče ločili belo barvane železniške zatvorniee od bele ceste, je zatvornico šofer opazil, šele komaj v oddaljenosti par korakov, z vso silo nato avto zavrl, vsled česar pa se je zavora pri avtomobilu utrgala, tako da je zadel potem avto s te -kočo silo v zatvorniee., jih podrl in še peljal kakili 50 m naprej in se ustavil na vratnikih ob cesti. Vsi udeleženo», kakor tudi šofer sam, so bili popolnoma trezni in so se kakor zgoraj pove- roke je dvignil, usta so se nm odprla: „Jela — vila planinska'.“ je hotel reči in jio Objeti, — Pa krotko in ne -dolžno so ga gledale sinjemodre oci c plaho mu je omahnila roka, pomiril se je. „Sanjač!“ si je zašepetal. Toda vzljubil je vitko Jelo in ni se mogel ločiti več i od nje. Skupaj sta sedela pri mizi, skupaj sta delala na polju in če je pasla živino gori ol> gozdu, je prisedel k njej, govoril z njo o lepih pohorskih gozdih, ki sta jih oba tako zelo ljubila, ali pa io je sanjavo tiho gledal. In takrat tudi o-na ni govorila, tiho sta sedela in ljubezen je pletla nevidne vezi od srca do srca. In skeča ge je 'naselila tisto iesen pri logarjevih. Pri živini’ niso imeli nobene nezgode, polje jim je več ro -dilo ko kedaj druga leta, vse shrambe so bile polne. Ce je Tone šel na lov, je vsikdar prinesel najboljšo dw vjačino domov. Zgrešil ni nikoli? Imeli so tisto leto krasno jesen in lepo, mehko zimo. Ne poumi, je pra -vil ded, da bi bilo kedaj tako prijetno tu gori na Vrelenku. „Jezernik nam je letošnjo zimo z n lo naklonjen!“ je dejal? Dalje pnlvodnjig' äano, vozili le samo v uradnem poslovanju. pt Ptujska volitev župana je torej vendarle potrjena od deželne vlade. G. dr. Pirkmajer, ki so volitev na JDS re-kurs samooblastno razveljavili, so si pomogli do male blamažice. pt Kake pravire si prisvaja, g, .(Pirkmajer? „Stražina“ žehta silno razburja g. ptujskega okrajnega diktatorja, ki se je zagnal v svoji jezi v ptujske gg. minorite in jim očital, tla se oni bavijo s preustrojitvijo njegove žilave kože v „Straži.“ Kar z polic,aj-demokratskimi obznanami je ,gr,ozil gg. minoritom, ako ne bodo prenehale te „Stražme“ pušice. G; Otmar, ne lastite si obznanske moči nad gospodo , ki si doslej ni omadeževala svojih rok z .Vašim umazanim perilom. pt Zakaj pride človek v Ptuju v disciplinarno preiskavo ? 'Magistralni nameščenec g. Ferlež'iz Ptuja se je drznil izustiti mnenje: Nekaj že more biti resnice na „Stražinih“ trditvah o črnih marogah g. Pirkmajerja, ker ta gospod niti ne popravlja očitkov, hiti ne toži, ampak z molkom priznava res nico pisave v „Straži.“ Baš radi tega mnenja je danes g. Fer.leš v disciplinarni preiskavi. Ne bo dolgo, kobocio policajdemokratski kolovodje streljali z obznanami ne samo proti svobodi pisave in govora, ampak tudi misli. — Kdo razume brloge policajdemokrats-ke svobode? pt Dolžnost ptujske javnosti je, da poizve od g. Pirkmajerja, kam je iz -ginil akt štev. 410, v katerem je bila Črno na belem diktirana g. vodji ka -zen sadi motenja nočnega miru. pt Živinski sejm v Ptuju. V torek dne 7. junija t. 1. se vrši v Ptuju velik živinski sejm. Iz Maribora. d Fašistovska organizacija v Mariboru. O snovanju iašistovskega kluba v Mariboru poroča „Naprej“ in tudi „Narod“ je nekaj namignil tozadevno, Resnici na ljubo konšta,tiramo, da so res znani NSS pretepači in sokol ska garda začeli kopirati v načrta i-talijansko fašistovsko druhal, katere namen in. cilj je: izčistiti iz Maribora vse, kar ne diši po JDS in NSS, jD-IS in NSS naj izčistita najprej svoja hleva, kjer je nakopičenega dokaj centov italijansko nemškutarskega vri o ja., Ko bi si bili mariborski narodni 'čistilci izmislili kako tozadevno orga- nizacijo pod jugoslovansko originalno iirmo, naj bi bilo, ker pa hočejo posnemati V čiščenju naše. smrtne sovrage italijanske fašiste, jim ne obljubljamo kot sociji samo brezovke, ampak nekaj vec. NSS je v Mariboru re krutirana iz samih goriško-primorskih „beguncev“, ako jih žeja po pretepu in vandalističnem pobijanju, sloboden jim povratek v domovino, ki jih bo hvaležno sprejela kot pmtlbojevnike proti italijanski fašistovski golazni. Bratje, begunci, brez zamere, italijanskih van balističnih manir ne boste posnemali tukaj ob meji, katero smo branili na-pram Nemcem skozi deset- in desetletja mi štajerski Slovenci! d Scharfrichter Tone Vahtar in slovo iz Maribora. Znani krvnik Vahtar je tako prirasel g. Voglarju k srcu, da bi se ga rad ta znebil. Minulo soboto se je mudil v Mariboru JDS organizator za Prekmurje dr. Tanc in prosil, da mu dajo tajnika za bodočo prekmursko po-licajdemokracijo. G. Voglar mu ie takoj ponudil gosp. Vahtarja. Edina zapreka Vahtarjeve rajže je sedaj njegova pretirana zahteva 4000 K mesečine za JDS scharfrichterijo. No, JDS prvašba gospoda se je kmalu preobjedla Vahtarjeve duhovitosti in ga sedaj tišči v kot, kjer ne bo nič koristil in nič škodil. Gospod Tone, srečno pot in pazite, da Vas Prekmurci ne obesijo na kako vrbo. d Stavka stavbinskih delavcev v Mariboru je končana. Danes, 30. maja so šli zidarji, tesarji in strežači na delo. Dosegli niso prav nobenega povišanja plač. Strajk se je ponesrečil, ker so ga povzročili ljudje, ki nimajo niti pojma o delavski organizaciji. Delavci bodite pametni in ne nasedite sladkim a goljufivim besedam rdečih voditeljev. Organizirajte se v naši Jugoslov. Strokovni zvezi. Ta vaša prava delavska organizacija ima v Mariboru svojo pisarno v Gregorčičevi ulici št. 10, I. nadstropje. Vsak večer od 7. ure naprej pa poslujejo člani odbora Strokovne zveze -v Splavarski ulici št. 4. d Trgovci! Protestno zborovanje zaradi ustanove zadrug in previsoki odmeri vojnega davka se vrši v torek, dne 31. t. m. v restavraciji Maribor ob pol 8. uri zvečer. Pridite polnoštevilno. d Vse one, ki nameravajo kot eia ni pristopiti k Slovenski Matici, pro -sim, da se javijo najkasneje do 5V junija t L pri meni v Strossmajerjevi ulici štev,, 26 (pisarna Državne okrožne zaščite deee in mladine). Isto velja tudi za stare člane, ki še niso plačali članarine, za leto 1921, ki zna ša ш to ieto 40 K. .Ustanovnimi je zvišana in sicer: za posameznika na aOO K, za j ur jetične osebe na 1000 K, Dosedanji ustanovniki, ki žele ostati tudi .po izvršeni spremembi pravil , morajo doplačati razliko nie d novo in staro ustanovnino, !Ako pa tega, ne sto re, dobe vse knjige, če plačajo razliko med letnico naročnikov in obrestmi vplačane uslanovnine. — R. Pleskovič 1. r., tč, poverjenik za Maribor in bliž. oko!. d Podružnici Slov. dij. zveze v Mariboru so darovali: Posojilnica v Križevcih 50 K, Okrajna posojilnica v Ljutomeru 100 K, Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju 100 K. Bodi izrečena tem potom imenovanim denarnim zavodom najprisrčnejša zahvala za velikodušen dar. Ker ima podružnica SDZ za letošnje počitnice na programu velik kulturnosocijalni tečaj, ki mu je treba ogromne financijelne podlage, se obračamo tudi do drugih podobnih zavodov in do mecenov-zasebnikov, da nam priskočijo na pomoč. Dopisi. Vudberg. (Se en spomin na Guni-perta). Na Vurbergu je več. let živel graščinski gozdar Jos. S at ran. Mož je bil pri ljudstvu zelo priljubljen , ker je ljudem ustregel kjer je mogel. Ko je prejšnji graščak Troll imel Vur berg na prodaj, se je ta mož silno trudil, da je spravil graščino v roke grofu Herbersteinu, In kakšno plačilo je prejel za to? Cujte! Ko je prišel na Vurberg grofov ljubljenec, pro testant in Nemec Gumpert, ni, mogel trpeti tega gozdarja, ki je bil pri ljudstvu tako ' priljubljen. Odstaviti ga pa kar tako tudi ni mogel. Kaj je sto ril? V gradu smo takrat imeli begunce iz italijanske fronte. Ker so bili sami stari ljudje, so imeli svojega dr, Vihata iz Gorice. K temu gospo -du se je napotil Gumpert iu ga je pro sil, naj mu naredi zdravniško spri čevalo, češ, da gozdar Satran ni normalen, marveč da je na. umu bolan в Seveda je zdravnik to odločno odklonil, Ko se je zdravnik dr. Vi Hat leta 1918 poslavljal z Vur berg a in se jte vračal v Gorico, je to reč sam povedal gozdarju Satran, ko se je poslovil pri njem. Na ta način smo mi to izvedeli. Ker se je tu Gumpertu njegov namen izjalovil, je začel gozdarja na vse načine šikanirati in na zadnje ga je pognal v pokoj z 72 krona mi mesečne plače. Mož je vsled-tcgao silno žaloval, žena pa je izgubila dušno in telesno zdravje. Tako je Gum-* pert preganjal vse osebe', ki mu niso bile po volji. Do ljudi, ki so ga prosili drv in Ustja, je bil trd kot skala' in drag kot Želran. Zato so pošiljali Vurberžam zoper njega pritožbe na grofa in; na vse urade, a ni nič po -magalo, ker je čuvala tega brezsre-neža roka velikega demokrata doktor. Fermevea. Ta mož je v tistem času,, ko so se na Vurbergu najbolj borili zoper Gumperta, iskal ugodnih spri -eeval za njega od nekega župnika tukaj v’ bližini. Povejte g. doktor, če to ni- resnica! No, hvala Bogu, agrarna reforma je zdaj vendar odstranila tega Nemca. Toda, kakor slišimo, se še vedno ustavlja in intrigira. Proč ž njim prej kot prej eez državno mejo , da bo enkrat konec te komedije! Slov. Bistrica. Dne 19. t. m. se je konstituiral občinski odbor in izvolil za -lovenjebistrSško občino županom demokratski trgovec T. Omerzu, k .čemur so pač njegovi pristaši demo-* krati največ pripomogli; volil se je tudi podžupan, v osebi Hinka Gril, poprejšnji gerenf, ki je pa izvolitev • d* ločno odklonil. „Jutro“, ki je obsedel-), je prineslo takoj drugi dan izid volitve in sicer Omerza županom, .Gril pa podžupanom, nadalje Karla Kukovič, Ivana Walland ter dr, Josip Pučnik , občinskim svetovalcem. Omerzu m dr* Pučnik sta demokrata, se ne cla tajiti, da pa bi bila Kukowitsch in Wal -land demokrata, je smešno; ta 'dva pripadeta socijalistieni stranki; Gril Je pa pristaš SLS, Ni torej istima, iia; 0i bila demokratska stranka zmagala/ z večino, temveč so se pred volitvijo združili socijalisti in demjofcraii ter take skupno nastopili. Vrhu tega pa sta v obč, odboru dva nemškutarja — je to potem čistokrvna 'demokratska stranka? Mi poznamo g. Grila kakor, gerenta občine Slov, Bistrica že do^sfc leta, bila pa je splošna želja, mesija-nov, da pride ta le zopet na županski stoJ.ee, kar pa so nekateri srbprjti;meša ni demokrati s fiksnimi idejami preprečili, med temi tudi taki, katerim j e v zalivalo o času študij SUŠ milostni kruh rezala, hrano dajala in podpira-, la.- Radovedni smo, kako dolgo bo novo pečeni župan s svojimi bratci kralje vel in če mu bo tudi dobrobit ; ten blagostanje občanov na sreii. „Heil dir im Siegeskranz!“ . ј'аА?,:дл HALA NAZNANILA Književni vijesnik. Na Ijetnu sezonu naručite si odmah novo izašlu hnjigu, Ji-räsek: iFilozofička histerija« K 30;—, koja je izašla kao prvo hrvatsko jubilejno izd an je, Po-nzečem K 30-—. Šalje Ceho-jugoslovenska naklada J. Herejk Zagreb, Hatzova 15. 280 1—9 Lepa hiša trga, primerna za gostilno ali trgövca še proda. Vprašati je v upravmštvu lista, Maribor. 281 If nlin kalano, prvovrstno nUiJCj prodaja F. Giiilšek, Maribor, Meljska cesta št. 29. 1—2 28.2 Mana Podpisani prekli-IZjaVd. cujemo tem potom vse žaljivke izrečene napram zakonskima Karlu in Eleonori Varl ter se njima zahvaljujemo, da sta odstopila od sodnega postopanja proti nam. Pesnica, 27. maja 1921. Franc Scheucher, Marija Scheucher, Frančiška Drame. 283 Izjava. SÄ Podpisani sem gospodično Anko Grobelnikovo in njeno mater z družino vred, dne 18. aprila 1921 v Velkarjevi gostilni javno pred gostmi žalil, ter v svrho poravnave prekličem in izjavljam da je bilo moje govorjenje neresnično in radi vložene tožbe proti moji osebi plačam v ubo-žno blagajno občine Janžev vrh 200 kron. .279 Stara obleka oddati. Loška ulica 2, Maribor. 284 Klobuke, io-io 194 čevlje, obleke, perilo, dežnike, tržne torbice in razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2 „KOMPAS“ špeditfjsko podjetje, carinsko posredovale Irt informacijska pisarna v Cilja, Razlagova ssi. 11 prevzema preselitve, prevoz, zacarinjenje, revizijo tovornih listov, reklamacije, daje vsakovrstne inlormacije ter sprejema vsa v to stroko spadajoča dela. Najtočnejšo in solidno ter kulantno postrežbo zagotavljajo podjetniki in lastniki. 273 2—2 Spodnještajerska ljudska posojilnica Stolna ulica štev. 8. v Mariboru reg, zadr. z neom. za«. ] OfejpesttsJe 'srlogre j»o _4 °/0 in 4 V4% P a j e posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo ISS brezplačno. 81 Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru. Rentni iaa ftna^afcitdLni dLa-sreM рЖа-бтај® poeojftlmios» Inserirajte v „Straži“! pri Sv. Arehu na Po&torfu, ISESOna» polta Sin želeamSka poltaja 5žuu|iat S Planinsko letovišče v krasni legi Mrzle in tople kopeli Irprehodi po gozda Oskrba- od i^-таЏ | do 15. oktobra . - . % ■ Poštna irfkr«! | na teden Pridobivajte naročnike! Galanterijo razno drobnarijo, toaletne predmete, pleteno pohištvo* in razne pletarske izdelke priporočata , na debelo na drobno BALOH & ROSINA : ...MARIBOR Grajski trg 3. 262 v planine je najboljše razvedrilo. Vsakdo rad porab svoj prosti čas, da se poda M I gore. Da pa izve, kam in kako bi izletel, naroči naj nemudoma „Planinski koledar za leto 1921“, ki se ga dobi s poštnino vred za 21 kron pri »Založništvu v Mariboru, Krekova ulica 5/I« ter je čisti prebitek namenjen za;kočo. pod Ojstrico (1807 m). [Izdajale!] in založnik’;: Konz. „ Straže T Odgovorni urednik;) ®acfo Pušenjak. Tisk’ Cirilove tiskarne v Mariboru*