SEVNICA - Danes se bodo j ' sestali odborniki občinske skup- ^ ščine. Med 16 točkami dnevnega ^ leda bodo obravnavali izhodišča ; za sestavo letošnjega proračuna, : sprejeli bodo družbeni načrt o _
! kadrovski politiki v občini ter obravnavali poročila občinskega ^ sodišča, sodnika za prekrške in I-občinskega javnega tožilca.	'j-
KOCEVre - Novo vodstvo ; 3 občinske organizacije Zveze mla-• dine Kočevje bodo izvolili mla-? dinci na konferenci danes popol- { ? dne.
. KOSTANJEVICA - Jutri ob 19. uri bo priredilo hortikultur-f no društvo Krško v kino dvorani t' v Kostanjevici predavanje Marka •' Jelnikarja iz Ljubljane ,JKako « '■ lahko sam uredim domači vrt“. I ’ Ob tej priložnosti bodo ustano- | ‘ vili tudi kostanjeviško sekcijo te- p ga društva.
SEVNICA - Včeraj so direk-' toiji, predsedniki delavskih svetov in sindikalnih podružnic goji vorili o predtogu samoupravnega sporazuma dohodkov skupnosti zdravstvenega zavarovanja, o prispevnih stopnjah za letos in o - prevozih delavcev.
KOČEVJE - Včeraj zvečer je občinski komite ZK razpravljal o bodoči organiziranosti sindikata v občini.
NOVO MESTO: ZBOR MLADIH TEKSTILCEV
Predstavniki mladih iz devetin-šestdesetih delovnih organizacij slovenske tekstilne industrije se bodo v soboto, 17. marca, zbrali v Novem mestu, kjer se bo ob 10. uri v Domu kulture začel zbor mladih samo-upravljalcev. Govorili bodo o izvajanju ustavnih dopohiil. Prireditelja novomeškega srečanja - mladina Novoteksa in občin^a konferenca ZMS - 'pr^rav^ata gostom prisrčno dobrodošlico. Podobni zbon bodo s predstavniki mladih iz delovnih or-ganizacq Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja v soboto tudi v Trbov^jJi, Slovenskih Konjicah, na Jesenicah, v Kranju in PostojnL
Bliža se koledarska pomlad. Začela se bo v torek, 20. marca, natanko ob 19.13, kot so izračmiali astronomi. Dolenjsld vmogi^ so ze oživeli. Ošiliti je treba tisoče in tisoče kolov, neštetokrat dvigniti težko vinogradniško motiko, da bo kaj upanja za rodovitno jesen, saj pravi stari vinogradni^Sci rek. da ,.trta med redmi rodi“. (Foto: Z. Šeruga)
Cestno podjetje: delavci hočejo resnico
Aloiz Fine, sekretar 00 ZK: »Komisija delavsicega sveta je odrekla, zato Je partija sklenila poklicati v podjetje organe pregona. S poročilom UJV bomo seznanili vse naSe delavce«
Dolge mesece je lahko pazljivo uho v Novem mestu alT v kiakš-nem drugem kraju prestrezalo govorice, ki so trdile, da pri Cestnem podjetju Novo mesto ne dobiš dela, če ne prideš s kuverto, med člani tega kolektiva pa je šlo od ust do ust, da si nekateri na račun podjela gradijo hiše, asfaltirajo ceste do hiš, prejemajo podkupnine itd. Pri tem so čedalje pogosteje omenjali samovoljo nekdanjega vodstva podjela.
SODELUJTE!
Danes so izšle teze statuta občine Novo mesto — Zgleden primer
Komisija za pripravo statuta občine Novo mesto je, kot smo že poročali, pripra>^ obsežne teze (postavke) o tem pomembnem vprašanju. V dana^ji številki na^a lista jih objavljamo v prilogi. Četudi so namenjene predvsem prebivalcem novomeške občine, bodo koristna spodbuda tudi za druge bralce, ki se želijo seznaniti s tem, kako naj bi v skladu z ustavnimi spremembami samoupravljali v občinah. Z objavo tez se začenja dvomesečna široka javna razprava v novomeški občini. Krajevne organizacije SZDL in vse sindikalne podružnice bodo na sestankih v prihodnjih dneh in tednih razpravljale, k^šna naj bo „ustava v malem“. Objavljene teze omogočajo sodelovanje vsakemu občanu, saj je novi občinski statut namenjen predvsem njemu, njegovim pravicam in obveznostim. Komisija za pripravo statuta pričakuje pomoč v obliki mnenj in dodatnih predlogov.
dna, na pomoč pa poklicati organe pregona. Uprava javne varnosti je na podlagi tega sklepa začela obšinw
O govoricah, ob katerih so se poštenim članom kolektiva ježili lasje, so večkrat govorili tudi na sejah delavskega sveta. Zato je ta samoupravni organ že leta 1971 imenoval posebno komisijo, da bi raziskala zadevo in o tem poročala de-lavskemu svetu. O rezultatih je ko-
misija molčala, šele kasneje je pismeno poročala, da ni odkrila nepravilnosti.
Govorice pa niso ponehale, zato je osnovna organizacija ZK ob kon cu minulega leta, ko je obravnavala poročilo komisije delavskega sveta, sklenila, da je potrebno resnici do
Brežice drugič pred odločitvijo
v nedeljo glasovanje o podaljšanem plačevanju samoprispevka
^ Ta mesec se bo izteklo plačevanje samoprispevka za gradnjo in obnovo šol v brežiški občini. Natanko pet let je minilo od pogumne in nesebične odločitve občanov, ki so medtem zbrali nad 644 milijonov starih dinaijev.
Tačas je v brežicah zrasla lepa, sodobna šola za tisoč otrok. V Arti-
čah so dobili centralno ogrevanje, igrišče, telovadnico in upravne pro-
store. Na Veliki Dolini so bogatejši za rokometno igrišče, v Dobovi za opremo, v Pišecah za parket v učilnicah. Tudi v Globokem so ravnokar dobili parket. Zdaj jim urejajo še centralno kuijavo, v Cerkljah pa bo do polena končana dozidava novih učilnic, vrtca in kuhinje.
Cene gradbenih storitev veš čas nezadržno rastejo, zato takratni načrti niso bili v celoti uresničeni. Občinska skupščina v Brežicah seje odločila za pondVno glasovanje o podaljšanju samoprispevka za naslednjih pet let. Referendum bo v nedeljo, 18. marca. Če bo uspel, se bo polovica teh sredstev stekala za šolstvo in otroško varstvo, druga polovica zbranega denarja pa za zdravstveni dom v Brežicah. (Več o tem na 21. strani.)
Tudi tokrat naj obvelja izrek: „V slogi je moč!“ Od slehernega med nami je odvisno, v kakšnih razmerah se bodo šolali naši otroci, ki bodo krojili podobo jutrišnje družbe.
J.T.
OBISK MARINCA IN ŠETINCA v BREŽICAH
Danes pričakujejo v Brežicah predsednika slovenskega izvršnega sveta Andreja Marinca in sekretarja sekretariata CK ZKS Franca Šetinca. Med drugim se bosta pogovarjala o integraciji enote Slovenija vina KZ Bizelj^o in enote Slovenija vina Brežice.
Koliko je poneveril?
Zoper Ivana Baškoviča iz Krške vasi je na zahtevo javnega tožilca preiskovalni sodnik novomeškega okrožnega sodišča odredil preiskavo in pripor. Gre za utemeljen sum, da si je kot vodja asfaltnega obrata Cestnega podjetja Novo mesto v Drnovem prilastil od 80.000 do 100.000 dinarjev.
Baškovič je prodajal pesek in gramoz, prav tako nekatere druge stvari, last Cestnega podjetja Novo mesto, in si pri tem spretno polnil lastni žep.
preiskavo. O uvedbi preiskave sta osnovna organizacija ZK in sindikat obvestila večji del kolektiva ter delavcem obljubila, da bodo seznanjeni z rezultati oziroma s poročilom t^oj, ko ga bodo osnovni organizaciji ZK kot predlagateljici za ta poseg poslali organi pregona. Med delavci je tak način razčiščevanja stvari naletel na ugoden odmev.
„Uvedba preiskave je bila upravičena," pravi sekretar osnovne organizacije ZK Alojz Fine. „Lahko sporočim, da je med drugim bivši šef našega asfaltnega obrata v Drnovem že v preiskovalnem priporu. Kaj več bi zdaj ne mogel povedati, zagotavljam pa, da boste še marsikaj zve-deU.“	I.	ZORAN
DBH
JE VAŠA BANKA
IZBIRA NAJBOUŠE DOLENJSKE EKIPE:
Po nagrade v Kočevje
V soboto zvečer: športno-zabavna prireditev v Šeškovem domu, popoldne: košarkarska tekma med novomeškim Novoteksom in Kočevjem
SPET O KMETIJSTVU v POSAVJU
V torek so se na pobudo medobčinskega sveta ZK Posavje zbrali v Krškem vodilni komunisti iz kmetijskih organizacij. Najprej je bila na dnevnem redu informacija predstavnika inštituta za regionalno ekonomiko o dolgoročnem razvoju te panoge, nato pa je prisotnim poročala delovna dcupina komunistov - direktorjev o tem, kakšne so možnosti za integracijo oziroma tesnejše poslovno povezovanje te panoge v Posavju. Več prihodnjič.
V soboto zvečer ob 19. uri bo v Šeškovem domu v Kočevju slovesna podelitev priznanj najboljšim dolenjskim športnim ekipam. Bralci Dolenjskega lista so na prvo mesto uvrstili košar-kaije Novoteksa iz Novega mesta, na naslednja štiri mesta pa so se uvrstili rc^ometaši iz Sevnice, rokometašice iz Brežic, odbojkarice iz Novega mesta in rokometaši iz Ribnice.
Podelitev priznanj v Kočevju bo
povezana s športno — zaoavno prireditvijo, na kateri bodo nastopili najboljši kočevski, dolenj^i in slovenski športniki ter novinarji Dolenjskega lista in Dela. Za gledalce bomo pripravili športni kviz, za prijetno zabavo pa bo poskrbel znani Henčkov ansambel, ki je pred tedni nastopal tudi v Ameriki.
Najboljša dolenjska športna ekipa v lanskem letu, košarkarji Novoteksa, se bo predstavila Ijubite^em košarke že v soboto ob 15.30, ko bo v telovadnici doma telesne kulture i^ala prijateljsko tekmo z ekipo Kočevja.
Veliko pričakovanje pred referendumom v brežiški občini. V vm, ki boste v nedeljo glasovali, so uprte njihove oči. Otroci veijamejo, da bo zmagala vzajemnost, da se bodo volivci izrdcli za podaljšanje samoprispevka tudi tam, kjer že imqo lepo šolo, vrtec, igrišče in telovadnico. (Foto: J. Teppey)
Podro^^e visokega zračne-. ga priti^ se je v sredini te- | I dna umaknilo na zahod. Nad \ I Slovenijo doteka z jugo- | I vzhodnimi vetrovi b(rij vla- p žen zrak, ki povzroča oblač- | no in nestalno vreme. Ob p koncu tedna bodo naši kraji I ponovno pod vplivom seve- | rozahodnih vetrov in bo razmeroma hladno in suho vreme.
- 'X V;
Nageljni hvaležnosti ob 8. marcu: s proslave v dijaškem domu Majde Šflc v Šmihelu pn Novem mestu (na sliki).Več o prireditvah na peti stram. (Foto: Igor Makuc)
tedenski
mozaik
Upor Indijancev v kraju Ranjeno koleno, kjer so ameriški vojaki leta 89 pobili skoraj 200 njihovih prednikov, se nadaljuje. Indijanci, ki so sicer izpustili dvanajst belih talcev, terjajo izboljšanje življenjskih pogojev in nočejo izročiti orožja, s katerim so zavzeli središče majhnega mesta, okoli katerega je njihov rezervat... sreča v nezgodi: nikogar ne bodo skal-pirali. . .
Medtem pa so imeli italijanski TV gledalci možnost prisostvovati eni najbolj razburljivih oddaj v zgodovini televizije pri naših sosedih: TV je namreč neposredno prenašala dramatično pogajanje med roparji, ki so vdrli v neko draguljarno in jih je policija obkolila, ter inšpektorji, ki so jih nagovarjali, naj se vdajo. Naposled so se domenili, da bo policija dala roparjem avto, s katerim se bodo lahko umaknili. Umaknili so se res, toda s seboj so vzeli dve talki -in se s hitrostjo 200 kilometrov na uro prevrnili v jarek. Posledica: trije mrtvi roparji in dve mrtvi talki... tragične posledice razburljivega dogodka ...
Manj razburljiva (toda neskončno bolj koristna) novica je prišla z naše najbližje nebesne sosede: sovjetska avtomatska vesoljska postaja Lunohod 2 se je „zbudila" iz dolgega spanja med svojo drugo lunarno nočjo in se začela premikati ter opravljati svoje normalne „dolžnosti". Iz Moskve poročajo, da se je vozilo že premaknilo za 34 metrov in pri tem poslalo na Zemljo mnogo dragocenih podatkov ter fotografij mesečeve površine .. . naporno delo v svetu večne tišine...
Cisto v stilu proslavljenega Jamesa Bonda pa je britanska vlada z vso naglico poslala na Bermude dva izmed svojih najboljših detektivov, da bi pomagala tamkajšnjim oblastem razvozlati uganko, ki ji doslej še niso bili kos. Glasi se: kdo je ubil guvernerja Bermudov in potem neznano kam pobegnil? Preiskava doslej kljub vsemu ni dala niti najmanjših rezultatov.. .
Za konec pa aferica iz Združenih držav Amerike: finančnega mogočnika Velasca so obtožili velikih poneverb. Med preiskavo je prišlo na dan, da je ta mož sumljivega slovesa pomagal (z 200.000 dolarji!) izvoliti predsednika Nixona. Toliko je namreč prispeval v njegov predvolilni sklad. . . senčica nad Belo hišo ...
Dejanski dohodki kmetov
Kako jih ugotavljati? - Ni še preučenih meril -Resne predloge upoštevoti, ne zavračati
Razplametva se boj proti davku na pridnost. Nekateri kmetje so si izbrdi tako udarno geslo, meneč, da ga bodo sprejeli vsi. Za davki ni navdušen nihče. Še manj bo za davek na pridnost. Zakaj bi morali plačevati tisti kmetje, ki bolje obdelujejo svoja posestva in več pridelajo, več? Ne, tu so lahko dožni vsi.
Tako so računali kmetje, ki ne marajo nobene spremembe pri plačevanju prispevkov od svojih dohodkov. Nekateri kmetje pa so podvomili, ali gre res za pošten boj. Za to ni nuj-
TELEGRAMI
TOKIO — Strojevodje na Japonskem so v ponedeljek začeli s šestdnevno . kampanjo „počasnejšega dela“, da bi tako podkrepili svoje zahteve za krajšim delavnikom in večjo varnostjo na delu. Pobudo za to kampanjo je dal sindikat, ki šteje 52.000 železničarjev.
PEKING - Egiptovski zunanji minister Zajat je dopotoval na 4-dnevni obisk v LR kitajsko. V egiptovskih diplomatskih krogih tolmačijo prihod Zajata v Peking kot poskus egiptovskega predsednika, da stališče svoje države glede bližnje-vzhodne krize pojasni kar se da širokemu krogu držav ter od njih dobi prijateljsko podporo.
DUNAJ - Avstrija je lani doživela „turistični boom“, je objavilo avstrijsko ministrstvo za trgovino. Število tujih turistov v Avstriji se je lani povečalo v primeijavi z letom 1971 za 22 odstotkov.
no prepričanje, da je prispevek od dganskega dohodka kmetov bolj v skladu s socialističnimi načeli kot dosedanji prispevki od katastrsskega dohodka. Zdi se jim, da pri sedanjih davkih — tu menijo vse prispevke — od katastrskega 'dohodka ni vse prav. Kako naj plača ostarel kmet, ki ne more več obdelovati svojega posestva, toliko prispevkov kot veliko mlajši sosed, ki redi 10 ali 20 goved? Posestvi sta res enako veliko — med delovno sposobnostjo lastnikov in pripravami za delo pa so ogromne razlike.
Star kmet ne zmore plačevati prispevkov od neobdelane zemlje, obdelovati pa jo noče nihče. Zaradi starosti in nesposobnosti za delo mu jih odpišejo le nekaj odstotkov, on pa še kruha ne pridela dovolj. Pti-tožiti se ne more, kajti tak je sedanji zakon. Vse je pošteno izračunano. Torej je treba spremeniti predpise.
Oglasili pa so se nekateri boljši in najboljši kmetje, ki imajo visoke dohodke. Če bodo morali plačevati prispevke od
Briselj — Sestani finančnih ministrov devetih držav, članic Skupnega evropskega tržišča (na sliki), ^ je končal brez posebnih sklepov in tako se nemir v m^narodnem denarnem svetu nadaljuje. Vprašanjei je namreč, kako se postaviti po robu neveijetnemu prelivanju velikih-vsot dolaijev iz države v državo, kar ima za posledico nihanje tečajev posameznih valut in splošno negotovost na tržišču denaija tei| kapitala. Zahodnonemška vlada je že sklenila, da revalvira marko za tri odstotke, šest drugih držav članic tržišča pa se je odločilo za drseče tečaje svojih valut. (Telefoto: UPI)
(Iz zadnjega PAVLIHE)
iiiiitOii
— Kaj je s teboj, da takole lenariš sredi popoldneva?
— Z menoj je vse v najlepšem redu, prijatelj, le do spoznanja sem prišel, da samo od tega ne plačaš nobenega davka!
dejanskih dohodkov, bodo viqi, kot so bili doslej. Tega pa ne marajo. Trdijo, da bi taka sprememba pomenila davek na pridnost. Za tiste, ki naj bi plačevali manj kot doslej, se ne zmenijo.
Včasih se je govorilo, da obdavčitev po katastrskem dohodku sili kmete k boljšemu obdelovanju posestev. Njihove obveznosti so bile namreč enake, če so pridelali veliko ali malo. A če bi pridelali malo, ne bi bilo dovolj denaija za davke. Take spodbude pa so se uporabljale le za kmete. Obrtniki ne plačujejo družbenih prispevkov od stiojev, ki jih imajo v delavnicah, ampak le od do-hodk(w. Torej jih nihče ne sili z davki, da bi morali več delati. To ni uspelo niti pri kmetih. Onemoglega človeka je lahko prisiliti, da strada, ne pa, da bi več prideloval.
Razprave o prispevkih od dohodkov iz kmetijstva bi bilo treba usmeriti na druga vprašanja. Na njih že opozarjajo tudi kmetje, ki priznavajo, da tisti, ki ima več dohodkov, lahko tudi več plača. Želijo, da bi dejanske dohodke ugotavljali pošteno; da bi se od kosmatega dohodka odšteli vsi stroški, podobno kot v tovarnah in na družbenih posestvih.
Take, resne predloge bo treba upoštevati. Nihče še namreč ni pripravil natančnih, dobro proučenih meril, kako ugotavljati dejanski dohodek kmetov. Razpravljati je torej treba o tem, ne le zavračati sleherno spremembo.
JOŽE PETEK
Vtedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Politično delo minulega tedna so prvi zastavili slovenski sindikati, ki se — tako kot zvezni — pripravljajo na spremembe v svojem notranjem ustroju. Spremembe naj bi bile takšne, da bi omogočile čim večjo učinkovitost sindikatov in pa njihovo odločilnejšo vlogo pri uresničevanju samoupravnega odločanja delavcev.
Takšna dejavnost, ki naj bi nam prinesla drugačno podobo sindikatov, se bo še nadaljevala - do 17. maja, ko bo osmi kongres slovenskih sindikatov. Na tem kongresu naj bi potem zbrali rezultate izjavne razprave in morda že začrtali novo organizacijsko podobo te naše organizacije, kije vsekakor zelo pomembna tako družbeno kot politično.
Že dosedanje izkušnje dokazujejo, da so sindikati lahko zelo učinkoviti v svojem delovanju, njihova prednost je morda celo v pestrosti področij našega življenja, na katera lahko vse posegajo. Res pa je tudi, da ta učinkovitost temelji na tem, kako tesno so sindikati povezani s potrebami delovnega človeka in samoupravljavca. Prav sindikat bi lahko pritegnil k družbenopolitičnem sodelovanju največ neposrednih proizvajalc*^v.
Bistvo sindikalnih sprememb, ki se obetajo, je prav v prepričanju, da morajo sindikati temeljiti na osnovnih sindikalnih organizacijah, kakršno naj bi imela vsaka temeljna organizacija združenega dela svojo. Te temeljne sindikalne organizacije bi se potem povezovale v konference sindikalnih organizacij s pomočjo voljenih delegacij.
Seveda bi še vedno obveljalo načelo, naj bi se temeljne organizacije združenega dela povezovale s sindikati tiste stroke, h kateri
DOLENJSKI LIST
Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ doživeli močno spodbudo, zaradi katere smo že dosegli pomembne uspehe pri uresničevanju politike ZK. Rešena so nekatera ekonomska, idejna in politična vprašanja.
Ekonom^a stabilizacija pa je t^o zapletena. da je ne bomo mogli doseči le z uporabo sistemskih rešitev in ukrepov stabilizacijske politike. Delo organov na vseh ravneh in področjih mora biti usklajeno, ukrepati je treba čisto konkretno. Seveda nam bo to uspelo le ob vsesplošni podpori.
Sredi minulega tedna je v zvezni skupščini zasedalo vseh pet zborov. Gospodarski in nika ZKJ	ter	izvršnega	biroja	predsedstva	družbenopolitični zbor je seznanil z uresni-
ZKJ.	čevanjem stabilizacijskega programa pod-
predsednik zvezne vlade Jakov Sirotković, z ukrepi, ki jih je storila zvezna vlada ob nedavni mednarodni denarni krizi, pa je poslance seznanil zvezni sekretar za finance Janko Smole.
Kriza, ki so jo občutile tudi druge države, nas je prisilila v to, da smo svojo nacionalno valuto prila-Referat	o	tem	bo imel sekretar izvršnega	godUi razmeram na tujem trgu. ZIS seje odločU za
ZKJ	Stane	Dolanc Na	desetodstotno devalvacijo dmaija zato, da bi naše
sodi njihova dejavnost. Več pozornosti nameravajo sindikati posvečati mladim samoupravljavcem. ki naj bi se združevali v aktive, pa tudi povezovanju na občinski ravni.
V zveznem merilu pa se je teden prav tako začel s pomembno odločitvijo: v ponedeljek je imelo predsedstvo ZKJ v Beogradu svojo 39. sejo. na kateri se je odločilo, da bo četrta konferenca ZKJ 10. in 11. maja. Določen je že tudi dnevni red, ki temelji na razčlembi poročil predsedstva ZKJ o delu med 2. in 4. konferenco kot tudi ocen dejavnosti ZKJ pri uresničevanju akcijskega programa druge konference in pisma predsed-
Četrti kongres ZKJ
sodelovalo 358 dele-
biroja predsedstva četrti konferenci bo gatov.
Predsedstvo ZKJ je nato na isti seji razpravljalo o nalogah ZK med uresničevanjem
gospodarstvo obdržalo svoj dosedanji položaj pri izvozu na tuji trg.
Predvsem niso smeli postati kočljivi lanskoletni ekonomski uspehi, ki smo jih dosegli - za 300 milijonov din^ev presežena ugodna plačilna bilanca, velike devizne rezerve (869 milijonov dolar-
programa ekonomske stabilizacije. Skozi vso	jjj	jg	zgodilo, če ne bi devalvirali
razpravo je prevladovala misel, da je stabili- valute.
zaciia skupna naloga nas vseh - le če jo Dr. Jakov Sirotković je poudaril v svojem ekspo-
Knmn nnitnovali tako in homo lahko tudi zeju, da je dolžnost vseh družbenopolitičnih skup-bomo pojmovan t^o, jo Domo lanKO luui	oiganov;	boriti	se	proti	mo-
uspešno uresničevali.	nopolizmu na trgu, zapiranju v ozke krajevne meje,
Nato je predsedstvo na podlagi razprave proti špekulacijam, ropom in drugim oblikam
najbistvenejše misli povezalo v sklepe, ki go- bogatenja, ki jih je še vedno precej močno čutiti
vore o tem, da smo s pismom predsednika na našem trgu.
tedenski zunanjepolitični pregled
Drugi krog francoskih parlamentarnih volitev je prinesel združeni levici poraz — in to je najvažnejši dogodek tedna na mednarodni sceni. K temu lahko dodamo še rezultate argentinskih volitev in tudi dveh referendumov (v Siriji in na Irskem), pa bomo imeli že skoraj „volilni teden“ v zunanji politiki. Pozornost zasluži tudi turneja predsednika ZIS Dje-mala Bijedica po deželah Azije in Avstraliji.
Podrobnosti:
LEVICA PORAŽENA: to so bile nemara najbolj nestrpno pričakovane volitve v povojni Franciji (kjer je bilo sicer že veliko napetSi spopadov te vrste), toda pričakovanja mnogih se niso uresničila. Vladajoča koalicija je uspela obdržati večino v parlamentu, levica pa je doživela poraz kljub napovedim, da bo izid ravno obraten.
Tako se je končala napeta tekma, ki jo je svet pričakoval z veliko nestrpnostjo. Zahodni zavezniki Francije so sedaj gotovo potolaženi, saj so tudi oni verjetno vsaj na tihem trepetali ob pomisli, da bi lahko Francija nenadoma postala ,^‘deča“, kar bi seveda lahko imelo svoje posledice ne samo za Pariz, marveč tudi za zahodni svet — od NATO pakta do Skupnega evropskega tržišča.
Toda čeprav so kandidati vladajoče koalicije zmagali in si zagotovili večino v parlamentu (kjer pa bodo imeli vseeno manj poslancev kot so jih imeli doslej), so nedeljske volitve dokazale, da ljudje vendarle niso pretirano zadovoljni z načinom, kako so doslej stvari potekale.
Najboljši dokaz za to je 177 poslancev združene levice, ki so si uspeli na volitvah pridobiti simpatije volivcev. To pa je pri 490 članskem parlamentu že kar precej in nedvomno je levica izpričala svojo moč. Zanimivo utegne biti za naslednje obdobje tudi stališče vlade do reformistov, ki so stopili na njeno stran in bodo morali biti za to tudi ustrezno nagrajeni.
Nasploh pa pričakujejo opazovalci, da bo predsedn^ Pom-pidou moral malce pohiteti z reformami, po katerih (ne pa tudi po revoluciji) je med Francozi očitno veliko povpraševanja. Kar zadeva francosko zunanjo politiko: glede tega ni po nedeljskih volitvah pričakovati nobene spremembe.
ZMAGA PERONISTOV -medtem pa so v Argentini po vročični kampanji (in ne majhni povolilni zmedi) izvolili no-' vega predsednika (pa člane parlamenta in občinske odbornike), peronista Hectoija Cam-poro. Zakon določa, da mora dobiti kandidat za izvolitev več kot 50 odstotkov glasov, kar ^ menda topot sicer ni zgodilo, je pa peronistični kandidat dobil tako veliko glasov, da se je skoraj povsem približal meji 50 odstotkov, nakar so ga, po zadnjih novicah, vendarle proglasili za predsednika. S tem je zmagala
rr
smer, ki zagovarja ideje nekdanjega, sedaj V pregnanstvu živečega, predsednika Juana Perona.
SIRIJA, ISRKA: še dva referenduma je treba omeniti — v Siriji (kjer so se volivci z veli-; kansko večino opredelili za novo ustavo) in na Severnem Irskem, kjer so volivci prav tako^ z veliko večino sklenili, da ostanejo v sklopu Velike Britanije in se ne pridružijo republiki Irski. Irski referendum je!
Levica ni zmagala
spremljal val nasilja prepovedane i^e revolucionarne armade, ki je v Londonu podtaknila tri bombe. Eno so uspeli pravočasno odstraniti, dve pa sta povzročili veliko materialno ško-i do in ranili 200, ubili pa eno Osebo.
BIJEDICEVA TURNEJA: predsednik ZIS Djemal Bijedič' nadaljuje turnejo po azijskih državah. Po obisku Indije in Šri Lanke (nekdanji Cejlon) je odr ^ potoval v Malezijo in Singapur, odkoder bo nadaljeval pot v Avstralijo.
Dosedanji razgovori v New Delhiju in Colombu so zadevali predvsem medsebojne odnose, dotaknili pa so se tudi mednarodnih tem in v tem okviru še posebej politike neuvrščenih, ki je dobila v vseh izmenjavah mnenj pomembno mesto in obojestransko podporo.
TELEGRAMI
HUBBARD - V soboto je nad več mesti v Teksasu divjal tornado, ki je povzročil precejšnje opustošenje. Življenje je izgubilo sedem Uudi.
TEL AVIV - Izraelsko vojaško poveljstvo in zuhai\]i minister Aba Eban sta demantirala vesti, da je Izrael zasedel več nenaseljenih otokov na Rdečem moiju zraven jemenske obale. Ameriški tednik „Time“ je namreč objavil, da je Izrael zasedel otoke zato, da bi zaščitil tankepe, ki prevažajo nafto za izraelske vojaške sile.
DZAKARTA — Tu se je v ponedeljek začelo plenarno zasedanje posvetovalnega kongresa, ki bo trajalo^ 14 dni. Predsednik Suharto bo imel poročilo o politiki in delu vlade v zadnjih sedmih letih, odkar je prevzel oblast. Nigbrž bo kongres, vrhovno politično telo v državi, dal Suhurtu še en predsedniški mandat.
ŽENEVA - Tu sta se sestala Roditelja sovjetske in ameri.ške' delegacije Vladimir Semjonov in Atevis Johnson o drugi rundi pogajai\) o omejitvi strateške oborožitve. S^stce nek je trajal skor^ dve uri. Men|io, da utegne biti prva plenarna seja ta teden.
Št. 11 (1198) - 15. marca 1973
Vse na enem kraju: žičnica za razvoj turizma na progi Šmaije—Lisca, na vmesnih postajah moteli. Da bi bilo vse čisto, so pustni veseljaki ob izhodni postaji postavili pod zemljo še krematorij za smeti za vse mesto. Poročilo je na zadnji strani. (Foto: Železnik)
V	ribniki občini je bila letos najuspešnejša pustna prireditev v Dolenji vasi, kjer so vzele delo v roke vse organizacije v kraju, s svojim sedežem pa seje izkazala tudi „Sončna uprava“.
(Foto: France Brus)
Ribničan Urban na šahovskem muzikalu v Kočevju. Pogovarja se z napovedovalko Edito Junc. y ozadju sta tekmovalca Franci Rajsar in Branko Kirasič, ki je zmagal s 30 točkami. Poročilo o tej prireditvi, U je bila že peta po vrsti, je na zadnji strani. (Foto: France Brus)
Sen^emejska Kurentova oblast je poskrbela tudi za varstvo otrok, ki jih med praznovanjem (tudi ob delavnikih) starši nim2yo kam dati. Mlajšo in starejšo otročad so vozili v večjem vrtcu kar s seboj. Na sliki: upravnik, voznik in direktorica vrtca. (Foto: T. Bučar)
ZAMUDNIKI FINISIRAJO
Amandmaji so bili dolgo časa na zapečku. Zdaj delajo vsi, celo taki, ki so dolgo odlašali. Rekel bi, da je prenekateri zamudnik celo bolje zastavil delo od tistih, ki so sicer in s TV pompom že podpisali sporazume, ustanovili temeljne organizacije združenega dela, vendar v resnici še niso storili ničesar ali prav malo. Rad bi opozoril na izreden primer tovarne IMV Novo mesto. Da bi uresničili amandmaje, gredo v popolnoma novo organizacijo dek. Trudijo se, da bi v posameznih obratih, raztresenih po vsej Dolenjski, zaokrožili tehnološki proces in tako ustvarili možnosti za preobrazbo v TOZD. Takih je malo!
(Mitja Švab, predsednik komisije za samoupravljanje pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije v intervjuju za „Delavsko enotnost “)
Stanovanja 1972: »in vendar se vrti«
Po pravkar končani obdelavi podatkov o stanovanjski graditvi v Sloveniji je republiški Zavod za statistiko objavil podatke o številu stanovanj, ki so jih lani dokončali družbeni graditelji. Z redkimi izjemami kažejo pozitivne spremembe v vseh slovenskih občinah,
Lani je bilo v naši republiki dokončanih 5.549 stanovanj s skupno površino 314.000 kvadratnih metrov, kar je za 840 stanovanj več (ali 17,8 odst.)
Sejmišča
NOVO MESTO: cene prašičkom nenehrio rastejo. Na ponedeljkovem sejmu jih je bilo naprodaj 267 in 21 prašičev, starih nad 3 mesece. Pro-' danih je bilo skupno 245 živali. Pujski so veljaU 370 do 450 din, starejši prašiči pa 450 do 750 dinarjev. VeU-ko kupcev je bilo predvsem iz sosednjih občin.
BREŽICE: Na tedenskem sejmu je bilo naprodaj 450 prašičev, od te--ga 433 starih do 3 mesece. Prodanih je bilo skupno 398. Mlaj: ši so bili po 21 do 22 dinarjev, sta-. rejši pa po 14 dinarjev kilogram žive IKteže. Te dni je bil tudi živinski sejem v Kapelah. Med drugim je bila do 300 kg težke telica prodana za
5.000	din.
Iz ulice Majde ŠOc v Novem mestu.
kot leto dni poprej. Zanimivo je, daje bUo leta 1967 zgrajenih 44 stanovanj več kot lani, vendar z manjšo skupno površino, kar dokazuje, da so takrat zidali manjša stanovanja. Od lani dokončanih stanovanj jih je bilo 94 odstotkov namenjenih za
Kmetijski nasveti
Kvarilke in ugodilke
Narava zahteva eno, kmetijska tehnologija pa drugo. Naravnim zakonom je prej ustreženo, če kmet seje in sadi dosti kmetijskih kultur, „zakoni“ učinkovitega, dobičkonosnega gospodarjenja pa teijajo čim manj poljščin, ker je le tako mogoče povečati delovno storihiost in uvajati sodobne stroje, ki so dragi in morajo biti zato čimbolj zaposleni,
Ce pridelujemo manj poljščin, moramo bolj skrbno kolobariti, več znati o pravilnem vrstenju rastlin, ker to lahko zelo ugodno vpliva na pridelek. Če načel pravilnega plodoreda ali kolobaija ne poznamo, lahko zemlji zelo zmanjšamo rodovitnost. Zgodovina pozna usodne primere, ko so poljedelci sejali eno vrsto žita dolga leta zapored in sčasoma povsem uničili zemljo, da je postala nerodovitna (propad plodnih ravnic v Mezopotamiji in Ameriki).
Naj ponovimo, da poznamo med kmetijskimi rastlinami take, ki zemlji godijo, in t^e, ki jo kvarijo. Prve so listnate rastline, listanke, poljščine s širokimi listi, kot so krompir, detelje, stročnice, druge pa so rastline z ozkimi listi, ki po svoji botanični pripadnosti štgejo med trave, To so žita, ki slabo vplivajo na tla, kvarijo strukturo, omogočajo razrast plevelov, ne zasenčijo tal, skratka, neugodno vplivajo na rodnost. Pravimo jim tudi kvarilke.
^ Načela pravilnega kolobaijenja učijo, naj si kvarilke in ugodil-• ke sledijo druga za drugo. Kar en posevek kvari, naj naslednji popravi. Če imajo žita plitve korenine, naj jim sledijo rastline z globokimi koreninami. Če pšenici ne smemo izdatno pognojiti s hlevskim gnojem, naj ji sle^ krompir, ki gnoj najbolje i^oristi. Ob tem vzdržujemo stalno ravnotežje humusa v tleh.
Poljedelec mora poznati tudi vzroke utrujenosti zemlje, ki nastane, če si sledijo poljščine, ki sebe ^labo prenašajo, ki niso strpljive. Ječmen in pšenica sta že taki, črna detelja, oves, pesa, lucerna, grah in lan prav tako. Nasploh velja, naj bo pasovna razlika med isto poljščino na isti njivi kar največja; to je najboljše zdravilo za utrujenost.
Inž. M. L.
trg, kar je toliko kot leta 1971. Od skupnega števila stanovanj je bilo 16 posebnih sob, 1.597 garsonjer in enosobnih stanovanj, 1.933 dvosobnih, 1.615 trisobnih ter 388 štiri in večsobnih stanovanj.
Spodbudni so podatki tudi za posamezne občine v o^i Dolenjski, z izjemo Trebnjega, kjer niso lani dokončali niti enega stanovanja, predlanskim pa 27.
V	Novem mestu je bilo lani dokončanih 120 stanovanj s skupno površino 6.274 kvadratnih metrov, to je kar 83 stanovanj več, kot leto poprej. V črno-meljski občini je bilo dokončanih 47 stanovanj (34 več kot v
1.	1971), od tega največ dvosobnih (23). V Metliki predlanskim niso dokončali niti enega stanovanja, lani pa 3. V Kočevju so jih lani dokončali 25, kar je 5 več kot leta 1971.
R.K.
Pomisleki k novemu obdavčenju kmeta.
Davek pridnosti
Mnenja so različna. „Davek na pridnost" je brez ovinkov zapisal mariborski Večer o predlogu, naj bi
v	večji meri izkoristili zakonsko možnost in tudi kmete, kot vse druge, obdavčili po dejanjem dohodku in ne katastrskem dohodku, kije neživljenjski.
Treba se je odločiti tudi v občinah, kjer zdai pripravljajo oziroma
sprejemajo odloke o davkih. Trebanjska občinska skupščina je o dopolnilih tega odloka že razpravljala, vendar je to šlo nekako mimo. V Sevnici so pobudo zavrnili že na seji sveta za gospodarstvo in finance, češ da gremo iz ene skrajnosti v drugo. Ce bi že kak kmet v resnici prišel bolj k sebi, bo to samo v prid kmetijstva, so ocenili. Proti novemu načinu obdavčitve je slišati še nekatere ugovore. Na posvetovanju predsednikov občinskih skupščin v Murski Soboti je bilo dosti kritike.
Drugačna obdavčitev potegne za seboj še nekaj: kmet bi moral voditi poslovne knjige tako, kot jih obrtniki, za kaj takega pa navadno ni usposobljen. Težav pa ne bi imel samo kmet, davčne uprave so že tako in tako preobremenjene z delom, pa bi jim naložili še novo.
Torej dosti glasov proti obdavčit-
vi	po dohodku. Novost bo treba še dobro preučiti, uvajati zelo previdno in postopno. V Sevnici so dejali celo: „Novo obdavčitev naj zakonodajalec oz. izvršitelj preizkusi na vzorčnih kmetijah, da bomo lahko posnemali!"	A.	Ž.
10 minut prej
Nekatere komisije, ki spremljajo akcijo varčevanja, v katero je Zveza komunistov je pozvala vse, od zvezne vlade do zadnje delovne organizacije, že delajo. Tako j e komisija iz mirenske tovarne Dana predlagala dogovor, da bi povsod uvedli zgodnejše prihajanje na delo. Zaposleni naj bi prihajali na delo 10 minut prej, tako da bi ob uradnem začetku v resnici že vsi delali.
Naj bo mirenski predlog tak ali drugačen, naj bodo zamudniki še tako proti njemu, naj ga imenujejo, nepomemben, kaže v sebi vendarle razumevanje za to, kaj je bistveno v varčevalni akciji. Ta se nikakor ne sme zadržati in izč:^ati v obrobnih vprašanjih varčevanja, ne sme imeti pred očmi le novoletnih daril in steklenice konjaka v direktorjevi vitrini, temveč mora svojo pozornost usmeriti tja, kjer je v resnici mogoče pričakovati velik učinek varčevanja. To pa je proizvodnja, poraba delovnega časa, izkoristek strojev, torej delo samo, ki edino ustvarja.
Mirenski predlog dobi večji pomen, če vemo, da v Jugoslaviji iz-
rabljamo delovni čas v povprečju 60 - odstotno, 40 odstotkov pa ga gre v nič.
M. L.
Materinstvo
Pravo darilo
Vsakoletni 8. marec vendarle ne prinaša samo obljub o boljših časih za zaposleno ženo. Republiški izvršni svet je pred letošnjim praznovanjem poslal skupščini predlog sklepov in priporočil, ki govorijo o dokaj korenitem omejevanju nočnega dela žensk in ki bodo za „nežnejši spol" le izjemoma dovoljevali ta napor.
Tako je v teh sklepih in priporočilih rečeno, naj bi v industriji, gradbeništvu in prometu o potrebi in upravičenosti nočnega dela žensk razpravljali in odločali na najvišji samoupravni ravni, razen tega pa naj bi do sredine letošnjega leta delovne organizacije naredile načrte o postopni odpravi nočnega dela žensk, najprej mater z otroki do sedmih let. 2e do konca letošnjega leta naj bi v celoti odpravili nočno delo mladoletnih delavcev, čimprej pa je treba poskrbeti tudi za varstvo otrok, za prehrano in prevoz delavk v nočnih izmenah.
Omenjeni sklepi in priporočila nalagajo republiškemu sekretariatu za delo, naj daje soglasja za uvedbo nočnega dela le izjemoma in v skladu z načrti delovnih organizacij o postopnem zmanjšanju takega zaposlovanja. Inšpekciji narekujejo, naj stalno spremna, k^o podjetja izpolnjujejo pogoje, ob katerih so dobila dovoljenje za nočno zaposlovanje.
(Karikatura: Maijan Bregar)
%\
40
ZL
Majhni skoki na pionirski skakalnici jih ne veselijo več, vsi rinejo že na mamutsko
zapisat*
•••
Dolenjska, z zdaj še cvetočo mlado industrijo (in gospodarstvom nasploh), se bo znašla pred svojim „biti ali ne bitV zaradi zaostalega, neustreznega strokovnega in srednjega šolstva, ki ni sledi-
lo	razvoju. To opozorilo gospodarstva samega najbolj določeno potrjujejo podatki Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnosti dela Novo mesto, ki govorijo o majhnem številu dijakov, utesnjenosti srednjih šol, osupljivo skromnih materialnih možnostih, na drugi strani pa o velikih potrebah, ki jih postavlja pred to šolstvo že dandanašnji, kaj šele prihodnji razvoj.
Iz številnih podatkov in napovedi nq vzamemo samo eno. Tako je predvideno, da bi v letu 1985, torej čez 12 let, približno polovico vseh osnovnok)lcev nadaljevalo šolanje na srednjih šolah (za vso Slovenijo je predvideno 70 do 80 odstotkov). To bi pomenilo, da bi novomeške srednje šole obiskovalo 3.500 dijakov. Za primerjavo: zdaj jih je 2011, na posameznika pa pride 1,6 kvadratnega metra učnega prostora in 0,8^ (!!) sedeža. Več kot sicromne razmere!
Ko so za medobčinskim
Biti ali ne biti
svetom ZK Novo mesto to nezavidljivo stanje obravnavali še na seji sveta dolenjskih občin, so ugotovili, da „vlak že odhaja^ in da je skrajni čas vendarle storiti kaj odločilnega, da bo tudi srednje šolstvo ubralo vsaj tako uspešno pot, kot jo je osnovno. Čeprav so srednje šole republiška skrb, to za pokrajino ne more biti razlog, da ne bi bolje poskrbela zanje, pa četudi bi se republiški in dolenjski interesi razhajali, kar je mogoče pričakovati. Slovenija že načrtuje razvoj in gleda nanj z drugačnimi očmi.
Zato je treba pohiteti z izdelavo študije (kar so zaupali zgoraj navedenemu zavodu), natančneje, treba je preučiti potrebe ožje Dolenjske, Bele krajine in Spod. Posavja z demografskega stališča, upoštevcge potrebe gospodarstva in družbenih služb. Dokopati se je treba do rešitev. Srednje šolstvo in njegov razvoj sta življenski interes Dolenjske.
M. LEGAN
I\la kratko
BRESTANICA - V galeriji samorastnikov je bila v soboto odprta razstava gobelinov in ženskih ročnih del, s katero je klub likovnih umetnikov iz Krškega počastil dan žena.
BREŽICE - V soboto se bo sestala sekcija za družberio aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL. Razpravljala bo o pok>žaju žensk v občini.
KOČEVJE - Prva letošnja razprava z uporabniki proračuna je bila v ponedeljek. Na njej so ugotovili, da je za 3,3 milijone din več zahtevkov, kot bo imel proračun dohodkov. Izdatki ob-činsk^a proračuna so letos v poprequ lahko večji za največ 9 odstotkov, za TIS pa 12,5 odstotka.
NOVO MESTO - V soboto bo tu skupščina občinskega sveta Zveze organizacij za tehnično kulturo. Po poročilih bodo izvolili novo vodstvo.
METLIKA - V torek bodo v Belokranjskem muzeju odprli prenovljeno arheološko zbirko.
Koliko gnojil porabiti na hektar?
Strokovna pospeševalna služba ugotavlja, da zelo malo kmetov primemo izkorišča obdelovalno zemljo, travnike in njive. Pogosti so primeri, ko celo kmet, ki se je že namenil preusmeriti kmetijo, uporablja kaj malo gnojil. Kmetje se radi odločajo, če le morejo, za nakup strojev, za gradnjo hlevov in drugih poslopij, hkrati pa uporabljajo mdo gnojil, čeprav bi jim le-ta bolje poplačala naložbe. Odobritev posojila, ki bo odslej vezano tudi na porabo gnojil, prinese običajno taki kmetiji vel^e denarne težave, za katere pa so krivi vsi drugi, razen gospodaija.
gnojila na hektar, preračunano na 1 kilogram dodanega gnojila: na travnikih za 3 do 6 kg sena, pri krompirju za 10 do 19 kg krompirjevih gomoljev, pri koruzi za 2 do 3 kg zrnja in pri pšenici za 1,5 do 3 kg zrnja. Iz tega vidimo, da nam vrne vsak dinar, ki smo ga vložili v gnojilo, če računamo gnojila po poprečni ceni 90 par za kilogram, naslednje vsote: se-
DRUŠTVO SOCIALNIH DELAVCEV O PROGRAMU
Društvo socialnih delavcev iz Novega mesta, Tn«)njega, Crnom^a, Metlike in Krškega je prejšnji teden na sestanku pregledalo program svojega dela za letošnje leto. Zmenili so se, da bodo enkrat na mesec oigaiii-zirali strokovne sestanke, na katerih bodo obravnavali eno izmed aktualnih strokovnih področij, kot so: varstvo starih in nega na domu, organiziranost socialnih služb na območju občin, obravnavali bodo alkoholizem in predlog zakona o skupnostih socialnega varstva. PripraviU bodo strokovno predavanje s področja metodike socialnega dela, priredili srečanja z društvi sociabiih delavcev iz Celja in Kočevja, ob koncu tega meseca, 29. marca, pa bodo člani društva obiskali Škofljico, kjer si bodo ogledali „dek>vni“ dan zdravljenih alkoholikov.
DOLENJSKA MLADINA SODELUJE
V	ponedeljek so se v Sevnici posvetovali predstavniki občinske konference ZMS širše Dolenjske. Dogovorili so se za seminar za mentorje mladinsJcih aktivov osnovnih šol, ki bo 31. marca v Dolenjskih Toplicah. Na njem bo Milan Kučan, član sekretariata C,K ZKS, govoril o idejnosti pouka, Živko Preg l, predsednik republiške konference ZMS, pa o delu Zveze mladine v osnovnih šolah ter o 3. konferenci ZKJ. Na posvetovanju so podprli kandidaturo Petra Bekeša za novega predsednika rcpubhške konference ZMS ter Ljuba Jasniča, ki je kandidat za sekretarja.
A.Ž.
LEPA NAGRADA JUGOSLOVANOMA
V	Ljubljani bo 7. in 8. aprila 1. gimnastično tekmovanje za „Memoriali dr. Viktorja Murnika", očeta jugoslovanske gimnastike, na katerem bodo nastopile tričlanske gimnastične moške ekipe iz številnih držav. Med nastopajočimi boda tudi telovadci Kanade. Kot posebnost naj omenimo, da bosta Kanadčane vodila Jugoslovana, profesor Tomo Živić, ki je pred leti vadil tudi novomeške telovadce in telovadke, in Novomeščan Peter Kopač, ki ga kanadska gimnastična zveza pošilja v Ljubljano kot sodnika. Znanima gimnastičnima strokovnjakoma, ki vadita kanadski naraščaj, je potovanje v domovino nagrada za delo.
S.	D.
Znano je, da na travnikih mačehovsko gospodarimo, da le „žanje-mo“, ne pa „sejemo“, saj ne gnojimo z umetnimi gnojili. Donosne živinoreje ni brez obilnega in kakovostnega pridelka domače krme. Ce bomo to upoštevali, bodo tudi močna krmila, ki jih je treba dokupiti, bolje izkoriščena, pa še manj jih bo treba. Dovolj dobre in cenene domače krme si lahko zagotovimo le po eni poti: z uporabo umetnih gnojil, kar je najhitrejši, najenostavnejši, hkrati pa najvažnejši ukrep za povečanje pridelka na travnikih in njivah.
Pravilno gnojenje poveča pridelek krme, zveča delež boljših trav in detelj v njej, obogati krmo z važniini hranili, ki vplivajo na zdravje živali. Vse to omogoča, da lahko redimo več živine, da živali hitreje priraščajo in več dajejo.
Na naših travnikih pridelamo povprečno 3 do 4 tone mrve na hektar. Z obilnim gnojenjem je na isti površini mogoče povečati pridelek za 2 do trikrat ali pa še bolj, kot so dokazali mnogi poskusi.
Če hočemo povečati pridelek, moramo upoštevati predvsem naslednje. Prvič je treba kositi, ko gredo trave v latje; to se zgodi v Beli krajini po prvem maju, v okolici Ljubljane sredi maja, na Notranjskem in v vi^ih legah pa proti koncu maja. Gojene travnike kosimo najmanj trikrat, seno pa skrbno posušimo in udcladiščimo. Ker je pri sušenju na tleh izguba največja (tudi do polovice in več), je bolje sušiti na sušilih. Tudi na naših kmetijah se zadnja leta že uveljavlja dosuševanje s prevetrovalnimi napravami in siliranje uvele trave.
Oglejmo si še kratek, a dovolj zgovoren račun. V Sloveniji so strokovnjaki ugotovili, da kompleksna gnojila (nitrofoskali) povečajo pridelke pri porabi 700 do 1000 kg
NOVO MESTO: PODPRLI TEZE
V	ponedeljek popoldan je bila v Novem mestu razširjena seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, upravnega odbora za pospeševanje telesne kulture ter iniciativnega odbora za ustanovitev telesno kulturne skupnosti. Prisotni so razpravljali o nekaterih aktualnih problemih telesne kulture v Sloveniji. Teze za razpravo na razširjeni seji predsedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije so podprli, dodali pa so nekaj pripomb, predvsem glede financiranja.
no vrne 1,66 do 3,33 din krompir 6,66 do 12,66 din, koruza 2,99 do 4,33 in pšenica 2,16 do 4,33 din. Pri tem je všteta le vrednost pridelka v prvem letu, čeprav je znano, da učinkujejo gnojila tudi v naslednjih letih.
V	praksi vse bolj uporabljajo kompleksna (mešana) gnojila, to je nitrofoskale, ker taka uporaba poenostavi postopek in zmanjša stroške. Travnike gnojimo v marcu, vendar nikoli na sneg. Pa še to: zdaj je pravi čas, da si kmetje nakupijo potrebne količine umetnih gnojil za osnovno gnojenje travnikov in njiv. Odločilnega pomena je namreč, da gnojila pravočasno uporabijo, zakaj njihov učinek je potem mnogo večji.
Inž. ANDREJ CANKAR Kmetijski zavod, Ljubljana
W	■
Krenila bo iz Kočevja
Kurirčkova pošta 1973 (dolenjska proga) bo krenila na pot 3. aprila iz Kočevja. Kočevje je doletela ta čast zato, ker bomo letos slavili 30-letnico Kočevskega zbora.
KOLIKO DRAŽJE MESO
Zvezni izvršni svet je te dni sprejel 3 sklepe, ki zadevajo preskrbo z mesom v naši državi. Najprej je sklenil uvoziti 42.500 ton govedine, svinine in perutnine, nato pa je omejil izvoz našega mesa. Soglašal je tudi s tem, da bi o maloprodajnih cenah mesa odločili z medsebojnim dogovorom republike in pokrajine. V predlogu je rečeno, da se meso ne bi smelo podražiti za več kot 15 odstotkov, izjema bi bili le kraji ob jadranski obali in jezer-sko-turistični kraji, kjer bi se meso smelo podražiti za 20 odstotkov. Kleso se ne bo smelo podražiti povsod enako, verjetno bo tako, da bodo v večjih mestih meso podražili za največ, torej za 15 odstotkov, drugje pa manj. Mogoče je, da bo v nekaterih krajih meso celo cenejše, ker so ga pred kratkim preveč podražili.
MANJKA ORGANIZATORJEV
Na zadnji seji izvršnega odbora temeljne kulturne skupnosti Ribnica so razpravljali o letošnjih kulturnih prireditvah. Spoznali so, da leto za letom sprejemajo dobre sklepe, vendar se vedno ustavi potem, ko je potrebno te misli in želje uresničiti. Za to so predlagali, da bi organizirali v Ribnici Zavod za kulturno dejavnost, ki naj bi prevzel odgovornost za Ribniški festival in druga gostovanja.
N. A.
Beti ima direktorja
Miro Gošnik, diplomirani politolog iz Ljubljane, je postal novi glavni direktor podjetja
6.	marca je centralni delavski svet tovarne BETI imenoval za glavnega direktorja podjetja Mira Gošnika, diplomiranega politologa iz Ljubljane, ki je zadnja leta opravljal odgovorne funkcije pri republiški konferenci Socialistične zveze. Novi direktor bo nastopil službo aprila.
Podjetje je vse od junija lani kot vršilec dolžnosti vodil eko-
nomist Tone Štrucelj, ves ta čas pa glavnega direktorja niso mogli dobiti. Na prvi javni razpis v časopisu se ni javil nihče, na drugega se je prijavil Miro Gošnik. Bil je edini kandidat, vendar se je delavski svet zanj odločil soglasno.
Novemu direktorju Dolenjska in Bela krajina nista tuji, saj je več let delal v Sevnici in Novem mestu, razen tega ima ženo Metličanko.
til
Kurirčkovo pošto bo pot vodila najprej v Ribnico, nato pa spet nazaj v Kočevje. Iz Kočevja bo krenila v Črnomelj, od tam pa v Metliko in Novo mesto. Iz Novega mesta bo šla pošta v Krško, iz Kr^ega v Brežice, iz Brežic spet nazaj v Krško, od tam pa v Sevnico. Iz Sevnice bo šla v Trebnje, iz Trebnjega v Grosuplje, od tam pa na Vič v Ljubljano. 19. aprila bo v občini Center v Ljubljani svečan sprejem kurirčkove pošte.
Kakor vsa leta doslej bodo tudi letos kurirčkovi pošti povsod, kjer jo bo vodila pot, pripravili lep sprejem. Pionirji bodo v dneh pred kurirčkovo pošto pisali naloge „Kako sodelujemo v kurirčkovi pošti“. Najboljši spisi bodo nagrajeni.
Ob tej priložnosti naj še dodamo, da bo 9. junija letos zbor slovenskih pionirjev na Osankarici pri Slovenski Bistrici.	K.	O.
MIRNA PEČ: LEP DAR ZA DELAVKE IZ BETI
Dveurno kulturno zabavno prireditev je priredila 10. marca sindikalna organizacija mimopeške Beti za svoje članice. Z recitacijami pesmi, ki pripovedujejo o ženi materi in borki, so nastopile mladinke iz Beti, dekleta so zapela nekaj partizanskih in drugih napevov, sodelovala pa sta tudi pevski zbor Gorjanci iz Straže, in Dolenjski oktet. Vodja mirnope-škega obrata Beti, Tone Bevc, se je v priložnostnem nagovoru zahvalil za delovni prispevek mirnopeških žena pri nadaljnjem razvoju tovarne ter hkrati v imenu vseh želel, da bi Mirna peč kmalu dobila asfalt, vodovod in druge pridobitve.
DOLENJSKE TOPLICE: O POMOČI ONEMOGLIM
Organizatorji sosedske pomoči in varstva ostarelih iz Straže, Dolenjskih Toplic, Žužemberka, Dvora, Hinj, Novega mesta in drugih krajev
se udeležili torkovega seminarja, ki so ga v Dolenjskih Toplicah priredili RK, Center za socialno delo in koordinacijski odbor za pomoč in varstvo pstarelih pri novomeški občinski konferenci SZDL. Predavanja so govorila predvsem o tem, kako delati z ljudmi, ki so potrebni pomoči.
PO POTEH SODELOVANJA
Svet pobratene občine Arccvia je predlagal občinski skupščini Ribnica, da bi v okviru sodelovanja letos izmenjali skupini otrok, ki bi letovali v Italiji oziroma v Ribniški dolini. Zato bo treba iz vseh treh osnovnih šol kmalu izbrati 20 učencev, ki bi preživeli del svojih počitnic v Arce-vii. Letovanje v Italiji bi najbolj zaslužili tisti, ki bodo najuspešnejši v šoli. Predlagajo tudi, da bi se nogometaši in rokometaši obeh občin pomerili v prijateljskem srečanju.
N. A.
Oblike neposredne demokracije
Referendum je oblika neposredne demokracije, s katero delovni ljudje in občani neposredno odločajo o posameznih vprašanjih. Iz socioloških, organizacijskih in političnih vidikov je zelo zahtevna oblika neposredne demokracije. Zakon postopka ne določa natančno. Marsikak primer nam pokaže vrsto pomanjkljivosti. Do odločitve, to je do končanega glasovanje, še nekako postopek steče, potem pa, ko bi bilo treba odločitev izvajati, zašepa. Prav tu pa se kaže potreba po demokratični kontroli odločitev in sklepov, in to s strani tistih, ki so odločitev ali sklep izglasovali.
Referendum v družbeno-politični skupnosti razpisuje skupščina te skupnosti, v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti na predlog zbora občanov, v samoupravni interesni skupnosti skupščina ali drug ustrezni organ te skupnosti ter v temeljni ,in drugi organizaciji združenega dela delavski svet na predlog zbora delovnih ljudi. Razpis referenduma mora biti javno objavljen, in to na krajevno običajen način, s plakati, letaki in preko sredstev javnega obveščanja.
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani družbeno-poli-tične skupnosti, ki so vpisani v volilnem imeniku območja, kjer se izvaja referendum, v samoupravni interesni skupnosti delovni ljudje in občani, ki so združeni v tej skupnosti, v temeljni organizaciji in drugi organizaciji združenega dela pa vsi zaposleni
DOLENJSKI LIST
delavci, ki imajo pravico voliti organe upravljanja.
Kadar je referendum razpisan zaradi samoprispevka občanov za financiranje skupnih družbenih potreb, imajo pravico glasovati tudi zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve delegatov v skupščine družbeno-poliličnih skupnosti in še niso vpisani v volilni imenik.
Da je referendum veljaven, se ga mora udeležiti večina občanov, ki imajo glasovalno pravico, z območja, kjer se razpiše referendum. Da pa bi bila odločitev, o kateri se glasuje, sprejeta, mora /anjo glasovati večina občanov, ki so se udeležili glasovanja.
Referendum, kol obliko neposrednega odločanju delovnih ljudi in občanov, bolj in bolj uporabljajo temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in
občine. Da bi se še bolj uveljavil, bi bilo potrebno z zakonom in tudi s statuti občine, krajevnih skupnosti ter temeljnih in drugih organizacij združenega dela urediti postopek za izvedbo referenduma, .še posebno izvajanje odločitev.
Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori so oblike nei^sredne demokracije in samoupravljanja, ki bodo v mnogih primerih nadomestile že prej omenjene oblike in načine odločanja. Že sami imeni teh oblik nam povesta, da tu ne gre le za odločanje ali sklepanje, ampak je v teh oblikah nekaj več, gre za sporazumevanje in dogovarjanje, ki pu je verjetno tudi bolj demokratično in samoupravno.
Temeljne ali druge organizacije združenega dela in interesne skupnosti, ki menijo, da so s samoupravnimi sporazumi drugih organizacij združenega dela in drugih interesnih .skupnosti prizadeti njihovi interesi, lahko sprožijo postopek za preizkus tega samoupravnega sporazuma.
Z družbenim dogovorom temeljne organizacije združenega dela in delovne oiganizacije, interesne skupnosti, družbeno-polilične skupnosti, sindikati in. druge driižbeno-politič-ne ter druge samoupravne in družbene oiganizacije zagotavljajo in ures-
ničujejo samoupravno usklajevanje in urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so skupnega ali splošnega pomena.
’ Družbeni dogovor zavezuje organizacije in skupnosti ki ga sprejmejo. V okviru svojih pravic in dolžnosti lahko občinska skupščina z odlokom ali z drugim splo.šnim aktom določi, da je družbeni dogovor splošno obvezen.
Po.stopek pri sklepanju in izvajanju samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora temelji na načelih javnosti in popolne enakopravnosti udeležencev sporazumevanja in dogovarjanja.
Samoupravni sporazum in družbeni dogovor določata ukrepe za njuno izvajanje ter materialno in družbeno odgovornost udeležencev sporazumevanja in dogovarjanja.
Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori so dobili največji p<)u-darek prav v zadnjem času, to je v času ustavnih sprememb, posebno listih, ki se dotikajt) temeljnih družbenoekonomskih odnosov v temeljnih m drugih organizacijah združenega dela. Delovni ljudje se jih bodo radi posluževali, saj se da z njuni urediti sleherno razmerje v združenem delu.	.
JOŽI' I LORlJANCir
Deratizacija!
OBVESTILO o DERATIZACIJI (zastrupljanju podgan in miši)
V	OBČINI KRŠKO
Po odloku o obvezni deratizaciji v občini Krško (Skupščinski Dol. list št. 23/70) bo Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto opravil OBVEZNO DERATIZACIJO (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju naselij KRŠKO, BRESTANICA, SENOVO, PODBOČJE KOSTANJEVICA IN RAKA V DNEH OD 19. DO 3o' MARCA 1973.
Točna navodila in opozorila bodo objavljena na vidnem mestu v krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo.
ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO NOVO MESTO
razpisuje javno ustno licitacijo
ZA PRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV RAZNE RABLJENE KUHINJSKE OPREME V DOBREM UPORABNEM STANJU.
Licitacija bo: v petek, 23. 3. 1973, v restavraciji „Breg", v ponedeljek, 26. 3. 1973, pa v Šmarjeških Toplicah, In sicer za družbeni sektor ob 10. url, za zasebni sektor pa ob 11, url dopoldan.
Predstavniki družbenega sektorja In civilnopravnih oseb se morajo pred začetkom licitacije Izkazati z veljavnim pooblastilom svoje organizacije ter predložiti veljavno podpisano naročilnico in barirani ček. Predstavniki družbenega sektorja imajo pravico enakopravno sodelovati tudi na licitaciji za zasebni sektor.
KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ
razpisuje javno dražbo za prodajo sledečih osnovnih sredstev:
1. KAMION TAM5T
2. KOMBAJN 780
3. TRAKTOR FE 35
Licitacija bo 19. 3. 1973 ob 9. url pri mehanični delavnici. Interesenti morajo položiti 10% varščino od izklicne cene.
S
Tiskarna „Kočevski tisk" Kočevje
PRODAJA NA JAVNI LICITACIJI
KOMBI IMV - 1600, Super B SERVIS, letnik 1969
Kombi je v voznem stanju.
Izklicna cena je 10.000,— din.
Licitacija bo 19, marca 1973 ob 8, url v Tiskarni „Kočevski tisk" Kočevje, Ljubljanska ul, 18 a, za družbeni In privatni sektor.
Udeleženci licitacije so dolžni pred začetkom licitacije predložiti komisiji pooblastilo o zastopanju svoje delovne organizacije In položiti 5 % varščino od Izklicne cene v obliki bar. čeka ali gotovine.
ap
»LABOD« - tovarna perilo Novo mesto
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1. SEKRETARJA TOZD V KRŠKEM
2. SEKRETARJA TOZD PROIZVODNJA V NOVEM MESTU
3. 2 OPERATERJEV ZA DELO NA NCR STROJU.
Poleg splošnih pogojev, morajo kandidati Izpolnjevati še naslednje:
Ad 1 in 2
Visoka ali višja Izobrazba pravne ali upravno pravne smeri in vsaj 5 let delovnih Izkušenj. Od kandidatov pričakujemo, da imajo smisel za delo z ljudmi, da bodo družlsenopolltično in samoupravno aktivni.
Ad 3
Srednja izobrazba ekonomske smeri, obvladanje strojepisja in praksa pri delu na saldakontih.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite na naslov:
„LABOD" tovarna perila Novo mesto, komisija za kadre in delovna razmerja — do 26. 3. 1973.
Št. 11 (1198) - 15. marca 1973
INTERVJU BREZ BESED
Začelo se je, ko sem prvič prestopila prag fakultete. Srečala sem ga, fanta z dolgimi črnimi lasmi. Najina pogleda sta se ujela. Milo se mi je storilo pri srcu in pogleda nisem umaknila. Dan za dnem sva se srečevala in vsakokrat mi je poklonil mili pogled in nasmeh. V sebi sem začutila čudno silo, ki me je spremljala vsepovsod. V sanjah sem se prebujala in z odprtimi očmi gledala v nič in videla njegov obraz. Ihtela sem in na glas izgovarjala: Andrej, Andrej! Toda poslušale so me le puste stene študentske sobe.
Predavanja so bila vedno bolj mučna in brez pomena. Skušala sem poslušati, toda ni mi uspelo. Vedno so me zadrževa-
li	mili Andrejevi pogledi, ki so bili kot puščice v srce.
Nekoč sem šla v večji skupini s predavanja. Zraven je bil tudi Andrej. Kolikokrat sem preklela dolgo pot do stanovanja, tokrat pa sem bila hvaležna, da je tako, Nenadoma sva ostala sama. Med nama še ni bila spregovorjena beseda. Šla sva po stezi in medla svetloba svetilke je osvetljevala čudovite barve odpadlega listja. Nisem mogla več prenašati mučne tišine. Čeprav sem imela tako blizu, po čemer sem hrepenela dan za dnem, uro za uro. Obstala sem, se obrnila proti njemu in mu pogledala v oči. V grlu sem čutila grenkobo in v očeh me je peklo. Stopil je bliže, me pobožal po laseh, nato pa me privil k sebi. Začutila sem prijeten vonj mehkega puloverja in enakomerno bi^e srca. Nisem več vzdržala, polglasno sem zaihtela. Dvignil je moj obraz in zopet... te oči. Te čudovite oči, ki so nadomeščale jezik. Poljubil me je na mokro lice in zdelo se mi je, da bo nekaj dejal. Toda ne, brez besed je odšel v noč.
Naslednje dni najini pocedi niso bili več pogledi z nasmehom, Bala sva si pogledati v oči. Začutila sem, da je nekaj narobe. Odslej je bilo v meni še huje. Želela sem si, da bi vse lahko pozabila, toda to ni bilo več mogoče. Nisem imela več moči, da bi se lahko učila. Izpiti so ostajali za namo neopravljeni.
Nekega mrzlega zimskega dne sem stopila v lokal na kavo, da se pogrejem. Zagledala sem ga v kotu. Ni bil sam. Poleg je sedela mlada in lepa črnolaska. Ni bilo težko spoznati, da je noseča. Zavrtelo se mi je v glavi in komaj sem prišla do stola in sedla. Z rokarni sem si podprla glavo in vseeno mi je bilo, kaj se zgodi z menoj. Kaj si je mislil natakar, ko sem naročila sherry v dveh kozarcih. Z mano je bilo konec. Vse nade so bile porušene. Spila sem prvi kozarec. Opazil meje. Zopet sta se najina pogleda srečala. Gledal me je in ni umaknil pogleda. Prijel je za roko svoje deklice. S tem mi je povedal vse. Pogovarjala sva se brez besed, in vendar sva se povsem razumela.
Na predavanja nisem več hodila, ker sem se ga bala srečati. Trpela sem v svoji sobici in začela sem se učiti.
Zvedela sem, da je njegova žena v bolnici in da ima Andrej deklico. Nisem oklevala. Kupila sem velik šopek rdečih nageljnov in odhitela v porodnišnico. Hotela sem narediti še eno — poslednjo potezo.
Vstopila sem v sobo in jo prepoznala.
„Vi ste Andrejeva žena. Z Andrejem sva se nekoč poznala in prišla sem vam čestitat."
Andrej je našel pravi par. Tudi ona ni našla besed — samo gledala me je. Položila sem šopek v vazo poleg že tako velikega šopka nageljnov.
„Kako si lepa, punčka. Že imaš ime, lepotička? “
,Andrej je želel, da bi bila Maja in tudi meni je tako prav,“ je spregovorila žena.
Stisnilo me je v grlu in komaj sem našla kljuko. Odšla sem brez pozdrava. Pustila sem prosto pot solzam, ki so drle po obrazu. Z njimi sem zakopala vse trpljenje in lepoto ter začela povo življenje.
MAJA
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
8. marec
Na sliki: tovariš Bogdan Osolnik med novomeškimi pioniiji, ki so ga zelo pridno poslušali in mu zastavljali vprašanja. (Foto: Drago Pečar, foto krožek OS Ka^a Rupena)
i
Šolski dan tokrat malo drugače
Kdo v Novem mestu še ni slišal za narodno junakinjo Katjo Rupeno, po kateri nosi naša šola ime? Bila je Slovenka z dušo in s srcem in med prvimi dolenjskimi partizani. Ponosni smo, da nosi naša šola njeno ime. Dan njene smrti je dan šole. Takrat se jo pomnimo s kratkim kulturnim sporedom ali pa samo z besedo opišemo njeno življenje.
Letošnji „praznik** pa je bil drugačen. Obijala sta nas Mara Rupe-na-Osolnik, sestra slavne partizanke,
TUDI DOLENJSKI PIONIRJI BODO TEKMOVALI
V	okviru jugoslovanskih pionirskih iger bo v Tolminu 26. in 27. aprila IV. srečanje pionirjev zgodovinarjev. Na njem bodo tekmovali tudi pioniiji iz dolenjskih občin. Prijavni rok je že potekel, vendar so prijave še možne. Zadnji rok je 20. april. Prijave zbira občinski odbor ZPM Tolmin.
Vsi pionirski odredi, ki imajo v svoji organizaciji tudi zgodovinske krožke, bodo okrepili raziskovalno in dokumentarno delo o kmečkih uporih na Slovenskem. To je zelo obširna in zanimiva tema, ki bo pritegnila veliko mladih zgodovinarjev. Tekmovanje bo hkrati s praznovanjem 260-letnice tolminskega kmečkega upora. Zato bo občin^i odbor ZPM Tolmin po strokovnem pregledu vseh poslanih tekmovalnih prispevkov povabil po dva pionirja zgodovinarja iz tistih odredov, ki so se najbolj izkazali na tem področju. Hkrati bo povabljen s pionirji tudi mentor pioniiskega odreda oziroma vodja zgodovinskega krožka na zaključno slovesnost — IV. srečanje pionirjev zgodovinarjev v Tolminu.
BOŠTJAN NOVSAK Ljubljana Šarhova 2
In še enkrat: če je to tisto
študent Matjaž Verbič, predsednik KNŠ, je v odgovoru na moj članek „Če je to tista...“ (Dol. list, 25. jan. 1973) očrtal Klub novomeških študentov s samo na videz učenimi frazami, ki nimajo osnove, in s tem javnosti podal popolnoma napačno podobo.
Med tem,, kaj je KNS kot vnaprej z^išljena oblika združenja, ki naj bi omogočala večsmemo aktivnost študentov, in kaj KNS dejansko je, je ogroinna razlika. O tem sem pisal v omenjenem članku, in to ne samo ob klavrnosti neke skupščine, pač pa na podlagi dejstev, ki že vrsto let k^jo nedelovanje KNS. Moje pisanje ni bilo izključno prikaz nesposobnosti odbora KNS, ampak tudi pomislek ob popolni neaktivnosti povomeških študentov. Ta pa se ne izkMuje samo v okviru kluba.
Novomeški študenti se med seboj ^loh ne poznajo, med njimi ni in-lormiranosti in skupne osveščenosti D tudi najpreprostejših podobah sodobnega življenja, ni koordiniranega ^delovanja, ki bi bilo pogoj za ^^|beno angažirano ^tivnost.
KNS nima pregleda nad vpisom študentov na posamezne fakultete in nad ‘osipom, ki je pri novomeških študentih izredno velik. KNS nima v kakšnih materialnih razmeji živijo in študirajo posamezniki, primerna je socialna pomoč ki je občasna in neustrezna. V KNS nikogar ne zanima, ali gospo-aarske in druge organizacije izpolnjujejo obveznosti do družbenega □ogovora o štipendiranju, nihče ne zahteva uskladitev štipendij. KNS ni ^osoben sodelovati z drugimi mladinskimi aktivi v mestu, predvsem P>* ne s temeljno mladinsko organi-tj- z OK ZMS, kjer tudi nima P*^^,*t^vnika (zato je pred časom padla v vodo enkratna priložnost, da Pl študenti v okviru mladinskega uoa dobili v souporabo klubske prostore!). knS ne zna voditi pa-w pogovora s predstavniki no-i	gospodarsko-političnega
Kulturnega življenja. Precej bedno '	povezava KNS z matu-
srednjih šol, kar ima za posle-
o	nepravilno uvajanje na univer-
zo. V skoraj ničemer se ne kažejo rezultati „naporov** KNS, da bi razvil konkretne oblike sodelovanja z Zavodom za kulturno dejavnost (pri zavodu že več kot mesec dni pričakujejo koga iz KNS, ki bi svetoval pri izbiri filmov za študentski abonma!); dalje: s podjetjem Gorjanci, ki naj bi oskrbelo cenejši prevoz študentov v Ljubljano; s Studijsko knjižnico, da bi le-ta po predlogih študentov priskrbela sicer težko dostopno strokovno literaturo. KNS ne omogoča nikakršnega kultumo-umetniškep delovanja (KNS nima predstavnika v temeljni kulturni skupnosti!), minimalni so pogoji za športno udejstvovanje (pred kratkim je ekipa k'ošarkaijev KNS na tekmovanju v Novem mestu osvojila zadnje mesto, ker ni nastopila!). KNS ne čuti nobene potrebe, da bi izdajal svoje čeprav samo ciklostirano glasilo. V KNŠ se ne zavedajo, da študenti največ časa preživijo v Ljubljani in da bi bilo primerno tam pripraviti ogled boljših dramskih predstav, koncertov, poiskati primeren prostor za sestajanje študentov (zdaj so to beznice!) in se povezati z drugimi študentskimi klubi. Itd.! Itd.!
Iz povedanega sledi, da KNŠ ni nikakršna „živa tvorba med seboj povezane študentske mladine**, še manj pa ,,aktivna družbenopolitična skupnost** (? ), ki bi imela doumljiv in kritičen odnos do pojavov v naši družbi, jasen cilj delovanja in bi bila s tem tudi upravičena do obstoja. Ravno v KNS se najbolj kaže zaprtost v zdolgočaseno otepanje s študijem, resignirano gledanje vnaprej. Ni ambicij in ne konstruktivnih predlogov oz. dela, ostaja samo želja po spro-ščeni zabavi!
Odbor KNŠ se nenehno sklicuje na finančne težave, očita gospodarskim in družbenopolitičnim faktor-
in njen mož Bogdan Osolnik, ter nam predavala o Vietnamu in poli-r
POHVALE VREDEN SPREVODNIK
27.	februarja sva čakala s prijateljem na avtobusni postaji v Novem mestu na avtobus novomeškega podjetja „GORJANCI**, ki odpelje v Kršico ob 14.30. Čakalo je še več drugih ljudi, predvsem srednješolske mladine. Le-ta je, ko je avtobus pripeljal, zelo brezobzirno navalila na vrata, tako da starejši niso mogli vstopiti. Toda takrat se je izkazal službujoči prevodnik: zadržal je mladino ter pomagal vstopiti starejšim ženskam in moškim. Tudi v avtobusu je kasneje naredil red. Ko je opazil stoječe stare ženice ob sedečih mladincih, jih je pozval, naj vstanejo in dajo prostor. To so tudi storili, lo neki 16-letni dijak ni hotel ubogati in se je šele po strogem sprevodnikovem nastopu vzdignil s sedeža. Navzoči so odobravali sprevodnikov nastop. Res, pohvalo in priznanje zasluži tak sprevodnik, prav tako pa tudi podjetje, ki ima zaposlene take ljudi. Starejši potVki so jim še posebno hvaležni.
IVAN SIKOŠEK Žadovinek 7 Leskovec pri Krškem
tičnih dogajanjih po svetu. Potem nam je Mara Rupena-Osolnikova podarila nekaj fotografij svoje sestre, prav tako pa smo se razveselili plošče s pesmimi iz Vietnama.
Se posebej nas je veseUIo to, ker smo pioniiji smeli obema gostoma zastavljati vprašanja, na katera sta oba prav rada odgovarjala.
BOJAN MIKEC
7.	a, OŠ Katja Rupena
jem nezainteresiranost za študentske zadeve, pozablja pa, da se vsak pameten človek zaveda, ob več kot nesmotrnem in nezadostnem delovanju kluba, kako je vlaganje v KNŠ stran vržen denar.
Naravnost smešna in vse moje pomisleke potrjujoča je ugotovitev Matjaža Verbiča, da odbor KNŠ, tj. tista skupina študentov, ki naj bi usmerjala, vodila in u^lajevala delo, ni sestankoval tako dolgo (temu primerno pa je bilo nedelo kluba!), dokler mu ni bila omogočena „skromna večerja**. Zdaj pa, ko ima vsak član odbora KNŠ mastno kost in polič vina, ko se veselo sestankuje, delo kluba tudi ni bolj organizirano in družbeno arigažirano, sam odbor pa ne stori nič drugega kot to, da priredi brucovanje,kije čisto navaden ples na Otočcu.
T. im. širši javnosti je lahko jasno, da Kluba novomeških študentov že precej časa ni več, vsaj ne, če sodimo po njegovem delovanju.
DRAGO RUSTJA
PREVOLE: KORISTNO S PRIJETNIM
Na območju krajevne skupnosti Hinje poteka te dni tečaj prve pomoči na osnovni šoli Prevole. Obiluje ga 30 žena in deklet ter nekaj moških. Predavatelj je domači zdravnik dr. Kocutar iz Žužemberka. Poleg teoretičnih znanj bodo tečajnice obvladale tudi praktično nudenje prve pomoči, kar je za tako oddaljena naselja zelo potrebno in koristno. Pred dnevi so tečajnice priredile tudi prijetno praznovanje dneva žena. Po končanem predavanju so se skupaj z voditeljem tečaja preselili v sosednjo učilnico za okrašene in obložene mize, za večje razpoloženje pa so poskrbeli domači učitelji z glasbo.
D. POJE
Preteku teden so v novomešlu porodnišnici rodile: Marija Rajer iz Slepška — Stanislava, Marija Sribar iz Dobruške vasi — Slavka, Veronika Martinčič in Krškega - Elizabeto, Martina Slak iz Šentjerneja - Cirila, Jožefa Pave iz CJomje Brezovice -Jožeta, Ana Istenič iz Cegelnice -Marka, Ana Murn iz Repč - Ireno, Marija Hodnik iz Orehovca - Toneta, Marica Kirin iz Metlike - Željko, Milena Cesar iz Metlike - Mladena, Fani Zarabec iz Ločne — Jožeta, Justina Kovačič iz Rodin - Marka, Stanislava Sašek in Stopič - Branka, Magdalena Starc iz Dolnje Lepe vasi - Marijo, Marija Konda s Kr-vavčjega vrha — Jožeta, Majda Pla-zar iz Krmelja — Ron«^.na, Jana Strniša iz Dolenjskih Toplic - Jolando, Silva Češnjevar iz Krškega -Uroša, Ljuba Grahek iz Ljubljane -Natašo, Slavka Miklič iz C^rnjih Kamene - Martina, Anica Janežič iz Zgornjih Vodal - Danico, MUena Perko iz Drenovca - deklico, Joža Mejač iz Žabje vasi - dečka, Marija Kopina iz Velike vasi — deklico. -Čestitamo!
KDAJ OTROŠKO IGRIŠČE?
O	Novem mestu slišimo zadnje čase laskave pohvale. _,Mala Japonska. “ Na žalost pa je ta mala Japonska brez pravega otroškega igrišča. Okoli mesta gradijo velika, lepa naselja, na otroška igrišča pa vsi pozabljamo.
Dolgo časa so se otroci, če so se hoteli naplezati in zavrteti na vrtiljaku, zbirali v parku za pošto. Tam je tudi peskovnik in v lepih sončnih nedeljah je bilo ponavadi to igrišče vedno polno otroškega smeha in klepeta mamic, ki so se grele na soncu. Tudi danes je tako, le da je peskovnik zanemarjen, železno ogrodje, kjer otroci lahko plezajo, pa ponekod zarjave-
lo.	Ali ni zadnji čas, da odgovorni poskrbijo za prostor, kjer bi zgradili otroško igrišče, da bi se lahko otroci brez skrbi igrali, njihovim staršem pa se ne bi bilo treba bati, kdaj bo malček z igrišča zavil proti Ljubljanski cesti ali pa morda padel po strmih stopnicah, ki vodijo do teniškega in naprej do košarkarskega igrišča.
J P.
NOVO MESTO
Živahneje o bazenu
Vzadnjih dneh je čutiti živahnejše delo komisije, ki ima na skrbi pri-* prave za gradnjo kopalnega bazena v Kočevju. O tem delu smo spet brali v Dolenjskem listu.
V	marčevski številki kočevskih NOVIC iz leta 1963 je pisalo: „Do sezone kopališče! Vse kaže, da bo Kočevje do tega poletja le dobilo prepotrebni kopalni bazen, čeprav ObLO zanj nima denarja. Gradili ga bomo v glavnem s prostovoljnimi prispevki zainteresiranih prebivalcev in prostovoljnirri delom. Ker je zanimanje za plavalni bazen veliko, predvsem med mladino in ženskami, pa tudi (čeprav nekoliko manjše) možmi, bo bazen, ki bo stal med stolpnicami in staro kemično tovarno, predvidoma gotov že do 15. julija. Prostovoljno delo se začne že s 1. naslednjega meseca ob 16.'uri. Takrat bodo pobirah tudi prostovoljne prispevke, saj prvega občani najlažje odrinejo za skupne potrebe kakšen dinar. Krampe in lopate prinesite po možnosti s seboj.**
Žal je bila to le potegavščina za prvi april, s katero so naredili medvedjo uslugo gradnji bazena. Nasedel ji ni niliče, ker je bila preveč prozorna. No, nekaj pa le lahko ugotovimo iz nje. Povsem jasno je, da se tak objekt ne da graditi brez denarja, pa
tudi s prostovoljnim delom ne.
Popolnoma pravilen je predlog sedanje komisije, naj bi do izteka samoprispevka za cesto, se pravi do avgusta, pripravili dobro organizirano akcijo za sprejem samoprispevka za plavalni bazen. Proti temu je že slišati prve ugovore, češ da okolica do bazena ne bo imela koristi. Ali ne vozimo vse mladine od četrtega razreda naprej v šolo v Kočevje? Tu se bodo navadili plavati, za kar doma, razen v krajih ob Kolpi, nimajo možnosti.	-ko.
VAVTA VAS: NASTOP MLADIH GLASBENIKOV
28.	februarja so priredili učenci novomeške glasbene šole - podružnica Vavta vas javen nastop. Sodeloval je harmonikarski kvintet, dopolnjevala pa sta ga še kitara in melodika. Nastopali so učenci od l. do
6.	razreda in pri tem pokazali razveseljivo lepo znanje. To kaže, da se tudi v tako majhnem kraju, kot je Vavta vas, lahko uspešno goji glasbeno izobraževanje mladine. Zahvahti se moramo novomeški glasbeni šoli, zlasti Mladenu Škrbiču, ki vodi oddelek v Vavti vasi.
IZTOK PEROZZI
NAJLEPŠE SO PROSLAVLJALI NA GORI
Letos so praznik žena v ribniški občini proslavljali še posebno lepo.
V	vseh krajih so organizirali sprejeme, Enako je bilo tudi v delovnih organizacijah, kjer imajo zaposlene ženske. Šolski otroci so priredili skupaj s prosvetnimi delavci proslave v vseh šolah. Verjetno je najbolj prisrčno izzvenela proslava na Gori nad Sodražico, kjer so se zbrale vse žene tega odročnega kraja. V kulturnem sporedu so se zvrstile recitacije, petje in igrica — vse s prisrčnim navdihom ljubezni in spoštovanja do matere. Učitelja zakonca Uršič, ki sta prinesla na Goro kulturno svežino, zaslužita pohvalo.
SEVNICA: BILO JE PRELEPO
Dan žena smo lepo proslavili tudi v Sevnici. V kulturnem sporedu smo nastopali dvakrat; za žene našega kraja in za povabljenke, ki jih je sprejel predsednik občinske skupščine v znak priznanja za družbenopolitično delovanje. Prišla je tudi mati narodnega heroja Maroka. Na proslavi so nam žene navdušeno ploskale, nekatere so imele tudi solzne oči. Po končani proslavi so tudi nas pogostili. Bilo je lepo. Želim še nastopati.
IRMA OBŠTETAR novinarski krožek OŠ SEVNICA
SELAŠUMBERK: POČASTITEV 8. MARCA
Tudi krajevna organizacija SZDL je skupaj s krajevno skupnostjo Sela Sumberk organizirala praznovanje 8. marca. Proslava je bila v gasU-skem-mladinskem domu. Nastopali so učenci osnovne šole, ki jih je za to pripravila učiteljica Kutnaijeva iz matične šole Veliki Gaber. Ob tej priložnosti so bile povabljene vse žene iz območja Sela-Sumberk in iz sosednjih vasi Gombišče in Velike Dole, ki so se vabilu tudi odzvale. Po končani proslavi so bile matere tudi pogoščene, za kar je poskrbela KS Sela Sumberk.
F. Z. Sela Sumberk
ŠENTRUPERT: „VSE LEPO ZA PRAZNIK"
S_temi pozdravnimi besedami je predsednik KS Šentrupert sprejel vse žene, matere in dekleta 10. marca v kulturnem domu. V kulturnem sporedu so nastopali učenci osnovne šole z recitacijami, prisrčen nastop so imeli zlasti otroci 3. razreda ter šolski pevdci zbor in moški pevski zbor pod vodstvom zborovodje tov. Pečka. Z recitalom sta nastopila Bojan Brezovar in Jožko Zupan. Vse je bilo iskreno, polno ljubezni do žene
-	matere in marsikatero oko je bilo ganjeno do solz.
Vendar: ali je tudi drugače vse tako lepo, kot je za praznik žena? Nehote se vprašam, če smo žene enakopravne z moškimi, zakaj nam moški prirejajo tak lep dan, ob tem pa na druge dneve tako radi pozabljajo? Žene, ali nismo opeharjene za 364 dni v letu?
Tudi drugače se ženske vse bolj izgubljajo iz družbenopolitičnih organizacij. Zelo malo jih je v odborih skupščine, v občin^i skupščini, republiških in zveznih organih. Ne morem verjeti, da je krivda le v preveliki zaposlenosti. Uhaja mi misel, da nam ženskam ne zaupajo odgovornejših mest.
MALCI KOSTEVC Straža, p. Šentrupert
OB 8. MARCU
Za dan žena so mladinci iz Šentjerneja organizirali proslavo, na kateri sta nastopila tudi recitatorja skupina iz osnovne šole in Sentjer-nejski oktet. Po uspeli predstavi so organizatorji zavrteli še film.
Dokaz, da zanimanje za kulturne predstave v Šentjerneju še ni ugasnilo, je bila tudi tokrat polna dvorana gledalcev, ki so bili s prireditvijo ze-
lo	zadovoljni.	B.	T.
S ŠTUDENTOM SE NE STRINJAM
V	akciji: „Mnenje - treznost vsaj za volanom**, ki je bila objavljena v vašem časopisu 22. februarja na strani 14, se z mnenjem študenta Toneta Klemenčiča ne strinjam. V nekem stavku študent pravi, da w največji pijanci šoferji avtobusov in tovornjakov in tako so tudi povzročitelji nesreč. Prav to me je zbodlo, saj sem sam šofer in dobro poznam naše ceste in razmere na njej in tako prav dobro vem, kdo je povzročitelj nesreč.
Študent Klemenčič ima samo deloma prav. Nesreče velikokrat povzročijo pijani ljudje, toda to niso šoferji avtobusov in tovornjakov. Mislim, da so to v glavnem mladi sobotni in nedeljski vozniki in morda tudi taki, kot je tovariš Tone Klemenčič,
Na koncu: če dobimo enak zakon za vse, kar bi bilo edino pravilno, naj se število pešcev kar poveča. Morda pa se bo število nesreč v tem primeru zmanjšalo.
VLADO DORNIK Ljubljana
kultura
in
izobra-
ževanje
%
Lep sprejem je doživela samostojna likovna raiutava sUkaija samorastnika Antona Repnika v kočevskem Likovnem salomu, ki so jo ta teden razdrli. Samorastnik iz Mute je z deli, v katerih izpričuje svoje življenjske iz-; kušnje, se pravi svoj svet, nedvomno vzor prenekaterim, ki se samorastniško poskušajo v likovnosti. Seveda ga ni mogoče posnemati, kar dokazuje tudi ta 1. 1966 ustvarjena njegova risba, ki jo objavljamo.
»Dolenjski list« v vsako družino
DANES: ODLOČITEV ZA MANJ RAZVITE
Današnjo sejo komisije za pospeševanje kulturnih dejavnosti v manj razvitih predelih — ta komisija deluje samostojno pri republiški kultumi skupnosti -pričakujejo z zanimanjem zlasti brežiška, čmomaljska, sevniška, trebanjska, metlišca in ribniška občina, saj bodo na tej seji spregovorili med drugim o kulturnih akcijah na manj razvitih področjih, hkrati pa zavzeh tudi stališča v zvezi z delovanjem re-pubUške kulturne skupnosti v letošnjem letu.
ali kultu
Šolska glasila o materah - o dnevu žena, materah in borkah pišejo šolska glasila, ki so v začetku marca spet prišla na svetlo. Tako je mirensko Brstje, tako je glasilo, ki ga izdajajo na Grmu v Novem mestu, vsi prepleteni s čustvom in ljubeznijo do matere so listi drugih šol. Na Grmu so glasilo tiskali in mu priložili večje število reproduciranih grafik, ki so jih izdelali učenci.
Knjižnica
Knjige Ljudske knjižnice na Otočcu so zaklenjene v dveh omarah v domu Partizana. Bledijo že dalj časa nedotaknjene, ker so inšpektorji ugotovili, da je zadrževanje v domu nevarno. „Dom je potreben nujnega in temeljitega popravila, sicer bo nesreča!" - opozarjajo prosvetni in kultumi delavci iz tega kraja. Ravnatelj Franc Pavkovič, .član novomeške kulturne skupnosti, se je na seji prejšnji teden zavzel, da bi prišla obnova njihovega doma v načrt že letos.
Zveza kultumo-prosvet-nih organizacij iz Novega mesta se je že lani zavzela za načrtno obnovo in ureditev kulturnih domov in dvoran s pomočjo sredstev in zavzetosti krajevnih skupnosti. V te namene je šlo lani okoli
270.000	din, vsaj toliko pa naj bi v popravila vložili letos. Kulturna skupnost tako usmeritev ZKPO podpira. „Nemara je tudi v tem razlog, da amaterizem spet močneje oživlja,*' pravi Boris Savnik, predsednik izvršnega odbora novomeške kulturne skupnosti.
Boris Kobe: MEHOVSKI HRIB, tempera (48x70), 1969
NA ČAST 400-LETNlCE PUNTOV V ŠENTJERNEJU:
Revija petindvajsetih oktetov
Nastopili naj bi znani slovensici oicteti iz republike in zamejstva ter okteti iz obkolpskih občin na hrvaški strani — Pobudo za nastop je dal član Slovenskega okteta Tone Kozlevčar, velik ljubitelj slovenske ljudske in umetne pesmi — Iniciativni odbor že dela
Ena največjih ^asbenih prireditev, ki se bodo letos na Dolenjskem zvrstile pred domačim občinstvom in gosti, bo poleti v domovini lončenih petelinov in šentjemejske himne — v Šentjerneju. V začetku julija bo, kot predvidevajo, na prostem pevska revija, na kateri se bo predstavilo 25 slovenskih, zamejskih in hrvaških (4etetov.
Prireditev, na kateri bo pelo 200 pevcev, bo pomemben prispevek k proslavljanju 400-le-tnice kmečkih puntov. Pobudo zanjo je dal član Slovenskega okteta Tone Kozlevčar, veUk ljubitelj glasbe ter slovenske ljudske in umetne pesmi, med obiskom pri Šentjemejskem oktetu. Šen^emejski pevci sojo sprejeli z navdušenjem, hkrati pa so postali prvi člani iniciativnega odbora, ki je medtem že začel delati. V iniciativni odbor so vključili še predstavnike gospodarskih in družbeno-politič-nih organizacij iz Šentjerneja.
Nastop tolikšnega števila pevcev bo paša za oči in ušesa. Sodelujoči okteti — vsi znani iz
Slovenije, slovenski iz zamejstva in okteti iz obkolpskih hrvaških občin — bodo zapeli samostojno po dve pesmi, tri pesmi bo-
do skupne, zapeli pa jih bodo združeni v finalnem delu revije. Dogodek, ki bo prvi te vrste pri nas, pričakujejo z velikim zanimanjem. Več prireditelji o njem še nočejo povedati. Kot se je dalo izvedeti, so že izbrali pokrovitelja, ki naj bi poleg drugega dal tudi znak za „dvig za-stora“.
Izvirna iskanja samoukov
Stopar, Vene, Zgonc razstavljajo v Sevnici
Bogato proslavljanje dneva žena so Sevničani obogatili še z otvoritvijo razstave domačinov v Likovni galeriji osnovne šole „Savo Kladn&“ na sevniškem gradu v sredo, 7. marca. Ponovno prijetno presenečajo z
CVELBARJEV „BREG“ V ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI - Novomeška študijska knjižnica je dobila v dar akvarel, ki ga je leta 1914 ustvaril takratni novomeški gimnazijec Jože Cvelbar s Prekope pri Kostanjevici.
V akvarelu je Cvelbar upodobil takratni novomeški Breg, priljubljen motiv za slikarje in kasneje za fotografe. Cvelbarjev „Breg“ je precej drugačen od današnjega, bolj prvinski in slikovit, saj je novomeški Breg od takrat doživel precej prenovitev. To slikarsko delo še bolj potrjuje, da je bil Jože Cvelbar, ki se je do svoje zgodnje smrti razvil v zelo dobrega lirika in ga javnost pozna bolj po literarnem delu, tudi velik slikarski talent.
ROBARJU POHVALA NA FESTIVALU - Na beograjskem festivalu kratkih in dokumentarnih filmov so podelili nerade in diplome. Nekaj so jih dobili tudi ustva^alci iz Slovenije. Med njimi ni Novomešča-na Filipa Robarja-Dorina, ki se je festivalske prireditve udeležil z dokumentarcem ,4*osebna šola“. Čeprav ni bilo nagrade, Robar vendarle ni ostal brez priznanja: kritika je njegov prispevek na festivalu pohvalila, pri čemer je poudarila, da se je Robar lotil obdelave občutljivega in fil-m^o še neobdelanega področja, pri čemer ni „zdrknil**, kot bi se njemu in tudi še bolj izkušenim ustvarjalcem, če bi se poskusih na tem področju, prav lahko zgodilo. V Beogradu je Robarjeva „Posebna šola** pre-' stala tudi prvo predstavo za javnost.
GOBELINI V BRESTANICI - V galeriji samorastnikov na brestaniškem gradu so odprli v soboto razstavo gobelinov in ženskih ročnih del. Prireditelj razstave je krški Klub likovnih amaterjev, razstava pa je v počastitev dneva žena.
LJUDSKI MOTIVI V SLIKAH -
V Mariboru so priredili zanimivo slikarko razstavo z naslovom „Ljudska motivika v delih novejših slovenskih umetnikov**. Z 38 deli so predstavljeni slikarji: Maksim Gaspari, Gvido Birolla, Hinko Smrekar, Božidar Jakac, Ante Trstenjak, Miha Maleš, Tone Kralj, Riko Debenjak, Lojze Spacal, France Mihelič, Janez Šibila, Janez Vidic in B. Golija.
Gradivo „Nekateri elementi družbeno-politične akcije za nadaljnji razvoj kulturnih skupnosti**, ki ga je pripravila posebna skupina, imenovana na drugi seji republiške konference SZDL, ponuja zvrhan koš vprašanj in „orehov**, ki naj bi jih rešili oziroma „strli** v javni razpravi, ki še vedno traja.
Ob prebiranju gradiva se oko rado ustavi na straneh, ki obravnavajo kulturo v podjetjih oziroma skrb podjetij za kulturno življenje svojih zaposlenih. Ni še dolgo, ker je pero pogumno trdilo, da vsega tega, razen izjem seveda, ni, da ni pravega posluha navzUc pozivom od „zgoraj**. Dandanes ta trditev ne vzdrži kritike, saj so tisti, ki odpravljajo kulturo kot desetnico, že precej osamljeni, četudi jih je še vedno lepo število.
Razmišljanje, ki ga podčrtujemo, hoče biti prispevek k že omenjeni javni razpravi, morda predlog, kako bi stvarem prej prišli „do dna**. Podatki o tem, koliko dajejo podjetja za kulturo
Kako do dna?
na enega zaposlenega, niso razveseljivi. Precej jih je, ki ne dajo niti toliko, da bi „dno pokrili**. Moralo bi se premakniti.
Nemara bi bilo prav, da bi sleherno, vsaj večje podjetje dobilo svoj načrt kulturne dejavnosti, temu primerno pa odmerilo tudi denar. Delež za kulturo naj bi se povečeval skladno z rastjo dohodka. Predvideti bi bilo potrebno, koliko bi podjetje dalo kulturni skupnosti ali ustanovam in kaj bo za ta denar dobilo oziroma zahtevalo. Predlagajo, naj bi sc denar, ki bi ga v podjetju zbirali za kulturo, stekal v sklad za kulturo, ki bi ga morali oblikovati v delovni organizaciji. Sklad bi polnili novci iz sklada skupne porabe, sindikalne članarine in drugih virov, ki bi jih določili za financiranje kulture.
J. JUST
ZAKAJ GLASBENE SOLE NI BLIZU?
Premalo povabil
Ernest Jazbec: »Lahko bi pripravili zanimive nastope. Sami sebi ne bomo večno igrali«
novimi deli kiparja samouka Rudi Stopar in Peter Vene iz Sevnice ter likovni pedagog Tone Zgonc iz Tržišča.
Rudi Stopar razstavlja kovinske skulpture na temo kmečkih puntov, Peter Vene se je, kot kažejo prikazane plastike, usmeril v iskanje izraznega materiala na lesene bloke, v katerih je upodobil vrsto ženskih aktov. Slikar Tone Zgonc prikazuje razne plakate in druge stvaritve na aktualne teme današnjega časa, od priložnostinih plakatov za 8. marec, kmečkih puntov do vietnamske vojne. Zanimivo je, da so razstavljena dela nastala v zadnjem času, saj so vsi trije likovniki razstavljali v Sevnici nazadnje na predlanskem občinskem prazniku, ^remni letak je napisal likovni pedagog in vodja galerije Aleš Fenos iz Sevnice.
A. Ž.
TRETJI SEMINAR
Po režiserskem seminarju, ki seje začel nedavno, bo v Novem mestu tudi seminar za filmsko vzgojo. Temu področju posvečajo Novomešča-ni največjo pozornost od vseh Dolenjcev. Zanimiva predavanja strokovnjakov — bržčas bodo iz Ljubljane - bodo mogli obiskovati tudi vodje filmske vzgoje iz sosednjih občin. Za že končanim zborovod-skim seminarjem, ki se je že končal in na katerem se je rodUa zamisel za mešani pevski zbor kulturnih in prosvetnih delavcev iz vse Dolenjske, in režiserskim, ki še traja, je seminar za filmsko vzgojo tretji poskus za vzgojo domačega kadra za delo na najrazličnejših kulturnih področjih.
Zakaj se Glasbena šola Marjana Kozine tako malokrat pojavi v javnosti? Rudi Mraz je na seji kulturne skupnosti prejšnji teden ugotavljal, da to ni prav, češ da bi lahko ob izvajanju učencev te šole doživeli veliko zanimivega. Ravnatelj Ernest Jazbec pravi:
„ Večkrat smo se ponudili, da bi sodelovali, občutili pa smo, da nismo dobrodoš-
li.	Vselej je bil v načrtu večji ansambel - od drugod. Prepričan sem, da so nas posredno ali neposredno zavračali zategadelj, ker so še mnogi prepričani, da otroške stvaritve niso dorasle, da so preskromne za pomembne proslave in akademije. Nič drugače ni, kar zadeva naše nastope v podjetjih. Delavci najbrž ne bi resne glasbe, ki jo pri nas predvsem gojimo, dojeli tako, kot jo je treba. Sicer pa je znano, da so preprostejšim in manj razgledanim ljudem bližje lahke viže
-	od popevk do narodnozabavnih zvokov. Za izjemo šteje šola Podjetje za ptt promet, kjer smo vselej prisrčno sprejeti. “
„Hočete reči, da bi šola lahko pripravila? “ „Kajpada, lahko bi pripravili lepe, kvalitetne nastope. Morali pa bi nas pravočasno obvestiti, da bi se temeljito pripravili. To, da zdajle sporočiš, čez dve uri pa hočeš imeti, ni nič - ni sodelovanje. Mali orkester, na primer, bi lahko večkrat nasto-piV‘
„Kaj pa je to? “
„Že dolgo imamo v šoli instrumentalno skupino, ki ji preprosto rečemo mali orkester. V njem so naši nekdanji učenci, ki nadaljujejo glasbeni ali kakšen drug študij na višji stopnji. Za vse
te so vaje enkrat na mesec, navadno ob petkih zvečer ali ob sobotah. Drugi člani, naši sedanji učenci, imajo vaje dvakrat na teden. Orkester se je že nekajkrat javno predstavil (ob 25-letnici šole, na javnih šolskih produkcijah itd.). V popolni zasedbi šteje več kot 30 ljudi. Mislim, da bi se iz tega razvil dober mestni orkester. “
„Kaj še snujete? “
„V drugem šolskem polletju bo vrsta javnih nastopov: ob koncu šolskega leta
-	ta bo povsem posvečen Marjanu Kozini, samostojen koncert harmonikarjev in
javni nastopi v oddelkih naše šole- v Šentjerneju, Žužemberku in Straži. Poleg tega pripravljamo revijo otroških pesmi, na kateri bi peli otroci, stari pet do deset let. Omeniti moram tudi, da bomo ustanovili šolski zabavni orkester (iz učencev), pomagali osnovnim šolam pri spremljavi ob prireditvah, organizirali komentirane glasbene ure pod naslovom „Obisk v glasbeni šoli“ itd.
Na glasbenih urah bodo sodelovali vsi instrumenti, obiskali pa bi Žužemberk, Šentjernej, Vavtg vas. Mimo peč | in novomeške šole. “	|
I. ZORAN I
rMM*
BMMMMiaaBUiiuaauuuMsi
■•■■■■■■M*
MALO RAZMIŠLJANJA O DELAVSKI KULTURI
Besed dovolj - dejanj ni!
Je v statutih še kaj prostora za kulturo?
Od izida znanega pisma tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ se o razmerah v kulturi govori in piše čedalje več in vedno bolj pogumno. Poleg tega je pismo tudi ena sama spodbuda za obračun s pomanjkljivostmi, ki so prepletale življenje in često zgolj životarjenje na tem duhovno vzvišenem področju. Napihnjeni mehur dosedanjega, kot ugotavljamo, ne vselej zdravega stanja se mora razpočiti.
O	tako imenovani delavski kulturi so poklicani in nepokli-
SEVNIŠKA GALERIJA - Razstava del kiparjev samoukov Rudija Stoparja, Petra Veneta in slikarja Toneta Zgonca v Likovni galeriji sevniške osnovne šole „Savo Kladnik** na Gradu je odprta vsak dan od 10. do 12. in 16. do 18. ure vse do 21. marca.
V čmomalj^ knjižnici imajo sedem tisoč knjig, prav toliko občanov pa si je lan^o leto* knjige sposojalo. V zadnjem čmu ^ je „čitalnica"' obogatila z nekaterimi tujimi in domačimi revijami. Na sliki: knjižnica s policami, pred njo čitalnica. Še letos se bo knjižnica preselila v nove prostore, kjer bosta čitalnica in knjižnica ločeni. (Foto: J. Pezelj)
cani v preteklosti pisali dolge referate. Obravnavali sojo delegati na kongresih in konferen-’^ cah iz prve vrste. Na sto in sto sejah, pogovorih, debatnih srečanjih so zlagali lepe stavke o njej. Tuje še vrsta resolucij, priporočil, odlokov in drugih aktov, ki so uradno zahtevali premike. Učinek je bil seveda bolj boren.
Na prste bi lahko prešteli delovne organizacije, ki so skrb za kulturno življenje delavcev in drugih zaposlenih vnesle v statute. Seveda to ne pomeni, da so zato v podjetjih sami nekulturni ljudje. Daleč od tega. Tu bi lahko našteli podjetja, ki so kupila gledališke abonmaje za svoje člane, ki so omogočila marsikatero kulturno akcijo. A to ni vse. Ustavna dopolnila hočejo več: da bi v kultumi domovini proizvajali kultumi ljudje. V tem pogledu pa v pod-je^Ui še marsikaj manjka.
Slednjič delavec ne sme biti zgolj „odjemalec“ kulture, marveč m’ora postati oblikovalec kulturnih vrednost. Le tako se bodo premikale in izginjale meje med njim kot množičnim nosilcem kulture in med najimenitnejšimi kulturnimi stvaritvami — tako so med dmgim zapi- C sali v gradivu za ponedeljkovo ? sqo novomeške kulturne skupnosti. Kdor se s kulturo ukvarja, občuti njen vpliv v dobrem pomenu: pri oblikovanju duhovne podobe, človeških in delovnih lastnosti, pri navadah, odnosih itd. In za to gre: kolikor bo kulturen, toliko bo dober samoupravljalec.
I. ZORAN
DOLENJSKI LIST
stran uredil: IVAN ZORAN
ŠL 11 (1198) - 15. marca 1973
Prve: vrsta pionirk iz Črnomlja
v soboto se je v bršiinski telovadnici na medobčinskem gimnastičnem šolskem prvenstvu za učenke in dijakinje zbralo več kot 60 tekmo\^, ki so nastopale v treh kategorijah. Tekmovanje je organizirala Občinska zveza za telesno kulturo Novo mesto, ki je za zmagovite dkipe pripravila tudi lepe pokale. Tekmovanje je bilo
Erecej izenačeno, saj so pri zmagovdcih v ekipni razvrstitvi odloča-i desetinke točke, nič manj ni bilo tekmovanje izenačeno tudi pri posameznicah.
Na republiško šolsko tekmovanje, ki bo v soboto, 17. marca, v Ljublja-
ni, bodo potovale ekipe pionirk iz Črnomlja, gimnazijke iz Brežic in
Zmagovalke medobčinskega šolskega pmnastičnega prvenstva-pionirke iz Črnomlja s svojo vodnico Kumčevo.
Poraz Novega mesta
V 9. kolu moške republiške lige v namiznem tenisu so No-vomeščani gostovali v Ljubljani pri ekipi Gradisa in srečanje izgubili s 5:2.
Za ekipo Novega mesta so natopili Somrak, Kapš in Žabkar. Isti trije igralci so za Novo mesto nastopili tudi v prvem srečanju z Gradisom doma, kjer so jim nudili precej več >odpora kot pa tokrat. Rezultati; Kohne-Žabkar 2:0, Pogačnik-Somrak 0:2, Krnc-Žabkar 2:0, Kohne—Somrak 0:2, Pogačnik— Kapš 2:1 in Krnc-Somrak 2:1.
V VODSTVU ROSTOH AR
Kegljaška sekcija TVD Partizan iz Brežic je organizirala odprto prvenstvo mesta v disciplini 4 X 100 lučajev. Odigrali so dve koli, v vodstvu pa je Franc Rostohar, ki je podrl 854 kegljev. Sledijo: Cvetko Kuzmin 781, Jože Iskra 777, inž. Marjan Hladnik 772, Franc Vodopivec 772 in drugi.
PRVAK ITASA-ČUK
Končalo se je šahovsko prvenstvo ITASA. Sodelovalo je 15 igralcev. Za prvaka so se potegovali dva prvo-kategorika, štiije četrtokategoriki, ostaU pa še nimajo kategorije. Turnir je trajal dva meseca.
Tokrat sta razočarala lanskoletni zmagovalec Ivan Žerjav in Benčina, saj sta zasedla šele 7. oziroma 8. mesto. Vrstni red: Cuk in Kuk 12,5; Volf 10,5; Vlašič Žagar in J. Benčina 9,5; Žeijav 9 in drugi.
V četrtek igrajo Novomeščani doma z igralci ,jCajuha“.
NAJBOLJŠI „ITASOVCI"
V dvorani Doma telesne kulture v Kočevju je bilo na sporedu ekipno mladinsko namiznoteniško prvenstvo Kočevja. Sodelovalo je 16 ekip, pokrovitelj tekmovanja pa je bil mladinci aktiv „Dušan Remih“ v sodelovanju z OK ZMS Kočevje. Prvo mesto je osvojila prva ekipa Itasa (Osterman, Adlešič, Oražem), ki je v finalu odpravila vrsto DDR s 5:2. Na tretje mesto so se uvrstili igralci garnizije iz Ribnice, ki so premagali drugo ekipo Itasa s 5:4.
Z. F
V Šentjemeju-nov rod
Po občinskem skakalnem prvenstvu na Javorovici sem zaprosil novega rekorderja sMkalnice in vodjo smučarske sekcije Janeza Selaka za kratek pogovor. Na vprašanje, kako je začel smučati, je povedal:
„Začel sem v prvih razredih osnovne šole. Ne vem več natančno, kdaj je bilo. S skakalnicami pa sem se spo-prijatljil v višjih razredih Pri nas v Šentjerneju je skakanje že star šport, zanj pa sta nas navdušila konstruktorja Planice, brata Janez in Lado Gorišek. Žal je stara skakalnica začela propadati, ker ni bilo za prvo generacijo naslednikov. Z ustanovitvijo SD Šentjernej se je zanimanje za ta šport povečalo. Takrat sem prevzel odgovornost za gmdnjo 20-metrske skakalnice in okoli 600 prostovoljnih ur je bilo potrebnih, da je bila zgrajena.
„Kako si se počutil, ko si prvič zastopal šentjemejske barve? “
„Ob pojedu na naše re-
prezentante, mi je bilo včasih kar nerodno, kljub temu pa nisem obupal in sem tako skakal že na petnajstih skakalnicah v Sloveniji in na Hrvaškem. Sedaj se posvečam trenerskim poslom, saj sem bil v šoli, ki jo je vodil Zdenek Remza, svoje znanje pa zaenkrat uspešno prenašam na najmlajše šentjemejske skakalce. “
, • „Kaj je s skakalnico v Grči? “
,JVačrte nam je podaril Janez Gorišek, glavna dela pa so že končana. Upam, da se bomo že prihodnje leto poganjali preko 45-metrske skakalnice. Ob tem lahko omenim, da se skakalni šport na Dolenjskem kar dobro razvija. “
,, Vloga smučarske sekcije v ŠD Šentjernej? “
„Lahko rečem, da je še najbolj aktivna. Veseli smo, ker nas vse gospodarske in družbeno-politične organizacije v Šentjerneju, predvsem v Iskri, podpirajo.
T. BUČAR
Trimo (Trebnje) - Mežica 3:2
Dve uri odbojke za dragoceno zmago — Hitra zmaga Novomeščank!
v prvem spomladanskem kolu v slovenski moški odbojkarski ligi so odbojkaiji Trebnjega zmagali in na lestvici prehiteli vrsto Novega mesta, kije v gosteh hudo izgubila z odbojkaiji Bovca. Odbojkarice so nadaljevale v „okmjeni“ konkurenci, ker so se sodelovanju v ligi po odpovedi Brestanice za to odločile igralke mariborskega Branika.
TRIMO-MEŽICA
3:2
Nedeljska zelo zanimiva in razburljiva, dve uri trajajoča tekma
1. Krško, 2. Sevnica
Prejšnji teden so odigrali že drugo kolo tumiiju za pok^ Ra^a Brežice. Na lestvici vo<fijo trenutno igralci Krškega, ki imajo boljšo razliko v golih, s štirimi točkami pa so na drugem mestu igralci *^j-Sevnice.
Za sedaj sta brez točke ekipi Radeč in Brežic, ki igrata v prvi slovenski ligi. Kot k^e, še nista prišli v formo, čeprav je začetek letošnjega tekmovanja tik pred vrati. Drugače pa so vse ekipe pokazale dobro igro; razpoloženi so predvsem najboljši strelci Kr^ega in Sevnice.
SEVNICA - RADEČE 17:15
V prvi tekmi 1. kola Sevničani ni-so z^grali na visoko zmago. To je bila zanje prva trenii^ tekma, zato so vadili različne variante napadov. Rokometaši Radeč so se dobro upirali domačinom in so drugi del prve-ga polčasa vodili. Ker je Svažič igral slabo, so domačini v drugem delu
spremenili taktiko in kmalu vodili.
Za Sevnico so bili uspešni: Koprivnik 1, Štojs 3, Šilc 5, Trbovc 8.
RADEČE - SEVNICA 20:27
Povratno srečanje v drugem krogu tekmovanja so Sevničani zaigrali precej bolje. Takšne igre si prijatelji rokometa v Sevnici želijo še večkrat gledati, saj kažejo, da prihajajo domači rokometaši v formo.
Uspešni so bili: Simončič 1, Jurišič 4, Koprivnik 2, Stoj s 4, Šilc 9, Trbovc 8.	E.	RAUTER
KRŠKO - BREŽICE 26:22
Prvi polčas se je končal neodloče-I	no 11:11. Sele v drugem polčasu se
¥*#	s	'	;	"	s	je Iskrina četa razigrala in dosegla
—kopico zapovrstnih golov ter tako '	premagala rokometaše Brežic.
Gole za Krško so dosegli: Sulc 4, R. Iskra 7, Gane 10, Kovačič 3, Dobnik in Bučar 1; za Brežice: Rovan 1, Bosina 3, Gorišek 5, Stangelj 4, Zgobe 2, Božič 2, Vrvega 4 in Zore 1.
Za plaketo najboljšega strelca se potegujejo naslednji igralci: Iskra (18), Gane (17), Trbovc (16), Šilc (14) in drugi.
BREŽICE - KRŠKO 16:31
Le prvih deset minut so se rokometaši Brežic kosali z igralci Krškega, nato pa so popustili. Tudi tokrat se je razigral Rudi Iskra, ki je sam dosegel 11 zadetkov, omeniti pa moramo še odlično obrambo vratarja Skoberneta, ki ima velike možnosti, da ga bodo proglasili za najboljšega vratarja na tumiiju.
Za Krško so bili uspešni: Kovačič in DobnUc 1, Gane 7, Sulc 4, R. Iskra 11, Florijan 1, Andrijaž 3, Sto-šek 1 in Bučar 2; za Brežice: Gorišek 3, Zagode 3, Buzančič 1, Božič 2, Stangelj in Zore 2 in Novak 3.
S. I.
Na tumiiju za pokal Radia Brejce so najboljšo igro pokazali i^ci Sevnice in Kr^ega. Na sliki: prizor s treninga Sevniča-nov, ki se vestno pripravljajo na boje v drugi zvezni li^. (Foto: A. Železnik)
med odbojkaiji iz Trebnjega in Me-žic je imela dva povsem različna „polčasa". Prvega, v katerem je zmagovala hitra in domiselna igra gostov, ter drugega, v katerem se je izkazala rutina „stare garde“ iz Trebnjega, predvsem njena zares odlična igra na mreži. Rezultat je bil dragocena zmaga Trebnjega s 3:2 (-10, -7, 14, 5, 5) po vodstvu gostov z 2:0 in 14:7 v trenem nizu ter uvrstitev na šesto mesto prvenstvene lestvice. Tekmo so odigrali na Mirni v šoldci telovadnici, gledalcev je bilo 50, sodil pa je Paul iz Krope. Za TRIMO so igrali: Pavlin, Mišmaš, Grandovec, Polanko, Zupančič, Opara, Štor, Sila, Smuc in Legan.
BOVEC - NOVO MESTO 3:0
Novomeščani so na prvo srečanje odpotovali v Kanal, kjer so se pome-
SMUK NA JAVOROVICI
Pionirsko šolsko društvo „Polet“ na osnovni šoli Martina Kotarja v Šentjerneju, je priredilo na Javorovici prvenstvo šole v smuku v konkurenci cicibanov, mlajših pionirjev, starejših pionirjev in mlajših mladincev. Tekmovanja se bo udeležilo 70 tekmovalcev. Prvi trije v vseh kategorijah so prejeli diplome. Rezultati:
Cicibanke: 1. Nataša Kuhelj 59,9 sek., 2. Metka Maurin 96,3 sek., 3. Silva Zagorc 114,8 sek.; cicibani: 1. Tomač Rešetič 42,5 sek., 2. Andrej Prah 45,7 sek., 3. Franci Kuhar 46,9 sek.; mlajše pionirke: 1. Zlatka Kuhar 71,0 sek., mlajši pionirji: 1. Ignac Bakše 33,0 sek., 2. Denis Str-benc 33,5 sek., 3. Anton Klemenčič 37,8 sek.; starejše pionirke: 1. Mojca Prah 32,1 sek., 2. Alenka Kovačič 32,8 sek., 3. M^etka Vide 46,4 sek., starejši pionirji: 1. Jože Bregar 42,0 sek., 2. Marcel Žmavčič 44,5 sek., 3. Janez Žabkar 45.0 sek.; mlajši mladinci: 1, Tugo Plut 35,5 sek., 2. Slavko Sluga 38,5 sek., 3. Silvo Vinšek 39,5 sek., mlajše mladinke: 1. Romana Prah 36,7 sek.
JANEZ KUHELJ
TURNIR DVANAJSTIH
Novomeški namiznoteniški klub pripravlja za v nedeljo turnir dvanajstih najboljših igralcev Novega mesta. Začel se bo- ob 8.30, vsi gledalci, ki bi si tekme radi ogledali, pa morajo v telovadnico priti v copatah.
rili z ekipo, ki je imela po prvem delu lige manj točk kot pa oni. Srečanje sta ekipi odigrali v 40 minutah. Domači odbojkarji so vodili v vseh setih, le v začetku tretjega so se Novomeščani za trenutek prebudili. 'Rezultat — 3:0 (15:4, 15:8, 15:5). Za Novo mesto so nastopih: Babnik L. Cotič, Kovačič, Weiss, Jenko, Graberski, Somrak, Babnik II.
NOVO MESTO - MARIBOR 3:0
Cisto drugače kot fantje so v ligi pričela dekleta: igralke Maribora so popolnoma nadigrale. Prva dva seta bi domače i^alke 'lahko še hitreje zaključile, dajale pa so vtis, kot da so premalo i^rete. Nekoliko bolj zanimbo je bilo nato v tretjem setu, ko se je pri gostujočih igralkah razigrala Majeričeva.
Pri domačih lahko pohvalimo prav vse igralke, ki so nastopile, zlasti pa Pučkovo, ki je zbrala zelo dobro na mreži. Nastopile so: Fila, Ščuka, Adamčič, Gostiča, Fabjančič, Boh, Forte, Rajer, Pihč in Pučko.
J. P.
posameznice iz Novega mesta.
Med pionirkami je presenetljivo osvojila prvo mesto vrsta telovadk iz Črnomlja, ki so se za to tekmovanje marljivo juripravljale pod vodstvom vodnice Kuničeve; druge so bile varovanke Majde Slijepčevićeve z Grma, ki so zapravile prvo mesto zaradi nepotrebnih spodrsljajev; tretje so bile Brežičanke, ki prav tako lepo napredujejo z lepo telovadbo.
Pri srednješolkah so bile srečnejše gimnazijke iz Brežic, saj so svoje vrstnice iz Novega mesta prehitele za desetinko točke. Med posameznicami se je boj končal z mrtvim tekom med Gajičevo (šola za zdr. del. N. m.) in Kosovo iz Brežic, čeprav ne dvomimo o visoki kakovosti in sposobnosti Novomeščanke, ki je preizkušena telovadka.
Rezultati - pionirke posamezno:
1. ŽUNIC (Crn.) 36,60; 2. KLEMENC 36,40; 3. RAJER (obe Grm) 35,40; 4. MALERiC (Cm.) 35,10; 5. NOVAK (Grm) 35,00 itd. Ekipno - pionirke: 1. ČRNOMELJ 173,75;
2. GRM 173,65; 3. BREŽICE 168,30; 4. SEVNICA 167,45; 5. KRŠKO 162,15;	6. STOPICE 161,75.
Pionirke - (vi^i telovadni rezred) posamezno: 1. J. DOKL (Grm) 35,85; 2. ZUPANCiC (N.m.) 35,80;
3. ŽLOGAR (Grm) 35,25. Srednješolke - posamezno: 1. - 2.GAJIC (šola za zd. del) in KOS (gim. Br.) 38,80; 3. PLANTAN 37,70; 4. CE-MlC 36,50 (obe gim. N. m.); 5. KERIN (gim. Br.) 35,40 Ekipno: 1. gimnazija Brežice 175,10; 2. gimnazija Novo mesto 175,00.
S. D.
ZA SEDAJ - USPESNO
LJUBLJANA — Izvršni odbor zveze letalskih organizacij Slovenije je pregledal svoje delo v minulem letu in ga v glavnem ugodno ocenil, obenem pa je izrekel priznanja najboljšim športnikom ZLOS, ki so se v letu 1972 izkazali s svojimi tekmovalnimi dosežki. Najboljši v posameznih kategoriji so v znak priznanja prejeli zlato plaketo. Med najboljše jadralne letalce se je uvrstil tudi Novomeščan Anton Gorenc, ki je pristal na petem mestu. Novomeška letalska šol^ se je izkazala in se uvrstila na sedmo mesto, zbrala pa je 810 točk. Med modelarskimi klubi so se Novomeščani povzpeli za stopničko više kot tovariši iz let^ske šole in s 30. 134 točkami prišli na šesto mesto.
P. M.
KOČEVJE - DELNICE 2227:2027
V počastitev dneva žena je bilo na štiristeznem avtomatskem kegljišču v „Gaju“ v Kočevju keglj^o srečanje med kegljalkami Kočevja in Dehiic. Ekipi sta nastopili z 10 igralkami, šest najboljših dosežkov pa se je računalo za rezultat. Srečanje je odprl Jože Smolej, domačinke pa so na koncu bile boljše kar za 200 kegljev. Odlikovala se je Sčapova, ki je podrla 403 keglje, dobro pa je „metala“ tudi Pezdirčeva. Za Kočevje so bile supešne: Pezdirc 384, Sčap 403, Henigman 369, Potočnik 362, Andoljšek 337 in Trpin 375.
Z. FAJDIGA
BREŽICE - Kegljaška sekcija TVD Partizan v Brežicah je zelo aktivna in večkrat pripravi manjša tekmovanja. S tem načinom dela se vsi kegljači strinjamo, ker vemo, da je to oblika reklame za kegljanje. Skoda, ker ima vodstvo kegljačev težave s kegljiščem. Za vsak nastop morajo v Krško. Ta problem jih tare že dolgo časa, kaže pa, da bodo tudi te težave kmalu mimo.
NOVO MESTO - Soldco športno društvo na osnovni šoli „Katja Ru-pena“ je zelo delavno. V vseh sekcijah mladi pridno vadijo, še najraje pa se pomerijo na šolskih prvenstvih, kjer lahko od tekme do tekme ugotovijo, za koliko metrov, centimetrov so se popravili.
SEVNICA: V sredo, 7. marca so se pred področnim telovadnim tekmovanjem v Novem mestu pomerili telovadci in telovadke 4 osnovnih šol iz občine. To je bilo prvo tako tekmovanje po dolgih letih, med tekmovalci pa je vladala velika borbenost. Nastopilo je 24 dečkov in 31 dekUc. Tekmovanje je trajalo od 10. ure do 15. ure. Pri dekUcah je močno zmagala osnovna šola ,,Savo Kladnik" iz Sevnice, med dečki pa je bila ogorčena borba. DEKUCE: 1. Andreja Barič, 2. Mina Pesjak, 3. Irena Mlhiar — vse Sevnica. DECKI: 1. Milan Blatnik (Sevnica), 2. Dušan Novšak (Boštanj), 3. Bogdan Jerič (Krmelj), EKIPNO: dečki: 1. Sevnica, 2. Boštanj, 3. Krmelj, 4. Šentjanž; deklice: 1. Sevnica, 2. Krmelj, 3. Boštanj, 4. Šen^anž. Tržišče in Blanca nista poslah ekip.  A. Ž..
SISAK - V počastitev 8. marca je bil v Sisku tradicionalni ženski odbojkarski turnir, na katerem so sodelovale tri ekipe. Novomeščanke so zasedle tretje mesto, vendar so v srečanju z zveznim Ugašem, z^eb-ško Mladostjo, pokazale doslej eno svojih najboljših iger. Utrujene Novomeščanke so nato postale lahak plen domačink. Rezultati: MLADOST - METALAC 3:0, MLADOST -NOVO MESTO 3:1 in METALAC -NOVO MESTO 3:1. Vrstni red - 1. Mladost, 2. Metalac, 3. Novo mesto
NOVO MESTO - Prejšnji teden je bilo v Novem mestu občinsko gimnastično tekmovanje, na katerem je sodelovalo 106 tekmovalcev. Najbolj so nas razveselile pionirke, ki so pokazale lep napredek, največ tekmovalk pa je dala grmska šola, ki je bila tudi najboljša. Pohvaliti velja še tekmovalce iz Stopič, Dolenjskih Toplic, Vavte vasi, ki delajo v težkih pogojih. Pogrešali pa smo tekmovalce z novomeške osnovne šole „Katja Rupena“. Rezultati - pionirke posamezno:	1. KLEMENC (Grm)
37.70, 2. URBANCiC (V. vas) 37,10, 3. - 4. NOVAK in RAJER (Obe Grm) 36,70; ekipno: 1. GRM
183.70, 2. STOPIČE 171,10, 3. V. VAS 160,50. Pionirji - posamezno:
1. RITONJA (Grm) 33,70, 2. ČRV (Brš.) 33,50, 3. - 4. ŠTALCER (Brš.) in GORENC (Dol. Top.) 32,90; Ekipno: 1. BRŠLIN 165,70,
2. GRM 158,90, 3. DOL. TOPLICE 158,10 itd. Srednješolke - posamezno: 1. GAJIC (ZS) 38,70, 2. PLANTAN (gim.) 37,90, 3. ROST-AN (TSS) 36,60; ekipno: 1. GIMNAZIJA N. M. 172,05. Srednješolci: 1. MRAK (gost. šola) 47,50. 2. KUMER (PKS) 46,70, 3. AVBAR (gim.) 46,30; ekipno: 1. GIMNAZI JA 217.30. (S. D.)
Novome^e odbojkarice so iz leta v leto boljše in prihodnjo sezono se bodo potegovale ža naslov republiških prvakinj. Na sliki stojijo (z leve): Fila, Fabjančič, Ščuka, Dokl, Pilič, Gostiša, čepijo pa: Forte, Pučko, Rajer in Boh. (Foto: S. Dokl)
št. 11 (1198) - 15. marca 1973	Sltan	uredil:	IBMEZ	PEZELJ__________________________________________________________DOLENJSKI	UST
BREZ BESED
BREZ BESED
pred 20 leti
Dan borbenih žena
LETOS PROSLAVE mednarodnega dneva žena niso zajele samo ozkih prireditev na sam predvečer praznika. Tako je na primer terenska organizacija AFŽ IV. terena v Novem mestu že 28. februarja priredila proslavo skupno z OF in ZB na Grmu, združeno s kultumo prireditvijo, pogostitvijo vseh mater padlih borcev in partizanskih vdov in z dobrim družabnim večerom. Žene tega terena, ki skrbe za vzgojo mladine, za politično izobrazbo v svojih vrstah in ne pozabljajo partizanskih družin, so pred 8. marcem samo na območju svojega terena pridobile 261 novih članov Društva prijateljev mladine ter zbrale 11.326 din članarine!
V RIBNICI na Dolenjskem bodo letos prvikrat praznovali 26. marec kot občinski praznik kraja in spomin velike partizanske zmage nad italijanskimi okupatorji v Jelenovem žlebu. Slovesnosti se bodo začele že 21. marca in bodo trajale ves teden. Priredili bodo kulturne prireditve, slavnostne akademije, partizanske patrole pa bodo obiskale znane partizanske kraje.
Po gričih bodo zagoreli kresovi, na grobovih padlih borcev in žrtev pa bodo spominske svečanosti. Občinskemu odboru Zveze borcev pomagajo pri tem delu vse organizacije v kraju.
Člani lovske družine Dolenjske Toplice so priredili v nedeljo, 22. februarja, pogon na divje svine v gozdu nad Gornjim Poljem. K lovcu Alojziju Gačniku, avtomehaniku iz Straže, je pridrvela skupina petih svinj. S tremi zaporednimi streli je spretni lovec podrl tri svinje: eno staro in dve mladi. Stara svinja je imela pod kožo pravo zbirko.
ZADNJI ZAPADLI sneg je na debelo zasul tudi cesto Crnomelj-Nemška Loka-Stari trg, tako da ga je bilo preko hriba Mikleije mestoma nad en meter. Cesto so sicer kmalu preorali s plugom, treba pa je bilo še razkidati izogibališča. Medtem koje : uprava za ceste iz Kočevja to takoj uredila do svoje meje, se v | Črnomlju na to menda niso spomnili.	2
Iz DOLENJSKEGA LISTA 15. marca 1953 \
I	:	■-'I-:
zgodilo seje.Y.
VEDNO LE „GOSPA“ - 69-letni Daniel in leto dni mlajša Eva sta se ločila. V zahtevi za ločitev na londonskem sodišču je ona zapisala, da jo je v 32 letih zakona mož le enkrat peljal v kino, da sta šla le enkrat na dopust (pa še takrat k sorodnikom) in da je v vseh 32 letih nikoli ni poklical drugače kot „gospa Daly“. Ciospa bo poslej gospodična ...
ZARADI PERJA - Avstralski ljubitelj redkih ptičev je odštel 600 tamkajšnjih dolarjev prebrisani prodajalki, ki mu je prodala 12 redkih črnih ptičev. Kako je bil razočaran, ko je čez nekaj dni šla s ptičev barva in je ugotovil, da so to povsem običajni ptiči, ki jih na trgu prodajajo po dva dolarja! Ljubiteljstvo že, kaj pa znanje?
POMOTA STROJA - Kar 3.000 staršev, ki imajo otroke v poboljše-valnicah kalifornijskega mesta Sacra-mento, je dobilo račune, čeprav so svoje obveznosti že poravnali. Stroj se je zmotil, in ko so jezni očetje protestirali, je okrožni tožilec zahteval, da so tri tajnice napisale 3.000 vljudnih opravičil. Ni ga čez člove-ITa!
SLADOLED — V dobi ne navadnih rekordov se je v knjigo vpisal tudi 22-leten Skot, ki je potolkel dosedanje rekorde v lizanju — kaj lizanju, žretju sladoleda. V 16 minutah je pospravil 50 porcij sladoleda. Poročilo ne pove, če se mu je v želodcu zaradi tega naredil hladilnik ...
POSEBNA ZVESTOBA - Ameriški sociolog in psiholog Robert So-rensen, ki je raziskoval ljubezenske navade mladih ljudi med 16. in 19. letom, je ugotovil, da vsako drugo zvesto dekle doživi med vsakim spolnim aktom vrhunec. Toda od tistih, ki rade menj^o fante, jih doživi vrhunec komaj 29 odstotkov. Zanimivost: osem odstotkov deklet je priznalo, da so mesec dni pred anketo varale svoje prijatelje. In še en podatek: najmanj vsak drugi zvesti mladoletni ima dobro spričevalo!
Štirideset let - Zdaj 58-iet-
ni Francoz se je 40 let vozil z avtomobilom, ne da bi povzročil eno samo nesrečo. Nič posebnega - le izpita ni imel. Ko ga je pred dnevi dobila policija, je izjavil: „Kljub temu pa sem dokazal, da znam voziti avto!“
KAKSNA KAZEN ZA SLONA? - V Braziliji je prišel pred sodišče slon, ki je z rilcem smrtno poškodoval 12-letno deklico, ko seje preveč približala areni. Sodišče ima le dve možnosti: ali bo dalo slona ustreliti ali pa mu bo prepovedalo nastopati v cirkusu .. .
DRAGA MISKA - Za miš, ki je zmagala na mi^em svetovnem prvenstvu, je plačal kupec v Alberti 120 kanadskih dolaijev. Denar bo pobralo društvo za varstvo živali. Hitra miš - veliko dolarjev!
HRABRI OCE - V živalskem vrtu v japonskem mestu Takoka se je otrok preveč približal kletki - levinja ga je zgrabila. Oče je skočil v kletko in se z golimi rokami spopadel z levinjo za življenje 6-letnega otroka. Po nekaj minutah je levinja popustila: sin se bo nekaj dni zdravil v bolnišnici, oče je dobil le nekaj prask .. .
SMRT ZA ROPARJE - V Nigeriji so javno usmrtili štiri roparje: dva izmed njih sta predlanskim odvzela desetim potnikom na cesti 2.500 dolarjev. Odkar so lani uvedli smrtno kazen za rop, so usmrtili že več kot 200 ropaijev.
VSE NA 4. MAREC - Tudi tretji otrok britanske gospodinje Jean Scott seje rodil 4. marca - kot prva dva. Znanstveniki pravijo, da se to lahko zgodi enkrat v 48 milijonov primerih!
(Na D o b o v c u) je 6. t. m. zjutraj naglo-ma končal svoje življenje Martin Smodiš. Podse-kaval je neko drevo, ki je nanj palo, da je na mestu mrtev obležal. Po njem žaluje vsa fara. Ranjki bil je poštenjak vseskozi. Naj se ga prijatelji in znanci njegovi v molitvi spomnijo.
(Državni) zbor bode baje zboroval do 24. marca. Proračun se še vedno nadaljuje. Naša poslanca gg. Povše in Klun sta govorila o železnič-nem vprašanju. G. Povše je zlasti kazal, kako potrebno in koristno bi bilo, da država prevzame južno železnico v svojo oskrb. Dosedaj je ta železnica najdražja; streže tujcem, ne domačim; zatira najbolj slovenske kraje, ne le da večinoma zanemarja naš jezik, ampak daje bolj oddaljenim krajem tako nizke vozne cene — nam pa visoke — da z njimi ne moremo konkurirati. Da, res je tako. Da bi se le osrčila vlada leta 1895, ko preteče pogodba južne železnice, ter jo res podržavila!
(P r a g a) je napravila na ulicah samo češke napise - grozen vik je po nemških listih; ko pa
je napravilo Brno, kjer je jako veliko Čehov, samo nemške, ni zakričal nobenih teh liberalnih poštenjakov,
(Rusi) se jako grdo drže, ker hote Bolgari spremeniti vstavo svojo tako, da bode mogel biti njih vladar tudi vere katoliške. Mi le želimo, da bi ta pridni in nadarjeni slovanski narod se povsem poprijel katoliške resnice, katero je vže spoznaval.
(Tako) visoke cene domače vino še ni imelo nikdar kakor letos. To je resnična beseda, ki se često čuje pri nas. Prodajalo se je vino — sedaj je vže težko dobiš - prodajalo se je po 13, 15, da celo 23 gld. Toda tako ceno ima le blago iz škropljenih vinogradov. Kedor ni škropil, ni ali nič pridelal, ali pa nekaj kislice, katere nihče ne mara. Gorje nevernim Tomažem! - So pa namreč pri nas tudi ljudje, ki nimajo za sol: kako bode kupil modro galico? Pomagajte nam!
Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. marca 1893
Dragocene
petrolejke
Starine iz Vilfanove zbirke
Hinko Vilfan, nekdanji učitdj, ki ga je partizanka pot v XV. bri^di po dolgem in počez vodfla tudi po Beli krtini, ima v vaa Drage — nedaleč od znane Badovin-čeve gostilne - pravi muzej v malem.
Njegova zbirateljska strast se je začela že 1916, ko mu je brat prinesel okrasni žebelj za vrata. Odtlej je nabral številne dragocenosti; po lastni oceni so n^več vredne blizu 100 let stare petrolejke, znamenit dum^ski izdelek.
Sicer pa v Vilfanovi zbirki najdete tudi številne druge zanimivosti. Med lesenimi dcrinjami nosi najstarejša napis 18^37, med starimi likalniki na železo je še posebno zanimiv tisti, s katerim so likali peče. Med dragocenostmi je tudi lesen baročni Kristus iz polhograjske delavnice, bržkone še iz 17. stolet-ja.
In kateri predmet nosi mystarejši datum? Ko sva se pred dvema letoma o tem pogovaijala, je Vilfan najprej izbral bodež iz srednjega veka, potem pa je menil: ,3r^one bo to del lepo (^rašenega lonca, ki so ga uporablj^ koliščaiji na Ljubljanskem baiju!"'
J. S.
Vilfanove petrolejke, izdelek dunj^e šole, stare okrog 100 tet...
Radioteleskop pri Arecibi v Portoriku, kjer so naredili radarske meritve Meikuija
Skrivnostni
Merkur
Na podružnico pekla ne bo stopil nihče?
v starorimski mitologiji je bil Merkur bog zgovomosti, cest, trgovcev, goljufov in tatov ter božji sel. Kako nenavadno za Soncu najbližji planet, o katerem vemo tako malo! Bog zgovomosti in hkrati planet, za katerega so znanstveniki do pred kratkim mislili, da ima eno stran večno obrnjeno proti soncu in zato vso stopljeno, drugo pa da osvetljujejo le zvezde in je zato tam temperatura okrog —270 stopinj C!
Merkur, ki zavzema po veh-kosti 13. mesto v sončnem sistemu, saj so razen osmih planetov večji od njega še trije Jupitrovi sateliti in Saturnov satelit Titan, se v 88 zemeljskih dneh obme okrog Sonca.
Najnovejši podatki, ki sojih dobili v velikem radioteleskopu v Arecibi v Portoriku, so pokazali, da je bil Merkur v prazače-tku nastajanja sončnega sistema Venerin satelit in da se obrača okrog svoje osi ter ima zato po vspm planetu noč in dan.
Atmosfera na Merkurju ima gostoto kom^’ 3 tisočink Zemljine atmosfere, njegova površina pa je podobna Mesečevi. Temperatura na tistem delu, ki je obmjen k Soncu, je 400 stopinj C, zato so svinec, cink, bizmut, kadmij in druge kovine raztopljeni, v čistem stanju pa so na Merkurju zaradi redke atmosfere tudi tako dragocene kovine, kot so cezij, galij, litij. Po mnenju astronomov je najmanjši planet najbogatej^i rudnik. Bržkone pa tega rudnika človek nikoli ne bo mogel izkoristiti zaradi neznosnih razmer. Merkur os,taja zaradi svoje vročine podružnica pekla ...
V Mišjem dolu me je pot zanesla mimo Jernejčkove hiše, kar vidim fanta, ki brez dela brca kamenje pred hišo, skače čez blatno lužo in pase dolgčas. ,J^o, Janez, ali vse znaš v šoli, da takole brez dela postavaš naokoli? “ se obregnem.
„Vse,“ mi je na kratko odrezal.
,JCaj pa domače naloge? “ga dalje vprašujem.
„Tudi, te so zame mala reč, ‘‘ se brž pobaha.
„A, tako torej. Jako sem radoveden, kako jih pišeš. Preberi mi eno od njih," ga poprosim.
Akoravno nerad, stopi v izbo po zvezek, nekaj lista po njem, pa mi začne brati: ,J^aša muca. Naša muca je imela tri mlade. Eden je bil bel, drugi črn, tretji pa pisan. Najraje so pili mleko. Ko so odrasli, smo dva dali sosedovim, enega pa obdržali zase. “
„Lepo si napisal," sem ga
brž pohvalil.
„Tudi tovarišica učiteljica je tako rekla, pa sem bil jezen nanjo. “
„Cemu neki? “ me je zanimalo.
„Zato, ker ji moram vedno lagati, “je očital.
„Bes te opali! Da te učitelji v šoli učijo laži? Nak, tega ti pa ne verjamem, da veš!“ sem se nahudil.
„ Veš, bili so jesenski mački, pa še krmežljavi povrhu. Oče je bil hud, pa smo jih morali pobiti. Ako bi v šoli po pravici napisal, kako se je dogodilo, bi me kaznovali in imeli za najhujšega hudodelca. Martin, ali ni nepravdan-sko, ko moram lagati? “ ,J*rav imaš,“ mu priznam. Tudi meni se ne godi bolje. Kadarkoli lažem in lepšam, me ljudje hvalijo, ako bi pa kaj nečednega in po pravici napisal, bi me precej tožili na pečat in spravili pred sodnika.
MARTIN KRPAN
ZNANSTVENIKI
DOKAZUJEJO:
Cigaretna
smrt
Nosečnice, ne kadite!
Washigtonska zdravstven* služba je uradno potrdila, daA ^ pred kratkim skupina njei#”-* znanstvenikov ugotovila, da J« med tistimi ženskami, ki so jmed nosečnos^o kadili i znatno več spontanih splavov in mrtvih otrok.
Znanstveniki so namreč priS* do podatkov, da je kar 4.600 spontanih splavov posledica ka; jenja nosečih žensk. Dokazal) so, da je kar 30 odstotkov splavov pri ženskah, ki kadijO' Prav tako je znatno več mrtvorojenih otrok pri nosečnicah " kadilkah: za dobro četrtino.
Ko so delali poskuse na živalih, so znanstveniki dokazali, da je najbolj škodljiv ogljiko'' monoksid. Kajenje zmanjšuj® dotok krvi v placento (postelji; ca, organ v maternici, ki hraJii plod in po porodu izpade) ii| tako onemogoča plodu, da b’ dobil dovolj kisika.
Prav tako je škodljivo tui' kajenje mater, ki doje. Z m^ kom prenašajo v dojenčka zn^ ne koHčine nikotina, hkrati s tem pa še introsamine, ki povzročajo raka.
Samo za krave
Ko so 2. marca metliški odborniki razpravljali o razvojnem programu stanovanjske gradnje, se je za kmeta neborca in mlajšega gospodarja potegnil inž. Janez Gačnik, direktor zadruge: ^	- Po novem bodo do kredi-
tov za gradnjo lastnih hiš lahko prišle vse kategorije prebivalstva, le napreden mlajši kmetovalec te ugodnosti ne bo deležen. Tak lahko dobi posojilo le za gradnjo hleva ali gospodarskega poslopja, za hišo pa ne. ‘Se pravi, da lahko samo njegove krave živijo v lepem, sodobnem in tako rekoč v komunizmu, on sam pa te pravice nima!
NENAVADNA VOLILKA - Čeprav je dan prej umrla, je bolna Francozinja volila na zadnjih volitvah. Svoj volilni listek je poslala iz bolnišnice po pošti dan pred volitvami. Francoski zakon to dopušča ...
ZNANSTVE NO RAZ-MIŠUANJE
OG
ZDRAV-
STVA
ODD.
STARORIM.
LEGIJE
FI N. ATLET
BOJ S PESTMI
PIJACA
AMPER
POLOM
TELESNA
VZGOJA
GR.BOG
VETROV
RANER
m.
AfifillE
R SOVA
CAPKDVA
DRAMA
GR.NOV V II.S.VOI.
VSILJENA
USTAVA
TVEGANJE
AFR.
DEŽELA
HERCE-
GOVEC
FOSFOR
CRNILO
PREKOP
ŽUŽELKA
IPAPEZ
VODNA
ŽIVAL
(KITAJSKA
lli'iliiiiMlii]
VELIKA-
NOVIČ
SHARIF
NARODNO
OSV.BOJ
DjIMKA
NAS PEVEC
NOZISCE
ORGAN
VIDA
PESN
OBLIKA
SEV
PTICA
STEVE APRIL:
NENAVADNA ZGODBA S TRAVE V ČABRANSKI DOLINI:
Zvesti pes lovca Edvarda
Muri še mesec dni po gospodarjevi smrti obiskuje njegov grob...
Nevamost raste sorazmerno s številom pokajenih cigaret. Če pa kadilka neha kaditi v četrtem mesecu nosečnosti, ni njefl plod v nič večji nevarnosti od -plodu žensk, ki sploh ne kadijo. Toda za razliko od nekaterili zdravil, ki plodu najbolj škodujejo v prvih mesecih nosečnosti, so cigarete najbolj nevarn« zadnjih šest mesecev.
Znanstveniki v Washingtonii • zato opozarjajo: če hočete svo jemu še nerojenemu dobro, se med nosečnostjo iu dojenjem odpovejte nikotinu!
Za zdravje še nerojenih otrok taka samoodpoved matere gotovo ni previsoka cena...
Rešitev križanke iz prejšnje šte* vilke:
Kadarkoli sem zadnja leta šel skozi Travo v Čabransko dolino ali pa se vračal iz nje, sem vselej rad postal pri osnovni šoli na Travi, od koder vidiš skoraj vso Čabransko dolino: njene naglo ’ izumirajoče vasice, izvir Kol-‘' pe, Risnjak in zadnje gore, ki že zapirajo pogled na Ja-'• drahsko morje.
Pod šolo je ob cesti v veliki zidani hiši do nedavnega ^j( živel vnet lovec, delavec in kmet Edvard Troha s svojo otrokuvsel^ vedro ženo Marijo ‘Kovačevo. Vzela sta se pred dvema desetletjema, on kot vodvec, ona pa vdova iz za-i- dnje vojne. Edvard je bil po-‘ { šten in ugleden možakar, dober delavec in dober lovec, ^ da smo ga vsi, ki smo ga po-~ znah, zelo cenili in spoštova-li.
1				★		sis		miMi			m	!i!:	r-	
				fc”	t	&	T	1	T	Ar	M	0	
				m	S	T	\	U	1	Z.	t	n	
				...	T	V.	T	k	m	A	Sf	h	
					S. A	k -i)		»or	0	L	1	\L.	
							A		t	€.	VJ	h	0.
★	8. —•*		V	\ 1^ A		\	0	T	1	h	A		mSt
	M ^				A	V	....	~!!7 S	tJ 1 h		llttU •J		
mt:	Ar! t		t		c 1 tJ	>_ t C	JL t		h »	7		h	0 H, A
»m,	?-	A S.	0 T	T 0							0	>	
!itr.	t						rk	t	u	€	s	A	
i.	C	k						■>	0	i	1	c.	
h.
Lovčeva ljubezen do gora, narave in živali je bila velika in pristna, nekaj posebnega pa je bilo njegovo prijateljst-* vo z lovskim psom Murijem, s katerim sta lovila divjad vse zadnje desetletje.
Kadar je bil naš lovec do-^ 1 ma, je Muri najraje posedal visokih kamnitih stopni-
cah pred hišnim pragom. Vselej sem ga videl tam, kadarkoli sem šel mimo. Ko pa se je v triinsedemdesetem letu lovčevo življenje naglo iztekalo, se ga je Muri iz dneva v dan bolj oklepal. Držal se je sobe in bolniku delal družbo. Kadar je videl druge lovce, ki so s psi odhajali v lovišče, je nestrpno tekd naokrog, nato pa se je vračal h gospodarju, kakor bi ga pregovarjal, naj se vendar že dvigne in gre za onimi na lov. Bolnik in pes sta si zrla iz oči v oči in videti je bilo, da sta se sporazumela, kajti Muri se je umiril.
Bilo je 3. febru^a letos, ko sem s svojimi tovariši spet prišel na Travo, na pogreb. Na hišnem pragu zdaj ni bilo Murija. V hiši ob mrtvaškem odru, na katerem je ležal lovec Edvard, je nepremično stala častna lovska straža, pod odrom pa je stražil lovčev najzvestejši prijatelj Muri. Tudi njegove oči so se solzile, da so mu bile odlakane hčnice vse mokre.
Velika množica ljudi se je zgrnila na travljan±em pokopališču, ko so rakev odložili pri odprtem grobu. Pes
Muri je začudeno vohljal in stopical ob rakvi. Zvrstili so se govomiki in domači pevci so Edvardu odpeh nekaj pesmi, godba pa je odigrala ža-lostinko. Med polaganjem rakve v grob se je o^asU še lovski rog, ki je dvignil tudi Murija, da je začel presunljivo bevskati...
Z nami vred se je tudi Muri vrnil s pokopališča. Z domačimi je odšel v opustelo hišo, kjer pa ni dolgo vzdržal, pogrešal je svojega gospodarja. Vrnil se je na pokopališče, vohljal ob sveži gomili, hodil okoU nje, stekel domov, nato pa se spet znova in znova vračal k svojemu mrtvemu gospodarju. To je počel še vse naslednje dni. Začel je razgrinjati vence na gomili in odkopa-vati zemljo, da bi prišel do svojega gospodarja-lovca, ki je odšel v neznana lovišča. Njegove tačice pa so bile preslabotne, da bi prekopale zemljo, ki je prekrila gospodarja. Čeprav je minil že mesec dni od pogreba, pes Muri še vedno zvesto obiskuje grob svojega gospodarja.
TONE OŽBOLT
»Gazela« zbira zlato
Ko ji je bilo 16 let, se je poročila. Vsakdo iz pevskega sveta ju je poznal: Esther Ofarim, nežno Izraelko s smjimi očmi, in Abija, menažeija in hkrati soproga. Toda zakon je šel v fran-že, pevske kariere je bilo na mah konec.
Z 31 leti je poskusila „gazela" na novo — toda sama. Ofarim (po izraelsko gazela), nekoč plašno bi^e, nežnejše od sme, je pogumno stopila pred občinstvo. Ne samo njen glas, vse na njej se je spremenilo. Postavo ji zakriva dolga, široka obleka, kakršno nosijo žene v njeni domovini kot zaščito proti žgočemu soncu. Medtem se je razvila tudi v sladkega ^^ebrčka‘*
Zlate plošče se ji nizajo kot kuhinjski krožniki. Deležna pa je usode vseh „zvezd“ take in drugačne sorte: tudi njeno zasebno življenje si lasti javnost.
Esther Ofarim
SKOK NA MARS
II
Cc
i
23. Cigara je sedla na ploščad pred sivo stavbo.
Izvlekla bova primerka iz prtljažnika, da se nama ne zadušita, nato pa brž v laboratorij, da ogrejeva kotle in pripraviva epruvete! je ukazal doktor Ču.
Kot vreči sta zletela iz prtljainika na tla Paradižnik in njegova soproga. Obležala sta tu, doktorja pa sta odšla v zloveščo notranjost. Hladen veter je zavel iz
puščave, na vzhodu so se nakopičili svinčeni oblaki in iz dimnika se je pričel sukljati smrdljiv dim.
V tem pa se je z desne oglasil rahel ropot.
Dragi bralci, če bi bila Paradižnikova pri zavesti v tem trenutku, bi zagotovo spet padla v nezavest! Prizor, ki se je zdajci nudil na desni, je presegal vsa-
kršno fantazijo. Proti laboratoriju se je zibal na svojih štirih kolesih — njun kabriolet! Marsohod! Da!
Spomnimo se vendar, da smo našo ladjo zapustili visoko nad Marsom in da je ta nadaljevala sVbjo pot proti mestu pristanka, ki ni bilo nikjer drugje kot prav v Moiju odpadkov. In prav tuje bil Marsohodov revir: pridno je nabiral kamenine po puščavi.
TATVINA PO TELEFONU
Narednik Carey iz državne policije je stopil iz avtomobila pred Samovo bencinsko postajo. Tam sta ga čakala šerif Holden in pa Sam.
Serif si je pomaknil klobuk na tilnik in dejal;
- Carey, lopova že imamo. Predal ti ga bom, ker ta tatvina sodi na tvoje področje.
Carey se je obrnil k Samu in ga vprašal:
- So te res oropali po telefonu?
- Da, - je pritrdil Sam. - Danes popoldne je zazvonil telefon v moji pisarni. Sfišal sem pridušen glas: „Ste na muhi puške s teleskopom. Če boste storili tako, kot vam bom rekel, se vam ne bo nič zgodilo." Najprej sem pomislil, da gre za šalo. Stopil sem k vratom in pogledal okrog. Ker sem v dolini, lahko vidim samo hišo sodnika Bensona in del zgradbe na hribu na drugi strani doline, kjer je Moorova trgovina. Tedaj sem se prepričal, da me res opazujejo. Rekel je: „Umaknite se s praga, če vam je življenje drago! “ Dobro vas vidim iz telefonske govorilnice, in če se ne umaknete, bom dal prijatelju, ki ima puško, znak.
- Telefonska govorilnica je pred Moorovo trgovino, — je pripomnil šerif Holden in pokazal s prstom.
Narednik Carey je pogledal tja:
- Predaleč je za puško. Govorilnica je oddaljena več kot miljo pa še drevje deloma zastira pogled. Mimo tega ne bi mogel streljati pred trgovino, ne da bi ga kdo videl. Kaj je bUo potem, Sam?
- Moški pri telefonu je nato rekel: ,J)ajte ves denar, ki ga imate, v torbo. Ne spuščajte sluMke. Pojdite nato na cesto, in ko pridete do ovinka, pustite torbo na zemljišču, ki so ga ra2uili za novo tovarno. Takoj se vrnite nazaj. Če po poti koga srečate, se ne pogovarjajte z njim.“ Dal sem 260 dolarjev v torbo in stekel po cesti do gradbišča. Vrnil sem se, kol^or sem hitro mogel. Nisem spustil slušalke, ko sem odšel. Spet sem jo vzel in zaslišal glas; „Pametno ste ravnali. Moj prijatelj je šel po torbo, zapomnite pa sij_^da vas še vedno opazujem. Nakednje pol ure ne hodite k telefonu- Ce se ustavi kak avto zaradi bencina, držite jezik za zobmi in ne dajajte nobenih znakov. Sicer bom ubil vas in stranko. Sedaj je točno 2,15. Ob tri četrt na tri lahko napravite, kar hočete. Prej pa ne! “
- Na Samov telefonski poziv, - se je vmešal šerif, - sem takoj -prišel sem. Skupaj sva odšla na gradbišče. Torbe z denarjem seveda ni bilo. Ker pa imam Dannyja Judda v zaporu, nima smisla, da izgubljamo čas. Pojdimo, Carey. Lahko prevzameš svojega zapornika.
Ne da bi bil pozoren na šerifove besede, je Carey rekel Samu:
- Koliko časa je preteklo, odkar je zazvonil telefon, pa do takrat, ko si odšel s torbo?
Sam je nekaj časa razmišljal:
- Več kot deset minut. — Carey je pogledal proti veliki hiši sodnika Bensona.
- Iz tiste hiše se vidi bencinska postaja. Z daljnogledom lahko vidiš vsako gubo na Samovem obrazu.
Se ti je zmešalo, da obtožuješ sodnika? - je zavpil šerif.
- Se nikoli nisem obtožil. Kdo še živi tam?
- Njegova žena, vendar je že dva meseca v postelji, ker je bolna. Tam stanujeta tu^ Bert Kahn in njegova žena Bertha. Delata M sodnika. Minuli teden je prišel na obisk tudi njegov nečak Bill Benson.
- Od kod je prišel?
- Iz Kalifornije. Tam študira na univerzi. Slišal sem, da je edini sodnikov sorodnik in da mu bo ta zapustil vse premoženje.
Narednik Cary je zavpil policaju, ki je še vedno sedel za krmilom avtomobila.
- Jerry, v tistUe hiši stanuje fant, ki se imenuje Bill Benson. Pripelji ga na zaslišanje.
Petnajst minut kasneje je Bill Benson sedel v pisarni bencinske postaje. Imel je okoli dvajset let, bil je visoke rasti in elegantno oblečen. Zraven njega je stal namršeni sodnik Benson.
Serif Holden je rekel:
- Sodnik, to ni moja ideja. Smo izven vaškega območja in primer sodi v pristojnost narednika Careya. — Tako je, — je potrdil Carey. Nato je pogledal Billa Bensona. - Ne izgubljajmo časa. Olajšali si boste položaj, če takoj poveste, kje je torba z 260 dolarji.
- Ne vem, o čem govorite, - je dejal BiU Benson mimo.
- Po zakonu moraš odgovoriti na vprašanje, - ga je opomnil sodnik.
- Nimam kaj skrivati, stric. Odgovarjal bom na ta neumna vprašanje. To me zabava.
- Vem, da ste telefonirali Samu in ga prepričali, da ga ima vaš prijatelj na muhi. Ko je Sam pustil torbo z denarjem na gradbišču, kot ste zahtevali, ste šli skozi gozd in jo vzeli. Spretno ste si zamislili to tatvino, niste pa mogli predvideti, da vas bo videl deček, ki je v gozdu nastavljal zajcem zanke.
- To je laž! Nihče me ni videl! Pazil sem ... se je razburil Bill Benson, ki se očitno ni zavedal, kaj govori, dokler ni sodnik zavpil; -Bedni tat!
Bill se je zdrznil in nato skomignil z rameni:
- Dobro, priznam. Toda poznam zakon. Zapomnite si, da to ni oborožen rop in — pokazal je s prstom na Sama — ta človek je lagal zaradi zavarovanja, v torbi je bilo samo 170 dolarjev. Našli jih boste v predalu v moji sobi.
Sodnik je spet vzkliknil:
- Ce pomislim, da je to sin mojega rodnega brata ...
- Ce ne bi bil tako trdoglav, ko sem te prosil za denar, tega ne bi napravil, - ga je prekinil Bill.
Malo pozneje sta Holder in Carey sedela v restavraciji nasproti šerifove pisarne.
Serif se je praskal po glavi in dejal:
- Mislil sem, da sem primer rešil. Zakaj nisi hotel niti videti Judda?
Carey se je nasmehnil.
- Zato, ker je Sam povedal, da je govoril po telefonu več kot deset minut. Ni pa rekel, da se je telefonski avtomat vmešal v pogovor in zahteval še en kovanec. Tako sem vedel, da poziv ni prišel iz javne govorilnice, ampak preko zasebne linije, Bensonova hiša je pa edina, iz katere se vidi Samova bencinska postaja.
- Se nekaj: bil sem v Kaliforniji. V nekaterih delih države lahko govoriš po mili volji, če si vrgel en sam kovanec. Mladi Benson pa je
I pozabil, da ni v Kaliforniji. Tisto o dečku in zajcih pa sem si izmislil.
- Ne boš verjel, dragec, koliko sem danes spet prihranila bila je razprodaja!
POTA
IX SJHf
Dvakrat zakleni, nič ne verjemi
Dežurni
poročajo
DO IZTREZNITVE - Postaja milice Novo mesto je 7. marca ponoči pridržala do iztreznitve Hrasta Vrbovška iz Novega mesta, ker se je v hotelu Kandija nedostojno obnašal, pretepal in razgrajal.
MOPED JE IZGINIL - 6. marca zvečer je nekdo z dvorišča hotela Kandija v Novem mestu odpeljal moped NM 55-981, last Martina Plantana iz Hrušice. Moped je bil vreden 2.000 din.
PUSTIL V JARKU - 8. marca ponoči je nekdo Marjanu Poloviču iz Kristanove ulice v Novem mestu odpeljal osebni avtomobil. Neznanec se je z avtom vozil naokrog, potem pa ga je pustil v Prečni, kjer so ga naslednji dan dopoldne našli.
KJE JE PRINZ? Manj sreče je imel NSU rdeče barve, last Dušana Jarca iz Prečne, ki je 8. marca ponoči izginil izpred hiše. Kdo se je s tem avtom odpeljal, še ugotavljajo.
VLOM V GARAŽO - 8. marca ponoči so neznanci vtomili še v garažo Marije Jakelj v Prečni. Miličniki so ugotovili, da so storilci vrata odprli na silo, poškodovali pa so tudi avtomobil.
VINJEN JE VOZIL - Miličniki iz Mokronoga so 9. marca zvečer pridržali do iztreznitve Janeza Vrana iz Pečic pri Litiji, ker je očitno vinjen vozil motorno kolo. Prijavili so ga tudi sodniku za prekrške.
VLOM V VIKEND - 10. marca je novomeškim miličnikom prijavil Novomeščan Jože Ferlič, da je nekdo vlomil v letno hišico, ki jo imajo Ferličevi na Otočcu. Vlomilec je prišel skozi straniščno okno v notranjost, si vse ogledal in odšel, ne da bi kaj odnesel.
DENARNICA JE IZGINILA -Antonu Ljubiju z Muhabeijaje nekdo zadnje dni prejšnjega tedna ukradel iz dnevne sobe denarnico z 2.600 din gotovine. Za tatom poizvedujejo.
TORBICA JE MIKAVNA - Marija Gričar iz Ločne je 10. marca zvečer pustila v osebnem avtomobilu, parkiranem pri delavski restavraciji v Novem mestu, torbico in šla v kino. Neznanega zmikavta je torbica zamikala. Odprl je trikotno okence avta in iz torbice vzel čez 1.000 din gotovine.
BREZ IZPITA
10. marca popoldne je vozil proti Ljubljani tovornjak Radomir Veljo-vič iz Pečincev. Vozil je brez vozniškega izpita in neprekinjeno 15 ur. V Podgračenem je zapeljal na desni rob ceste, zadel v ograjo, jo porušil v dolžini 24 metrov in se po 12 metrov globokem nasipu prevrnil proti Savi, kjer je obstal na strehi. Med prevračanjem so iz tovornjaka padli voznik in dva sopotnika. Hudo sta bila poškodovana sopotnika Radovan Gazibarič in Živan Nikitovac, laže pa se je poškodoval tudi voznik. Škode na tovornjaku je za okrog 35.000 dinarjev.
iy/led 1265 kriminalnimi dejanji, s katerimi se je lani ukvarjala uprava javne varnosti v Novem mestu, je bilo najve tatvin, vlomov In goljufij — Naraščajo tudi kazniva dejanja zoper moralo
Ni smešno, če kdo vhodna vrata kar naprej zaklepa in zvečer pogleda, če je vse dobro zaprto, ali pa je nezaupljiv do tujca, ki se dučajno pojavi in veliko govori. Smo prehodno področje, kamor prihajajo preizkušat svoje sposobnosti tudi kriminalci od drugod.
Letno poročilo novomeške upm- janstvo in moralo. Bilo je 6 posilstev ..................................... in	še 7 primerov tovrstne kriminalitete.
Na območju občine Črnomelj v zadnjih dveh letih pri skupnem številu kriminalnih dejanj ni bistvenih sprememb, pač pa je bilo lani občutno več navadnih tatvin in odvzemov motornih vozil. Pri odkrivanju storilcev so bili tu najbolj uspešni na celotnem območju UJV, saj je ostalo neraziskanih le dobril 13 odst. kaznivih dejanj.
V metliški občini je bil porast kriminala najveći, saj gre za 53 odst.
ve javne varnosti kaže v letu 1972 4-odstoten porast kriminalitete na tem območju. Medtem ko so v letu 1971 obravnavali 1.305 kaznivih dejanj, jih je bilo lani 1.355. Porast kriminala je največji pri vlomnih tatvini, teh je za 52 odstotkov več. Zakrbljujoče pa je, da je 38 odst. vseh storilcev kaznivih dejanj mladoletnih in da je v taki dniščini tudi vedno več otrok.
Prav tako nam lahko daje misliti podatek o 18-odstotnem povečanju kaznivih dejanj zoper osebno dosto-
ir Mm
Kadar se proti 14. uri začne na novomcsK.cui mostu zgoščevati promet, ima marsikateri voznik slab občutek. Kaj pa, če stari veteran nima v sebi več dovolj moči? Že vegasta ograja in luknje v tleh na pločniku za pešce dajejo vtis šibkosti. Prometa pa je vedno več ... (Foto: Sandi Mikulan)
Marec smo slabo začeli
Prve dni meseca 9 mrtvih na cestah ožje Dolenjske, medtem ko prej dva meseca ni bilo smrtnih nesreč — Bilanca kaže: 26 mrtvih v februarju na slovenskih cestah
Ena žrtev prometne nesreče v Beli krajini, 8 mrtvih na avtocesti med Trebnjem in Karteljevim - to je tragična bera hudih prometnih nesreč, ki so se prve štiri dni marca zgodile na ožjem dolenjskem območju.
Praznovanje
„Danes je vaš dan, dekleta,“ so rekli mo^e v službi in naročili pijačo. In so ga srknili na zdravje in junaško srečo. Nekdo se je zmislil in dal še za en liter, drugi in tretji sta dala za jedačo, nekaj so primaknile še ženske - pa so imeli proslavo osmega marca .. .
„Poldi,“ je dejal Steiuc in uščipnil tajnico v napeto zadnjico — “
‘ všeč si mi, da veš ...“
„Kaj ne poveste, tovariš! Mar mislite, da vam verjamem? “ Tu gaje zvedavo in zapeljivo pogledala. „Saj imate vendar ženo doma; ženo, ki vas zdajle čaka, da ji prinesete rožic ...“
Štefuc je zamahnil z roko in zagodrnjal;
,4*ozabi, dekle! Tiste babe ne prenašam ...“ In stegnil je roko in si brhko Poldi posadil na kolena.
Takemu zgledu so sledili tudi drugi tovariši in koj je bilo ozračje bolj veselo. Se so naročiU pijače in jedače in nekdo je skočil po gramofon in po plošče. Nato so plesali in se stiskali, daje bilo veselje. Ura pa je tekla in kmalu se je dan prevesil v temno noč ...
„Dekleta, gremo še v bar!“ je zatulil Stefuc in vsi so mu huronsko pritrdili.
Medtem pa so Štefuca doma čakali žena in trije otroci. Žena je skuhala nekoliko boljše kosilo in vsi so pričakovali, da se bo očka pojavil na pragu, se nasmejal in mami izročil šopek rož. Pa nič! Kosilo je bilo postano, ko so ga pojedli, in večerja je bila mrzla, ko očeta še ni bilo.
,4*oldi, te lahko spremim? “ je Stefuc spraševal že proti jutru in dekle je privolilo ...
Sonce je bilo že visoko na nebu, koje Stefuc prikolovratil domov. Bilje utrujen, zaspan in še vedno pijan ...
„Kod si hodil? “ gaje vprašala žena.
„Kuš, baba, ti pa tiho bodi!“ je zatulil Stefuc in treščil žensko s pestjo v obraz, da jo je koj oblila kri.
„Saj ti nič nočem ... Le kot žena bi rada vedela, kje si bil, ko te včeraj, za moj praznik, ni bilo? “
In padlo je drugič in tretjič in še večkrat. Vmes je Stefuc vpil in zmerjal, da so se začeli zbirati sosedje. Mirili so ga in rotili, pa ni nič pomagalo. Tepel in zmerjal je dalje, vse dotlej, da niso poklicali miličnikov, ki so Stefuca odpeljali v pripor, kjer je ostal do iztreznitve...
Tako je bilo praznovanje Stefuceve žene. Kdo ve, koliko takih Stefucev še lazi okrog?
JAKA PRAVIČNIK
več takih primerov kot v letu 1971. Najbolj so se razpasle razne tatvine, imeli so gospodarski kriminal, neraziskanih pa je ostalo 20,4 odstotka kaznivih dejanj.
Na obmo^u občine Novo mesto pri številu kaznivih dejanj glede na prejšnje obdobje ni omembe vrednih razlik, pač pa se spreminja struktura kriminala. Medtem ko je manj telesnih poškodb, je bilo za 58 odst. več vlomov, na podroi^u poslovne kriminalitete pa je bilo v obravnavi 54 primerov. Neraziskanih je ostalo 34,2 odst. kaznivih dejanj.
Tudi na trebanjskem območju je bilo manj kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter več vtomov, odkrili pa £0 še 8 primerov gospodarskega kriminala. V tej občini je zaenkrat ostalo zavitih v temo 29 odst. vseh kaznivih dejanj.
Za odkrivanje kriminala v preteklem letu so v 845 primerih podali prijavo oškodovanci sami, 117 prijav je prišlo na UJV iz delovnih organizacij, 204 primere pa so odkrili sami. Največ teh sodi v področje poslovne kriminalitete.
R. baCer
NAŠLI MOPED
Moped, last družine pionirjev-prometnikov osnovne šole v Kočevju je 1. marca izginil iz kolesarnice v petem bloku v Podgorski ulici v Kočevju, kjer je bil v popravilu. Iskali so ga miličniki in vsi šolarji. Pionirji so videli „huligane" (tako so jim namreč rekli pionirji), ki so se vozili z ukradenim oziroma sposojenim mopedom po mestu, stadionu in ob Rinži, vendar so jim vedno ušli. 3. marca pa sta šolarja VUko Žnidaršič in Matjaž Vaj s naila moped v sosednjem bloku.
Skupno je bilo na cestah naše republike v prvih dveh mesecih letošnjega leta že 66 žrtev prometnih nesreč. Samo v preteklem tednu je na ta način umrlo 6 ljudi, 60 je bilo huje ranjenih in 92 laže poškodovanih,
Bilanca nesreč za ves februar, ki je najkrajši mesec (tudi z vremenom smo imeli srečo), kaže vseeno tragično podobo. Na cestah je umrlo 9 ljudi za volanom: Najstarejši je imel 66 let, najmlajši pa jih je izpolnil 22. Žrtve teh ljudi so bili trije čez 70 let stari ljudje, en 11-letni otrok, ostalih 6 pešcev je imelo povprečno starost 48 let. Poleg 9 voznikov avtomobilov je izgubUo življenje ob trčenjih še 6 sopotnikov.
Ce podrobneje pogledamo samo nesreče zadnjega tedna, ko se je februar prevesil v marec, ugotovimo, da je pri 111 hujših prometnih nesrečah v 95 primerih krivda na avtomobilistih, v 28 primerih so krivi pešci sami, kolesarjem pa pripisujejo krivdo za 11 hudih nesreč v tem tednu. Vzroki nesreč so ocenjeni tako: prevelika hitrost 22 primerov, nepazljivost 15 primerov in vinjenost kar 17 primerov. V 54 primerih gre torej za očitno malomarnost, objestnost in egoizem. Kajti kdor pijan sede za krmilo avtomobila, ne ogroža le sebe in svojih sopotnikov, ampak tudi življenja drugih na javnih cestah. Se mar temu reče kako drugače kot egoizem?	r,	b.
PRETEP V ŠENTJERNEJU
9. marca popoldne so morali šentjernejski miličniki pridržati do iztreznitve Valentina Hudorovca z Gmajne, Gregorja Hudorovca iz okolice Mokronoga, Vinka Kovačiča iz Dol. gozda pri Leskovcu in Jureta Jurkoviča iz Rimša. V Šentjerneju so se namreč sprli in pretepali, razen tega pa razgrajali še v Cvelbarjevi gostilni. Cigani pretepači so prijavljeni sodniku za prekrške.
Karambol na maketi
Ce med vožnjo pravočasno, pravilno in mimo ukrepamo, lahko v večini primerov najdemo izho^ iz nevarne cestnoprometne situacije. Velikokrat igra pomembno vlogo pri tem voznikova izkušenost, zato rek, da je šofer z eno nogo v grobu, z drugo v zaporu, ne drži. Seveda ne moremo nič narediti, če vozilo nepričakovano trešči v naš avto, z gotovostjo pa lahko trdimo, da je že velikokrat prišlo do usodnih nesreč, ki bi se jim bilo dalo izogniti, če bi bil v kritičnem trenutku eden od voznikov ravnal drugače, kot je.
Prav zato menim, da bi morali način dela v šoferskih šolah malce spremeniti in več časa posvetiti teoretičnemu pouku. Prav gotovo bi bilo koristno ob maketi doživeti karambol in se spoznati z nevarnimi situacijami na cestišču. Tako bi se voznik v praksi ob nevarnem trenutku za volanom manj zbegal in bi imel več možnosti, da se on in njegov avto nepoškodovana izogneta nesreči. Ce že potem, ko se je spretno izognil otroku ob nepričakovanem prečkanju ceste, zavpije skoz okence: „Ti mulec, te bom premlatil!** r\e bo posebne škode. Duška si bo dal in s tem bo opravljeno. Bolje, kot ob krvavem trupelcu čakati miličnika.
J.PEZEU
|Več voznikov, manj članov
j Kje opravljati izpite? Premalo inštruktorjev 1 in druge težave sevniškega Avto-moto druš-1	tva
So vozniki jeklenih konjičev
Eričeli varčevati na nepravem oncu? Pri AMD Sevnica so ugotovili kot marsikje, da število članov iz leto v leto pada. Predlani so imeU 270 članov, lani le 176, letos kaže še mnogo slabše. To je seveda v nasprotju s številom novih voznikov. Samo v začetku letošnjega leta so jih izšolali 35. Da bo pritisk še hud, kaže podatek s prvega letošnjega zdravniškega pregleda: kar 70 krmila željnih občanov!
To pa ni edina težava, s katero se ubada sevniško AMD. Predsednik France Avsec omenja še druge. ,4*remalo inštruktorjev. Mnogo truda je bilo, da smo prišli do sodobnih učnih prostorov na primernem mestu in z vso potrebno opremo. Nabavili smo 4 nova vozila za poučevanje praktične vožnje. Zal pa vozila niso izkoriščena. Po novih predpisih sme namreč sesti kandidat za voznika za krmilo šele takrat.Jco opravi društveni test. Takrat pa nastane velik naval, vsi morajo naenkrat voziti.“
- Izhod iz tega položaja?
„Delo z mladimi. Okrepiti nameravamo pionirsko sekcijo, ki je bila pred leti med najuspešnejšimi v republiki, saj je zato dobila tudi go-cart. Vključili bomo nekaj mladih miličnikov, ki kažejo zanimanje.
- Kako priti do več članov?
„Z vsakoletnim prvomajskim izletom pridobimo precej novih člaiiov; dosti je takih, ki nimajo vozil. Na teh izletih do morske obale prevozimo okrog 500 km, vmes so razne prei^ušnje in dosti zabave.**
Večina ljudi vse premalo
pozna vzgojni namen avto-moto društev. Gre jim le za to, da pridejo do izpita. Sicer izdatkov tudi ne manjka, zato marsikdo okleva odšteti še 100 dinarjev za članarino. Upad članstva namreč sovpada s podražitvijo članarine pred leti. Vseeno pa se za ta denar dobi dosti: poleg zanimivega članskega gradiva, mesečne revije še kup uslug v delavnicah AMD. Že tehnični pregled se izplača. Sicer pa je to tudi edina organizacija voznikov, ki se v državnem merilu bori proti podražitvam. Zakaj potem ne bi bili organizirani?	\	2
NOVO MESTO: VOJAKA JE PODRL - Stanislav Hribar iz Male Bučne vasi je 4. marca zvečer na Ljubljanski cesti podrl vojaka Ivana Varga, ki je nenadoma prečkal cesto. Hudo poškodovanega vojaka so odpeljali v novomeško bolnišnico. Na avtomobilu je za 800 din Šle ode
MALI SLATNIK: POT NI BILA PROSTA - Ivan Luzar iz Gor. Suhadola se je 4. marca zvečer peljal iz Novega mesta proti Ratežu. Na Malem Slatniku je z leve strani nenadoma pripeljal na cesto Viktor Mikec z osebnim avtomobilom nemške registracije in trčil v Luzarjev avto. Luzar je bil laže poškodovan, na avtomobilih pa je za 20.000 din škode.
NOVO MESTO: NEPREVIDNO PREČKANJE - 6. marca popoldne je Jože Rifelj z Malega Slatnika vozil avto po Ljubljanski cesti v Novem mestu, ko je pri samopostrežni trgovini nenadoma prečkala cesto 61-le-tha Rozalija Knap. Avtomobilist jo je zadel, zbil na tla, nato pa odpeljal v bolnišnico. Ostala je na zdravljenju, medtem ko gmotne škode ni ve-Iflco.
ŠMIHEL: V KOMUNALCA - 7. marca zjutraj se je Silvo Mi^ak iz Regerče vasi peljal z avtom proti mestu, pri osnovni šoli v Šmihelu pa je treščil v vozilo za čiščenje ulic, last novomeškega komunalnega podjetja. Silvo Mišjak in sopotnica Nada
Mi^ak sta se laže poškodovala, gmotne Šcode pa je za 6.000 din.
ROSALNICE:	TRAKTOR	V
AVTO - 7. marca popoldne sta si pri lesenem mostičku v Rosalnicah pri Metliki pripeljala naproti neregistriran traktor, ki ga je vozil domačin Julij Bric, in osebni avto z Metličanko Nevjo Sertič. Med srečanjem je traktor zapeljal v levo in trčil v osebni avto. Škode je za 9.500 din.
DOBRUSKA VAS: V TOVORNJAK - Novomeščan Franc Novak je 8. marca zvečer vozil osebni avto mimo Dobruške vasi proti Novemu mestu, tedaj je njegovo vozilo zaneslo v levo, naravnost v tovornjak Jožeta Kosmača z Jesenic. Škode je za 4.500 din.
STARI TRG: AVTO V ZID -Osemletni Mirko Janc iz Praproč se je 10. marca dopoldne s ponijem peljal iz Starega trga proti Trebnjemu. V Starem trgu je pri
gostišču „Zora" zavil v levo, tedaj pa je za njim pripeljal z avtom Vinko Kostanjevec iz Starega trga in fantiča oplazil. Janc je p^el na tla in se laže poškodoval, voznika osebnega avta, ki se je hotel izogniti trčenju, pa je zaneslo v zid. Škode je za 2.000 din.
SUHOR: AVTO NA NJIVI -Anton Stezinar s Trate pri Semiču je 10. marca popoldne vozil avto ' proti Vinici, pri Suhoiju pa je vozilo zaneslo s ceste: prekucnilo se je na njivo in končno obstalo na kolesih. Gmotne 9code je za 14.000 din.
BRSLIN: TRCILA V VPREGO - 10. marca zvečer je Izidor Brajdič iz Žabjeka vodil konjsko vprego skozi Bršlin, na vozu pa je bilo več Romov. Za njimi je vozila avto Marija Turk iz Dol. Kamene in trčila v voz. Potnikom ni bilo nič, škode pa je za 5.000 din.
GRADAC:	TRCENJE	NA
KLANCU - Metličan Karel Plut je* 11. marca ponoči vozil osebni avto od Metlike proti Gradcu. Med vožnjo po klancu navzdol je zavrl, tedaj pa je avto zasukalo preko ceste. Ker je naproti pripeljal z avtom Jože Matjašič iz Metlike, se trčenju ni dalo izogniti. Škode je za 15.000 din.
LOG: PODRL PEŠCA
7. marca ponoči je peljal proti Logu Bogdan Tušek iz Loga pri Sevnici. Po sredini levega voznega pasu je prišla Jožica Perc iz Sevnice. Voznik jo je na ravnem in preglednem delu ceste zadel in zbil s ceste 7 metrov daleč v obcestni jarek, kjer je obležala v nezavesti. Odpeljali so jo v brežiško bolnišnico, na avtomobilu pa je za 500 dinarjev škode.
Zlata jama zakopana?
Drugič je občinsko sodišče v Novem mestu sodilo Ruži Šmalc — Spet spoznana za krivo
Za ponarejanje uradnih listin, za ponareditev in uničenje uradne listine in za poneverbo v znesku 8.836 din je občinsko sodišče v Novem mestu že maja 1970 izreklo kazen Novomeščanki Ruži Šmalc, ker se je kot blagajničarka in knjigovodkinja pri takratnem pogrebnem zavodu spustila v gospodarski kriminal. Zadeva je imela v javnosti velik odmev, ker se je istočasno razvedelo, da so v tem kolektivu izplačevali zek) visoke osebne dohodke, obenem pa drago računali storitve.
Osebni dohodki so bili, kot je
ugotovljeno, izplačani po pravilniku, kije že pred šestimi leti dovoljeval 6.000 din zaslužka na mesec.
obtožba o poneverbi pa se je spet izkazala za utemeljeno.
Smalčeva se je zoper prvo sodbo
pritožila, okrožno sodišče jo Je razveljavilo, 7. marca letos pa je bila drugič obsojena. Stvar se je vlekla več let, ker sta medtem dva izvedenca zadevo proučevala. Ponovno je bilo ugotovljeno, daje Ruža Šmalc v 122 primerih na račune za nabavo materiala pripisala znesek, ob plačilu v gotovini pa zadržala zase, kar je pripisala. Primer: pri Mladinski knjigi je k računu za 390 din pripisala 4.300 din in toliko tudi spravila v svoj žep.
Prvotna sodba se je glasila l leto in 2 meseca strogega zapora, tokrat pa so ji kazen znižali samo za dva meseca in strogi zapor spremenili v navadnega. Smalčeva mora rMen tega povrniti še stroške in prigoljufani denar.
8. marca zjutraj so organi UJV našli tak prizor pred drogerijo ,4)olenjke“ v Črnomlju. Ponoči je lokal obiskal vlomflec, ki je razbil steklo na vhodnih vratUi in zlezel v notranjost. Vzel je 3.350 dinaijev gotovine in dva žametna podstavka z zlatnino. Podjetje ^ oškodovano kar za 27.135 din. To je eden največjih vlomov v Črnomlju. Za storilcem še poizvedujejo. (Foto: R. Bačer)
ČETRTKOV INTERVJU
Prehajamo na soseske
Stane Šmid: »Krajevna skupščina bo usklajevala interese sosesk — Denarnih virov manj«
Zadnji četrtkov intervju je predsednik delavskega sveta v Mesnem prehrambenem podjetju, sedanji TOZD kmetijske zadruge Krka, končal z vprašanjem, ki ga je naslovil na predsednika novomeške krajevne skupnosti Staneta Šmida: „Kdaj bo popravljena cesta in kdaj bo ,stekla' kanalizacija v Voli-čevi ulici? “
„Za kanalizacijo se dogovarjamo, “ je v začetku poudaril Stane Šmid. „Občani so pripravljeni prispevati 10.000 din, ki bi jih plačali v obrokih. To je zelo spodbudno. Kot vem, naj bi za gradnjo kanalizacije primaknili svoj delež tudi Pionir,
J S S
\
4 P' 4 4 4 .
4 \ 1
5 S
\ \ 4 4
s \
Dominvest in občinski komunalni sklad. O tem je bil govor pri predsedniku sklada, napovedan pa je še eden. Kdaj bo popravljena cesta, bi težko rekel. Predvideno pa je, da se nekaj naredi. V načrtu je nova cesta, ki bo makadamska. “
„Kaj za letos še pripravljate? “
„Potrebe in želje občanov so zbrane. Več ni narejenega, ker še ne vemo, kako bo v letošnjem stabilizacijskem letu z denarjem. Prednost bodo imele komunalne naloge. Ce bo denar, bomo pripravili kanalizacijo še v Ko-štialovi ulici. Tudi poslej se bomo morali v glavnem opirati na komunalni sklad in prebivalstvo. Naj poudarim.
da se bo precej poznalo, ker nismo del sredstev iz sedanjega samoprispevka, ki ga občani plačujejo za šole, izločili in namenili za komunalno dejavnost, kot so naredili v nekaterih drugih krajevnih skupnostih. “
„Kako naj bi bila poslej organizirana novomeška krajevna skupnost? “
„Zadnji predlog, ki ga podpirajo tudi družbenopolitične organizacije, predvideva, naj bi novomeško krajevno skupnost sestavljalo devet sosesk. Soseske naj bi imele 5-članske svete, krajevna skupnost pa skupščino z izvršnim odborom. “ „Glavno delo bi torej prenesli na soseske? “
„Pristojnosti le-teh bi bile velike. To, kar zdaj dela svet krajevne skupnosti, bi bilo v pristojnosti svetov sosesk. Tako bi v njih organizirali in pospeševali komunalno gospodarstvo, socialno varstvo, vzgojno in varstveno dejavnost, vzdrževali in v skladu s pogodbami uporabljali komunalne objekte. Skupščini krajevne skupnosti, ali krajše krajevni skupščini, bi sveti sosesk predlagali tudi uvedbo krajevnega samoprispevka, kadar bi bilo to potrebno.''
Stane Šmid je dostavil, da se v novomeški krajevni skupnosti že pripravljajo na volitve: aprila naj bi izvolili svete sosesk in delegate za krajevno skupščino, do jeseni pa utrdili tako organizacijo krcqevne skupnosti.
„Koga boste vi vprašali? “ „Slišati je, da ljudje ne verjamejo kaj preveč v učinkovitost komisije za ugotavljanje izvora premoženja. Zanima me, ali Jakob Berič kot predsednik te komisije ali kateri drug njen član že lahko pove kaj konkretnega-
I. ZORAN
S
S
5
S
%
5
5
%
I
N
V Brusnicah se je premaknilo: podje^ Novograd iz Novega mesta že utijuje temelje za prvi učiteljski blok v tem kraju. 2Waj so duhovi pomiijeni, učitelji pa upajo, da bo že do konca tega šolskega leta zrasla hiša, ki bo rešila njihov ddgoletni stanovanjski problem (Foto: I, Zoran)
PRVA KRAJEVNA KONFERENCA SZDL JE V STRAŽI
Pod Srobotnikom so dali zgled
Občinska konferenca SZDL spodbuja krajevne organizacije, naj se podobno organizirajo — Ali bo Straži že kmalu sledilo Novo mesto?
Zamisli s papiijev in sestankov gredo v življenje. Na straško-topl-iškem območju so dobili dve popolnoma novi organizaciji: v lenjskih Toplicah, kot smo poročali že prejšnji teden, krajevno mladinsko konferenco, v Straži pa krajevno konferenco Socialistične zveze.
Straška krajevna konferenca
je prva v novomeški občini, nemara pa tudi prva na Dolenjskem. Združuje dvanajst krajevnih organizacij SZDL v krajevni
REŠITEV ZA GODBO
Mestno pihalno godbo je v Novem mestu prevzelo gasilsko društvo. Hvalevredno je, da se je povečala skrb za podmladek godbenikov. S kulturno skupnostjo se dogovarjajo, da bo plačala šolnino za učence glasbene šole, ki se bodo vključili v ta ansambel. V godbi morajo kot izvajalci sodelovati tudi učitelji, ki poučujejo na glasbeni šoli.
ŠENTJERNEJ: KMALU
LOPATE ZA NOV BLOK
Dominvest bo v Šentjerneju^ na trgu za spomenikom gradil večnadstropno poslovno-stanovanjsko hišo. Spodaj bo trgovina „Dolenjke" in poštni urad, v nadstropjih pa prostori za oddelek milice, krajevni urad in stanovanja. Pričakujejo, da se bo gradnja stavbe začela v kratkem.
Minuli četrtek je bil v rožah
Dan žena so letos slavili po vsej občini — RK je obdaril ostarele, v Šentjerneju pa ZB 30 partizanskih mater — Res samo enodnevna pozornost?
Četrtek v znamenju cvetja: na^ljnov, lončnic, šopkov. Vrste pred cvetličarno. Možje so kupovali rože za žene, otroci za matere, fantje za dekleta, tovariši za tovarišice. „PripravMi smo 13.000 nageljnov, 1.500 lončnic, več kot 1.000 šopkov,“ so naštevali v cvetličarni. Za dan žena.
V novomeški občini so ženski praznik proslavili v vseh večjih krajih, v delovnih organizacijah, šolah, krajevnih organizacijah. Čestitke, zabave, pogostitve in obdaritve, prisrčni stisk rok partizanskim mate-, ram, dvakrat prisrčna čestitka materam, ki so za ženski praznik rodile.
O ženski in materi je govorU literarni večer, ki so ga pripravili mla-
dinci Novoteksa in vojaki iz vojašnice Milana Majcna. Dom JLA je bil ta večer poln ženskega sveta. Večer je bil Novoteksovim delavkam všeč.
Podobnih prireditev je bilo še več. Peli so pevski zbori, dramske
skupine so imele predstave, proslave so imeli v večjih in manjših krajih. Rdeči križ je obdaril ostarele ženske, v Šentjerneju je ZB obdarila 30 partizanskih mater.
Prejšnji četrtek je bil praznik žensk. Ali res samo ta dan in bo ostalih 364 dni v letu za dvojni „stolček" žena: dopoldne v tovarni, popoldne v gospodinjskem predpasniku pri pomivalnem koritu?
Če
je pomoč, gre
Sentjernejski mladinci so se sredi decembra lanskega leta zbrali in ponovno ustanovili mladinsko organizacijo. Sklenili so, da bodo delali na športnem, kulturnem, taborniškem, političnem in družabnem področju. Za novo leto so otganizirali silvestrovanje, januaija so imeli sestanke z mladinci Iskre, sodelovali so pri organizaciji tekem IV. bataljona Cankarjeve brigade, obenem pa so bili uspešni tudi kot tekmovalci. Udeležili so se tudi košarkarskega zimskega dolenjskega prvenstva v Novem mestu, mladinci so postali občinski prvaki v smučarskih skokih, delavna pa je tudi dramska skupina, ki bo sredi marca uprizorila komedijo: „Poročil se bom s svojo ženo“.
Po dolgem čau so mladinci „rešili" enega izmed največjih problemov: dobili so klubsko sobo, ki jim jo je dala SZDL, pri ureditvi pa so obljubili pomoč predstavniki krajevne skupnosti.
1.BUCAR
Dva dni so bile vrste v novomeških cvetličarnah in drugih prodajalnah rož. Čeprav so pripravili na tisoče nageljnov, lončnic in šopkov, je na sam dan žena cvetja zmanjkovalo. Možje in fantje so se pri ženah in prijateljicah vsaj ^ede pozornosti spet lepo zapisali (Foto: S. Mikulan)
skupnosti, ki ima sedež pod Srobotnikom. V konferenci je 41 delegatov, ki so jih izvolili v krajevnih organizacijah SZDL. Kasneje so na seji iz vrst delegatov izvolili izvršni odbor petnajstih članov, člani izvršnega odbora pa iz svoje srede ožje vodstvo. Predsednik krajevne konference je Slavko Kolegar,
Suhokrajinski
drobiž
PIONIRSKI FILATELISTIČNI KROŽEK, ki deluje v sklopu društva LT Žužemberk, je zelo aktiven. Sedaj sc 7 članov tega krožka pri- -pravlja na filatelistično razstavo, ki bo v Kočevju. Razstavljali bodo te-metske zbirke.
VASI LOPATA IN SELA PRI HINJAH bi se radi povezali s krajevno cesto, ki bi prišla prav za odkup mleka in je zanjo zainteresirana tudi kmetijska zadruga. Cesto so pred leti že pričeli grditi, vendar je zaradi pomanjkanja sredstev niso mogli dokončati. Občani so opravili veliko ur prostovoljnega dela, letos pa so zopet pripravljeni delati prostovoljno. Ko bo cesta zgrajena, bo laže tudi šolarjem iz Lopate, ki se bodo lahko vozili v šolo iz Lopate, ne pa iz Hinj kot sedaj.
DAN ŽENA SO LEPO PROSLAVILI v Žužemberku, Šmihelu, na Ajdovcu in Dvoru. Po dobro pripravljenih proslavah so se žene zbrale na skromnih pogostitvah, ki so jim jih pripravile krajevna skupnost in krajevne organizacije SZDL. Ob tej priložnosti so se lahko lepo sprostile vsakdanjih težav in se razveselile.
NA BLIŽNJIH ZBORIH OBČANOV, ki jih pripravlja krajevna skupnost Žužemberk v več vaseh, bodo razpravljali o izvršitvi lanskoletnega programa dejavnosti krajevne skupnosti in o predlogu programa dejavnosti krajevne skupnosti za leto 1973 ter o osnutku statuta krajevne skupnosti, ki ga je pripravila komisija.
KRAJEVNA ORGANIZACIJA SZDL ŠMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU ima lepe zamisli.'Na zadnji razširjeni odborovi seji, kije potekala v detovnem vzdušju, so napravili seznam potreb občanov in se zavzeh za prednostni red pri reševanju. Največ razprav je bilo o komunalnih potrebah na tem območju. Tako so na primer odsek ceste, ki bi povezala Draščo vas z Dečjo vasjo, obljubljali že v stari Jugoslaviji, prav tako tudi vodovod. Zaenkrat vse kaže, da se bodo gradnje ceste lotili že letos, saj je le-ta evidentirana v predlogu letošnjega progama dejavnosti krajevne skupnosti Žužemberk .^Glede gradnje vodovoda pa namerava krajevna skupnost izvesti letos anketo v tamkajšnih 5 vaseh, tako da bi potem začeli razgovore glede gradnje v prihodnjih letih.
SPOMENIK PADLIM BORCEM NOV IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA NA CVIBLJU NAD ŽUŽEMBERKOM bodo letos le zaščitili pred nadaljnjim razpadanjem. Poslej atmosferska voda ne bo mogla več pronicati med skelet spomenika in napisne plošče, pa tudi ne v grobnico. Obnovili bodo tudi zbledele črke. Denar bosta prispevali občinska kulturna skupnost in krajevna skupnost.
M. S.
podpredsednik Jakob Krštinc, tajnica pa Justina Darovec.
Konferenca bo usklajevala družbeno-politično dejavnost v Straški krajevni skupnosti. Kako bo to šlo, si za zdaj le predstavljajo, saj se nimajo kje zgledovati. Občinska konferenca SZDL jim svetuje in pomaga, hkrati pa spodbuja Socialistično zvezo v drugih krajevnih skupnostih, naj preide na podobno organiziranost. Marsikje so že sklepali o tem, kot kaže, pa so trenutno najdlje v Novem mestu, kjer naj bi v krajevno konferenco zajeli sedem krajevnih organizacij Socialistične zveze.
V ŠOLAH 88 ROMOV
Lani so bih v novomeški občini 103 šolobvezni Cigančki, v šolo pa je hodilo 58 otrok. V primerjavi z letom 1971 je ta številka precej večja, saj je takrat hodilo k pouku samo 14 otrok.
• Letos bodo v malo šolo ali v pri-priavljalni razred na novo sprejeli 30 Ciganov, tako da se bo šte^^o ciganskih otrok, ki bodo hodili v šolo, močno povečalo. V Centru za socialno delo so pohvalili delo vzgojiteljice v Bršlinu, ki z materinsko ljubeznijo skrbi za male Rome in verjetno prav zato mali šolarji vse raje hodijo v šolo.
Ti ciganski otroci so tudi vse manjša nadlega za ostale občane. To pa zato, ker jih pride v taborišča iskat kombi in t^o odpade možnost, da bi na poti v šolo prosjačili in zamudili pouk.	j	p.
MINI ANKETA
v nekaterih podjetjih v novo-* meški občini so mladinski aktivi delavni in dosegajo lepe uspehe, drugod so šele na začetku, ponekod pa jih sploh nimajo. Na vprašanje, ali že kaj razmišljajo o novi obliki organiziranosti, so predstavniki aktivov povedali: MARINKA KRALJ, Novo-teks: ,J4ova oblika organiziranosti je tudi v naših vrstah našla pozitiven odmev. Nekajkrat smo
Po novem
se o njej že pogovarjali, pripravljeno imamo shemo organiziranosti, obdelali pa jo bomo še na dveh sestankih, da jo bomo na koncu lahko sprejeli."
JOŽICA FURMAN, Industrija obutve. Novo mesto: „Naš mladinski aktiv smo ustanovili šele lani decembra. Razumljivo je, da se zato še lovimo. Okoli 60 mladih nas je, za delo aktiva pa se zanima samo 20 mladincev. Nekateri bi na sestanke radi prišli, pa so vezani na avtobuse. Za sedaj smo popestrili delo mladinca — delavca tako, da smo organizirali športne ekipe, v načrtu pa imamo tudi nekaj izletov. O novi organiziranosti pri nas ne razmišljamo, saj imamo že sedaj veliko težav.“
JOŽEFA ZUPANČIČ, Bor, Dolenjske Toplice: ,JPredsednice našega ml^inskega aktiva trenutno ni, vem pa, da se bomo pridružili mladin^emu aktivu v Dolenjskih Toplicah, ki je iz dneva v dan bolj delaven. To je prav, kajti le tako bodo želje mladih bolj upoštevali."
JANEZ HRIBAR, Ela: „Mladinski aktiv v našem podjetju je še bolj na šibkih nogah. Kdo je temu kriv? Nekaj vodstvo, nekaj nezainteresiranost mladine. Sedaj se trudimo, da bi mrtvilo odpravili. Sklicali bomo nekjy se Stankov. Na ta način bomo mlade seznanili z aktivom, nato pa bomo začeli uresničevati obsežen program. Da pa bi pričeli z novo obliko organiziranosti, sem mi zdi, je še prezgodaj."
VIDA KERIN, IMV: „Pri nas že razmišljamo o novi obliki organiziranosti, kjer bodo konfe renco podjetja združevali aktivi oziroma predsedniki aktivov iz TOZD. Rekla sem, da že razmi šljamo, kajti nismo se še razdelili na temeljne organizacge, predvi devam pa, da jih bomo imeli tri do štiri. Če bo mladincev pre več, si bomo pomagali tako, da bomo aktive razdelili na aktive prve in druge izmene. Kako bo z mladino tovarne, ki ne dela Novem mestu? Ta bo delala pod mestnimi občinskimi konferen cami v mestih, kjer živi in dela J. PEZELJ. < /
VEC MLADIH IN ŽENSK
„V novih vodstvih krajevnih skupnosti naj bi bilo več mladincev in žensk!" so poudarili na nedavni seji izvršnega odbora občinske konference Socialistične zveze v Novem mestu. SZDL ima v pripravah na vo- ’ litve novih svetov krajevnih skupnosti pomembno vlogo kot „kadrovsko sito". Evidentiranje možnih kandidatov bodo izvedle krajevne organizacije SZDL s sodelovanjem sedanjih svetov, ki jim v marcu poteče štiriletni mandat.
Novomcšta kronika
NOVA TRGOVINA - Prejšnjo sredo, pred osmim marcem, je Dolenjka na Glavnem trgu odprla novo moderno trgovino. Kupci imajo bogato izbiro otroških, ženskih in moških oblačil, na zalogi pa imajo lepo zalogo ženskih torbic. Kljub temu še ne prodajajo vseh izdelkov, kajti ekskluzivnejše blago bodo dobili šele te dni.
RESTAVRACIJA NA GLAVNEM TRGU - Zadnje dni tesarska dela na nekdanji Germovi hiši, ki je bila skoraj dve leti zagrajena ,,zaradi lepšega’*, hitro napredujejo. Se ta teden bo hiša dobila novo streho.
MESTO BREZ PARKA - Ob sončnih dnevih se marsikatera novomeška mati napoti z otrokom na sprehod. Včasih so matere rade zavile za pošto, ta park pa je sedaj do skrajnosti zanemarjen. Klopi so polomljene, tako da na njih posedajo le dijaki in dijakinje, ki tja zahsjajo na brezskrbni „cigaretni dimček".
TRŽNICA - Tokrat je bila tržnica v znamenju prodajalcev suhe robe, ki je šla kar dobro v prodajo. Kljub mrazu je prišlo ponujat svoje blago veliko branjevk, tako da je bila ponudba boljša kot prejšnji teden. Cene; kisla repa 3 din merica, jajčka 1 do 1,20 dinaijev, čebulček 10 din merica, kislo zelje 4 din merica, ohrovt 8 din, liter fižola 10 din, hruške 8 do 10 din kilogram, banane 8 din, liter medu 25 din, jabolka 6 do 7 din kilogram in limone 9 din.
KRI - Prejšnji teden se je na novomeškem transfuzijskem oddelku
oglasilo kar 88 krvodajalcev. Tokrat jih je največ, 35, prišlo iz Industrije motornih vozil.
ROJSTVA - Rodile so: Štefka Unetič z Novega trga 8 - deklico, Irena Jarc iz Vrhovčeve 11 - Vesno, Matilda Zoran iz Trdinove 5 c -dečka, Angela Blatnik iz Volčičeve 3 - Brigito, Branka Moškon iz Cankarjeve 37 - Jurija in Janja Kastelic iz Trdinove 5 a - Primoža.
POGREBI - Prejšnji teden sta umrla: Viktor Subotič v 40. letu starosti, elektromehanik za hladilne naprave iz Gotne vasi 35, in Uršula Poček v 80. letu starosti, gospodinja iz Volčičeve 13.
- Ena gospa je rekla, da zavida novomeškim dijakinjam, ki jim pridne mamice d^ejo denar — za vinjak v Metropolu. Včasih študentje še za mleko niso imeU . ..
Rekli so:
ALBIN SVETE, član komiteja ZK: Komunisti na ZKGP vedo, kdo so tisti, ki ne delajo prav, in to bi jim morali povedati, pa čeprav so inženirji ali direktorji. Položaj se po pismu še ni dosti spremenil, ker ne delamo kot komunisti, ker delamo v rokavicah, ker se bojimo drug drugega in zato tudi ne bo reda. Nekdo ve, kdo zavira izpolnjevanje sklepov konference ZK v ZKGP. Ce bomo bolj odločni, bomo stvari hitreje rešili.
AVGUST SVARA, član komiteja ZK: Komunisti nismo dovolj iskreni in pošteni, ker se bojimo s konkretnimi stvarmi na svetlo. So primeri, ko komunist z dejstvi, z imenom in priimkom javno nastopa, potem pa dobi za hrbtom opozorilo, naj ne dreza tja, ker tako drezanje ni priporočljivo.
NACE KARNICNIK, sekretar SZDL Kočevje; Delati moramo v duhu pisma in ukrepati proti vsem, ki ne delajo skladno s prejetimi sklepi, programi in dokumenti. Partijska disciplina mora veljati za vse. Ne smemo pa zanemariti tudi stališč manjšine, kar je vi^a oblika demokracije.
ALOJZ PETEK, namestnik sekretarja komiteja ZK Kočevje: Doseči moramo, da bodo ljudje, ki ne delajo v interesu partije in delovnih ljudi, izgubili odgovorni položaj. Vendar ne tako, da bo komite rekel: „Zdaj pa pojdi! “, ampak da bodo to rekli delovni ljudje, ker bodo uvideli, da ta in ta ne dela v njihovem interesu.
DRAGO BENCINA, poslanec: Vse razprave pri ZKGP so šle v n^rotju s TOZD. Ni prav, če si prizadevamo, da bi imeli tako organizacijo, da bo zadovoljila interese vodilnih ljudi, namesto da bi zadovoljila interese delavcev. Ni prav, da bi imele kar največ pristojnosti oziroma pravic skupne ^užbe, ampak bi jih morale imeti posamezne TOZD.
Proslavljanje dneva žena se v Kočevju ne uveljavlja vedno bolj le v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, ampak celo po hišnih svetih in drugod. Tako so preteklo soboto presenetili s proslavo žena svojega bloka tudi otroci novega bloka v Kidričevi ulici (na slild), ki so pripravili tudi razstavo svojih risb; pionirke — gasilke PGD Šalka vas pa so v gasilskem domu pripravile kulturni spored za žene iz Šalke vasi in okolice. Proslave so bile tudi drugod. (Foto: J. Primc)
^rance Tušek, mesar iz Stare cerkve, je imel na pustno soboto kljub splošnemu pomanjkanju mesa mesnico bogato založeno z raznim mesom. To se je hitro razvedelo, zato seje tudi marsikdo iz Kočevja, Ribnice in Sodražice odpravil po meso v Staro cerkev. (Foto: F. Brus)
Združenega KG P ne drobiti!
Delavci naj povedo, kakšno podjetje žele
„Združeno KGP Kočevje mora še naprej poslovati kot celota, vse, ki se priz^evajo za razcepitev podjetja, pa je treba poklicati na odgovor oziroma proti njim ukrepati!** je bila osnovna misel na seji komiteja ZK Kočevje 8. marca, na kateri so razpravlja o razmerah v ZKGP na osnovi izvajanja sklepov konference komunistov tega podjetja in uresničevanja ustavnih dopolnil.
Cl^i komiteja in nekateri gostje, ki so sodelovali v razpravi, so menili, da prihaja do takih zaostritev predvsem zato, ker žele nekateri „z vrha podjetja” vsiliti enotam Združenega KGP in članom kolektiva svoje rešitve v zvezi z organizacijo podjetja
oziroma organiziranjem TOZD. Edino prav in samoupravno pa bo, če bodo delavci sami povedi, kakšne rešitve hočejo. Skratka: upoštevati je treba interese delovnih ljudi, ne pa le vrhov.
Sklenili so, da bo v tednu dni centralna komisga ZKGP, ki je bila zadolžena za pripravo teh organizacijskih sprememb, predložila komiteju en predlog o bodoči ureditvi ZKGP, ostale komisije podjetja pa bodo dale svoje pripombe k temu predlogu, nakar bo o njem razpravljal kbmite. Razprave bodo pospešili, saj razprtije in nejasnosti ne vplivajo dobro tudi na proizvodnjo v podjetju.
J.-PRIMC
Mladinci sodniki-porotniki
čeprav je v okolici Kočevja še precej snega, je na nekaterih prisojnih pobočjih že zginil. To je prišlo prav tudi tem otrokom, ki so nabrali rože, da so z njimi razveselili mamice za dan žena. (Foto: J. Primc)
Mladinski aktivi volijo nove člane vodstev
Predsedstvo občinske konference Zveze mladine Kočevje je na zadnji seji razpravljalo o delu mladinskih aktivov. Ugotovili so, da so volilne konference aktivov končane. Mladi so najpogosteje razpravljali o telesni kultuTi, zadevah delovnih organiza-
DROBNE IZ KOČEVJA
TURISTIČNA POSOJILA za opremo sob je dobilo v Kočevju 78 občanov. Pogoji so bili za vse enaki. Med njimi sta za turizem pomembna dva: da najemnik posojila daje, če je potreba, pet let na razpolago sobo, za katero je prejel posojilo, turističnemu društvu. Izmed vseh najemnikov posojila je ta pogoj izpolnil samo eden. Ostali so se na vse mogoče načine izmikali izpolnjevanju pogojev. Kadar je bila potreba za sobo, so se najpogosteje izgovorih: ,J^i mogoče, trenutno imam na obisku sorodnike.“ Taki „trenutki** so trajali vso sezono. Kmalu bo minil 5-le-tni rok, pa bi bilo prav, da bi izvedeli imena teh „podpornikov** turizma. Tudi taki odnosi do družbe so bili povod pismu predsednika Tita.
MANJKA DVORANA - Za se-' Stanke, ki se jih udeležuje do 100 ljudi, v Kočevju ni dovolj primernih prostorov. Nekdanje dvorane so postale obratni prostori podjetij ali skladišča. Tako smo izgubiU dvorano množičnih organizacij, bivšo knjižnico in kino dvorano na Rudniku. Občinske seje so zdaj v domu telesne kulture, kjer so tudi že seje delavskih svetov nekaterih podjetij, večji sestanki sindikata, seminarji poklicnih šoferjev, izpiti za šoferje amaterje in drugo. S površinami dvoran, nujnih za družbeni in društveni razvoj, na področju občine torej nazadujemo.
KOS, KOS! se kričavo ponuja televizijska reklama za žvečilni gumi in ne brez uspeha. Otroci kupujejo žvečilne gumije v upanju, da bodo nabrali čimveč barvnih slik znanih košarkarjev, čeprav si niti ne domišljajo, da bodo s slikami napolnili album, ki ga vsi niti ne dobijo, ah dobili večjo nagrado, saj imajo s tem
P '
že izkušnje. Pa vendar jih veliko kupijo. Zaradi teh slik je pred šolo, kjer čakajo, da se odpro šolska vrata, pravi sejem. Ko gredo v šolo, zapustijo tudi za seboj sejemsko nastlan asfalt, čeprav so mnogi odvrgli papirčke že na poti od trgovine do šole. Po odvrženih ovitkih žvečilnih gumijev sodeč, zapravijo otroci zanj na dan 30 do 50 din. Pa pravimo, da nam gre slabo!
PROMETNI ZNAKI stojijo po mestu in parkih samo v okras, ker jih nekateri avtomobilisti kaj malo upoštevajo. Kazen za prekrdce, če do nje pride, ne vpliva vzgojno. Nekateri občani predlagajo, naj bi imena takih objestnežev dah v časopis. Zakaj bi jih skrivali za registrirnimi številkami? Na dan z imeni, naj se vidi, kdo so ti zakrknjeni kršilci predpisov in zakonov!
ob£an
vprašuj
cij, kulturno-zabavnem življenju in drugem. Opredelili so še svoj odnos do aktualnih družbeno-političnih vprašanj v družbi. Izvolili so nova vodstva mladinskih organizacij, kakor tudi člane za organe občinske in republiške konference ZMS.
Na seji predsedstva so za sodnike porotnike za mladinsko prestopništvo pri okrožnem sodišču v Ljubljani imenovah mladince: Lada Bizjaka iz mladinskega aktiva (MA) ITAS, Jelko Novak iz MA ELEKTRO in Andreja Palčiča iz MA Mahovnik.
VANDA OBERSTAR
medved odgovarja
- Zakaj zahtevaš imena občanov, ki so prejeli posojila za opremljanje turističnih sob?
- Da bi jim Turistično društvo na bližnjem občnem zboru (če bo do njega res prišlo) podelilo priznanja, ker so se tako uspešno izogib^i izpolnjevanju sprejetih obveznosti.
GIBANJE
PREBIVALSTVA
V februarju letos se na območju matičnega urada Kočevje ni rodil nihče. Poročili so se 4 pari. - Umrli so: Ivan Dolar, upokojenec iz Brega pri Kočevju 7, star 73 let; Antonija Verderber, Mozelj 19, kmetovalka, stara 70 let, in Marija Novak, gospodinja iz Tisovca 8, stara 69 let.
Jutri odborniki o proračunu
O smernicah za obrambo pred morebitnim napadom je razpravljal na zadnji seji izvršni odbor občinske konference SZDL Kočevje. Ob tem so spregovorili o nalogah, kijih imajo posamezni občinski organi in organizacije pa do krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in posameznih občanov.
Nadalje so se dogovorili, da bodo jutri, 16. marca, sklicali sestanek kluba odbornikov in se pogovorili o osnutku občinskega proračuna za letos ter se seznanili z bodočim delegatskim sistemom.
Pod točko „razno** so se seznanili ali pogovorili o mnogih zadevah. Sest članov odbora je glasovalo enako, kot je predlagala krajevna organizacija SZDL Mozelj, naj bi bila slovenska himna „Naprej zastave sla-ve“ en član pa je bil za „Zdravljico**. Ugotovili so, da so med 60 slovenskimi občinami le kočevska in krška z našega območja med tistimi sedmimi, ki so poslale prispevke za Vietnam. Pogovorili so se še o gradnji doma borcev in mladine v Kum-fovcu, o proslavljanju 8. marca, pogrebnem ceremonialu in nekaterih drugih zadevah.
PRED ZBORI VOLILCEV
Proračun, referendum in še kaj
V tem tednu, med 13. in 18. marcem, potekajo v ribniški občini zbori voUlcev, ki jih v sodelovanju z občinsko skupščino organizira in vodi SociaUstična zveza.
Zbori volilcev bodo združeni s konferencami krajevnih organizacij SZDL, na katerih bodo spregovorili o delovanju Sociahstične zveze v krajevni skupnosti. Ker bodo to tudi volilne konference, bodo članom
SZDL predlagali, naj bi, če bodo delo vodstev krajevnih organizacij ugodno ocenili, podaljšali mandat vodstvom, prav tako pa je tudi predlagano, da bi podaljšaU do vohtev mandate svetom foajevnih skupnosti, razen kjer prihaja do reorganizacije krajevnih skupnosti in krajevnih organizacij SZDL.
Na sedanjih zborih volilcev bodo občani razpravljaU o predlogu ob-
Julija slavje gasilcev
Gasilsko društvo Vinice-Zapotok bo slavilo 1. julija 50- letnico obstoja
Občni zbor prostovoljnega gasilskega društva Vinice-Zapotok je bil letos v znamenju 50-letnice društva, ki jo bodo proslavili 1. julija letos. Leta 1923 so najnaprednejši vaščani iz obeh vasi ustanovili gasilsko društvo. Italijanski okupator pa je 1941 pobral ves gradbeni material, ki so ga gasilci kupili za svoj denar, da bi si zgradili gasilski dom. Veliko gasilcev je sodelovalo v NOV.
Po vojni so prevzeU bremena gasilske organizacije na svoje rame mladi. Društvo šteje danes že nad 130 članov, od tega 42 aktivnih. To je za ti dve vasici veliko. Na občnem zboru so povečah svoje vrte z desetimi mladimi gasilci.
Gasilci v Vinicah-Zapotoku so pred leti z lastnim denarjem kupili motorno brizgalno, pred dvema letoma pa so izročili namenu nov gasilski dom, ki je postal središče družbeno-političnega življenja tega območja. Zgrajen je bil predvsem s prostovoljnim delom in s pomočjo nekaterih delovnih organizacij, občinske skupščine in občinske gasilske zveze.
Ob proslavi 50-letnice društva bodo razvili nov društveni prapor. Za pokroviteljstvo bodo zaprosiU pod-
Pustne črepinje
KARNEVAL - Čeprav so današnje črepinje pustne, kljub neresnim dnem prejšnji teden ohranjajo svojo resno vsebino. Prejšnji teden s pustom in dnevom žena je bil bogat dogodkov, tak, daje v našo Lončarijo spet privabil mnogo obiskovalcev. Pokop Kurenta v torek popoldan je bil tudi najpomembnejši pustni dogodek v vsej občini in ni bil daleč od resnice tisti, ki je dejal, da se Ribnica seli v Dolenjo vas, vsaj kar zadeva pustovanje. Medtem ko je bilo pustovanje v Ribnici pusto, je lončarska Sončna uprava poskrbela za obilico zabave in razvedrila. Takega pustovanja v Lončariji še ni bilo, obiskpvalcev pa skoro toliko kot ob lanski proslavi. Se pravi, da se lahko marsikaj naredi brez velikih izdatkov in kljub stabilizaciji, če je le dovolj volje. Te Lončarjem ne manjka! Prihodnje leto,, pravijo, bo pustovanje, še lepše, večje in največje daleč naokrog. Od Kurenta so se lepo poslovili tudi v Grčaricah, kjer je njegov pokop tudi že tradicionalna prireditev.
MAŠKARE - V Lončariji je bilo mnogo pustnih mask. V torek popoldne je šel skozi vas vse do Prigorice tudi dolg sprevod n^jmlajših iz male šole in nižjih razredov. Naj se že najmlajši privajajo na maškarado, na naše maskirano življenje. OdrasU že tako večinoma vsak dan nosimo maske, za katerimi skrivamo svoje prave obraze.
PA Se o ženah - Ob dnevu žena je krajevna organizacija ZB Dolenja vas obdarila 28 žena, članic organizacije, s skromnimi darili. 2ena so se spomnili tudi v Grčaricah, kjer so pogostili vse žene. Učenci osnovne šole v Dolenji vasi pa so 7. marca popoldne pripravili lepo proslavo in jo namenili ne le svojim materam, pač pa vsem ženam. Na proslavo jih je prišlo zelo veliko.
CESTA - Cesta preko Golnika je že dalj časa „maskirana** v ementalski sir, tako je polna velikih lukenj in komaj še prevozna in prehodna. Komunali priporočamo, da jo „demaskira** vsaj do občin^ega praznika, sicer bodo odborniki, ko bodo šli na slavnostno zasedanje skupščine v dolenjevaško šolo, še na slavnostni seji godrnjah nad komunalnim podjetjem.
-vec
e
jetje EUROTRANS. Proslava 1. juU-ja bo imela občinski značaj in se je bodo udeležili gasilci in prebivalci iz vse občine.
Zdaj, ko razpravljamo o uvedbi krajevnega samoprispevka, so prebivalci Vinic in Zapotoka lahko za zgled, kaj se lahko naredi, če so ljudje zagreti za skupno delo. Rezultat take z^etosti v Zapotoku je novi gasilski dom, ki je vreden vsaj 300.000 din (30 milijonov starih dinarjev).
činskega proračuna, Katerega naj bi, dopobijenega s pripombami občanov, skupščina sprejela do konca marca.
Druga pomembnejša točka dnevnega reda zborov volilcev bodo razprave o uvedbi krajevnega samopri-^evka za naslednjih pet let. Doslej je bilo v pripravah na referendum že precej storjenega, dosedanje priprave pa bodo občani na zborih potrdi-h in se odločali o izvedbi referenduma v maju.
Zbori volilcev in konference SZDL oziroma bodo so bile po naslednjem razporedu: v torek, 13. marca, ob 18. uri v Otavicah, Goriči vasi; v sredo, 14. marca, ob 18. uri v Nemški vasi, Su^u in Dolenjih Lazih; v četrtek, 15. marca, ob 18. uri v Ribnici in Bukovici; v petek, 16. marca, v Zapotoku, Juqevici, Žima-ricah, Sodražici in Rakitnici; v soboto, 17. marca, v Lipovcu in Dolenji vasi, povsod ob 18. uri in na običajnih mestih; v nedeljo, 18. marca, pa ob 8. uri v Slemenih, ob 9. uri v Grčaricah, ob 10. uri na Vel. Poljanah in Loškem potoku, ob 14. uri v Prigorici in ob 15. uri na Gori. Občane prosimo, da se v čim večjem številu udeležijo pomembnih zborov volilcev.
Največ za »Kmečko ohcet«
Prevoz bale po ribniško bo 25. maja
v skladu za pospeševanje turizma v občini Ribnica se bo letos nabralo predvidoma 45.417,40 din. Ta denar naj bi po sedanjem predlogu porabili tako: dotacija ribniškemu pevskemu zboru za organizacijo „Prevoza bale po ribniško** v okviru prireditve ,JCmečka ohcet** iz Ljubljane 15.000 din, za reklamne table 6.000 din, dotacije turističnim društvom Loški potok 3.000 din, Ortnek-Grmada 3.000 din. Slemena 5.000 din (za turistično tablo) in za pospeševanje tiuistične dejavnosti v občini 13.000 din (suhorobarski sejem itd.).
Seveda za „Prevoz bale po ribniško** ne bo zadostovalo 15.000 din. Za to prireditev, ki bo ponesla o Ribnici glas in h\^o (če bo uspela) daleč po svetu, bo 15.000 din prispevala še temeljna kulturna skupnost. Ce tudi ta pomoč ne bo zadostovala, pa računajo še na finančno podporo turističnih društev Ribnica in Sodražica. S to prireditvijo, ki bo 25. maja, se bo Ribnica še bolj pokazala svetu, saj razen nevest in ženinov pričakujejo še mnogo drugih gostov, prireditve pa bo snemala tudi RTV.	J.	p.
REKLI SO;
DANILO MOHAR, sekretar ZK Ribnica; Pri temeljnih organizacijah združenega dela moramo i^ajati iz temelja, iz delavcev, ne pa obratno, iz „vrhov** podjela. Ce bi delali kmetijci in gozdarji tako, potem bi že dosegli sporazum, zdaj ga pa ne. Izhajati moramo iz tega, naj delavec razpolaga s tem, kar ustvari, se pravi s presežno vrednostjo.
Območje občin Kočevje in Ribnica je tako ozko povezano, da se moramo obnašati enotno in sodelovati. Morda nas bo že čez nekaj let bolela glava, ker se nista združila lesna industrija tega območja in še gozdarstvo v kombinat. Zato nas bodo lahko druga območja prehitela. S pa-rnetnim nastopom, z združevanjem sil za napredek lahko popeljemo voz naprej. Gozdarstvo, kmetijstvo, lesno industrijo in tudi turizem na tem območju bi lahko, bi morali združiti.
SODRAŠKA MREŽA
TEKOCi TRAK - Letos so v obratu INLES preusmerili proizvodnjo na tekoči trak. Novo proizvo- • dno dvorano so opremili s stroji. Proizvodnjo bodo povečali za 14 odstotkov, ne da bi zaposliU nove delavce. Izdelujejo vhodna in garažna vrata ter stranske elemente.
NONSTOP - Gospodinje, posebno pa zaposlene žene, so zelo zadovoljne, ker poslovalnica „Dom“ ' (KZ) in „Travna gora“ (JELKA) poslujeta nepretrgoma.
SE SMUCAJO - Na Izberju pri Sodražici, kjer je vlečnica, še vedno smučajo, čeprav drugod po Dolenjskem v glavnem ni več snega. Obiskano pa ni le smučišče, ampak tudi novi bife, saj zaidejo sem razen smučarjev tudi gledalci.
PROSTOR ZA VIKENDE - Na Travni gori je v zadnjih letih zrastlo precej zasebnili vikendov. Nekaj parcel za vikende je še naprodaj.
MAŠKARADA - V osnovni šoli so na pustni torek pripravili po pouku maškarado. Sesti razred se je maskiral v „suhe“ in „debele** in odkorakal s transparenti na trg, ostali pa za njim.
DAN ŽENA - 8. marca je bila proslava za dan žena, na kateri so nastopili učenci osnovne šole, glasbene šole in oba moška pevska zbora. Čestitke in skromna darila je dobilo okoU 50 revnih, starih in zapuščenih žensk na območju Sodražice, Gore in Gregorja. Za to je skrbel posebni odbor pri šoU, ki se je spomnil tudi upokojenih učiteljic,-
SMUCARSKA Sola - 57 učencev petih razredov se je naučilo smučati, če že prej niso znali, v šoli v naravi. Vreme je bilo smučarjem naklonjeno. Že prvi dan sije učitelj Borut Kržan zlomil nogo in je nato prevzela šolo Tatjana Samsa, ki ji je pomagal še Jože Košmrlj. Ob koncu so na športnem dnevu učenci vse šole tekmovali v vseh smučarskih disciplinah in skokih ter sankanju.
DARILA - „DONIT je obdaril za dan žena članice kolektiva, ki jih je 40, z darilnim bonom za 100 din; 1000 din pa je sindikat namenU za ureditev otro^ega varstva,** je povedal Rude Putre, predsednik sindikalne organizacije. Pred dvema letoma sta bUi v tem podjetju zaposleni le dve ženski.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
VELIKO SESTANKOV je. Kopičijo se tako, da jih komaj dohajamo. Vsaka nedelja je zasedena in tudi med tednom so sejne dvorane polne odbornikov in delegatov. Za preteklo dobo ugotavljajo, kaj vse so koristnega dosegli in kaj bi lahko še, pa ni bilo dobre volje ah denarja ali pa je bil načrt slab.
ZBOR UPOKOJENCEV - Ribniške upokojence ponovno opozarjamo na izredno pomembno letno konferenco, ki bo 19. marca ob 9. uri v sejni dvorani občinske skupščine v Ribnici. Na njej bodo sklepah o gradbnji novega doma upokojencev v Ribnici, o novem referendumu, o izletih in o vsem, kar zanima naše upokojence, posebno še, kar zadeva njihov gmotni položaj. Tudi o dodatnih odstotkih na prekoračeno dobo pokojninskih let, kar smo brali v TV-15, se bomo pogovorih.
PRVI KLUB UPOKOJENCEV -Podružnica Društva upokojencev v
Loškem potoku bo imela volitve novih odborov v soboto, 17. marca, ob 13. uri v novih klubskih prostorih. Potočani so si prvi v občini uredili klub. Marsikdo ga še ni videl, zato Potočani vabijo tudi druge upokojence, naj jih na ta dan obiščejo in prisostvujejo zboru. Pridite torej na Hrib tudi delegati iz Sodražice in Ribnice!	.,	.
DELO SE PONUJA - Ribničani pa pravijo, da ni tako! Ob nedeljah, ko imamo največ časa in bi radi „Delo**, moramo lenariti, ker „Dela** ni! Že večkrat je bilo tako, še huje pa je bilo 18. februarja, ko ni bilo „Dela** ne na pošti ne v trafikah, ki so bile že zaprte. Da bi videh Ribničane, kako smo „zastonj** pri-tiskah na kljuke! Za take „pustne** skrbi ah tiskarna aU pošta? Pogovorita se vendar že enkrat in nam sporočita, kako in zakaj se vse to doga-
ja!
V. P.
r /
Tale „robot“ in „burovž“ sta na pustni torek zbirala ,^mo-prispevek“ po Sodražici (Foto: J. Primc)
če drobiš, nič ne ostane
Za več kot 18 milijonov din bo letos javnih del, toda kaj, ko bi bito trikrat toliko še vedno premalo za vse želje o cestah in vodovodih! Odborniki so o tem že rekli svoje, občani bodo še dobili besedo
Po preteku prvega leta novega 5-letnega programa javnih del lahko vsak vidi, da je bilo veliko narejenega. Prednost imajo za vso črnomaljsko občino pomembne gradnje in tista dela, pri katerih je mogoče dobiti še soinvestitoije od drugod.
V letu 1972 so s samoprispe)^i in vasi, je težko odločiti. Ce bi pre-
občanov in podjetij ter občinsko dotacijo zbrali dobrih 2,5 milijona dinarjev, medtem ko so vsa javna dela, opravljena v preteklem letu, veljala blizu 5 milijonov.
V	letošnjem letu je za te namene pričakovati več, saj računajo z 18 milijoni, pri čemer pa bo udele&a prebivalstva, delovnih oij^anizacij in občine znaiala le 4 milijone din^-jev. Kako čim koristneje porabiti razpoložljivi denar in pri tem upoštevati potrebe, po drugi strani pa želje občanov raznih koncev občine ^ > PRIDITE!
18. in 19. marca bo na območju občine Črnomelj več zborov volivcev, na katerih bodo razpravljali o važnih stvareh za vse občane. Pretresali bodo letošnji predlog občinskega proračuna, program javnih del, novi odlok o davkih in delo sklada za borce NOV.
Zbori bodo: V TRIBUCAH
18. marca ob 15. uri v gasilskem domu; V PETROVI VASI 18. marca ob 14. uri v gasilskem domu; V DOBLICAH 18. marca ob 14. uri v šoli.
Za STARI DEL MESTA ČRNOMELJ, kamor spadajo Loka, Kočevje, Kanižarica, bo zbor
19. marca ob 18.30 v sejni wbi občinske skupščine. Za prebivalce MESTA OD SUHEGA MOSTU NAVZGOR ter za Vojno vas, Svibnik in Vranoviče pa 19. marca ob 18.30 v Prosvetnem domu.
V	drugih krajih bodo zbori obačnov prihodnjo nedeljo.
dnostni red gradenj določali po tem, koliko let je v kakšni vasi stara želja po cesti ali vodovodu, bi na glavo postavili ves občinski razvoj.
Nedvomno je za razvoj vse občine in hitrejše življenjske ravni vsega prebivalstva bolj koristno in važno graditi vodovod na Vinici, ki je nujen ob gradnji tovarne NOVOTEKS. Prav t^o je nujno nadaljevati gradnjo adlešičke ceste in modernizacijo cestišča proti Ručetni vasi in Crmošnjicam. V teh dveh primerih, zlasti v drugem, bodo na razpolago precejšnja sredstva republiškega cestnega sklada. Če bi to ugodnost zamudili, propade tudi načrt o asfaltu, ker sami Črnomaljci ne zmorejo nad 2 milijona dinarjev za gradnjo enega samega kilometra sodobne asfdtne ceste.
Dalje je neobhodno potrebno obnoviti podrti most čez Dobličico pri Belsadu, pa tudi streho na cerkvici sv. Duha v mestu, ker bo sicer zgo-
dovinsko pomembna stavba povsem propadla. Čim dlje bi s popravilom strehe odlašali, tem večji bodo stroški.
Ako k temu prištejemo še nada-Ijevame že začete modernizacije ceste Crnomelj-Adlešiči, in sicer do Tribuč, so finančne možnosti že izčrpane. Možno je samo to, da nadaljnja gradnja adlešičke ceste počaka, namesto tega pa 3,6 milijone dinarjev nameniti za posodobljanje ulic v Črnomlju, nad katerimi se občani venomer pritožujejo. Gre za Metliško, Železničarsko, Zadružno cesto, za Sadež in Trdinovo ulico. Tudi te so slabe in resnično potrebne popravila. Če pa tehtamo, kaj je nujnejše za nadaljnji razvoj občine, n^brž adlešička cesta odtehta nekaj mestnih ulic.
Takega mnenja so bili tudi odborniki, ko so o pro^amu letošnjih javnih del razpravljali 2. marca. Po mnenju večine v občinski dvorani pa je upravičena izjema edino Prelo-ka z z^tevo po ureditvi dveh klancev, kjer že nad 10 let občani vsako zimo rinejo javne avtobuse iz snega.
R. B.
Pet milionov premalo
Tudi letošnji občinski proračun kaže rebra! Kje vzeti in kje dati, je še vprašanje, o katerem bodo razpravljali tudi občani
Kot so 5. marca sporočih odbornikom na zasedanju črnomaljske skupščine, bo letošnje leto leto izredne proračunske suše. Dohodki občine bodo predvidoma znašali z republiško dotacijo vred 11,454.527 din, uporabniki proračuna pa so v svojih zahte^ih pod nujno navedli
■;':%v?S5SS?:5
Na Čardaku v Črnomlju gradi BEGRAD še en 20«tanovanjski stolpič, namenjen predvsem borcem. Stanovanjska soseska v tem delu mesta naglo raste, zato bo potrebno urediti še trgovine, ceste in drugo. (Foto: R. Bačer)
ČRNOMAUSKI DROBIR
ZADNJI ČAS! V Ulici Starieta Rozmana obnavljajo in povečujejo hišo številka 24, ki poleg nekaterih v neposredni bhžini zares kazi ta del mesta. Na tako obnovo bi morali misliti tudi lastniki ostalih podrtij v o^em središču mesta.
NOVA SLUŽBA - Bivši predsednik občinskega sindikalnega sveta Jože Kolenc je marca nastopil službo sekretarja v semiSki tovarni kondenzatorjev.
KAJ JE VIKEND? Ker bodo letos obdavčeni vsi objekti, namenjeni oddihu in rekreaciji, se pravi vikendi, bodo najprej določili, kaj se šteje za tako stawo. Kot menijo odborniki, temu davku ne bi smeli podvreči obnovljenih zidanic, ki jih uporabljajo kme^e.
MESENO TIHOŽITJE - Na prodajnem pultu mesa v samopostrežbi se je pretekli teden dvakrat pojavil listek namesto mesarja in mesa. Prvič je pod praznimi kavlji pisalo „Ti-hoŽitje“, drugič pa „Mesa ni“. l6:at-
ko in jedrnato! Vsak je razumel, da gre zares in ne za šalo, ko je šel z dolgim nosom iz tiskovine.
NAMERNO ZAŽIGANJE - Krajevna skupnost je začela v mestu čistiti tako imenovane zelene površine. Ponekod so zažigali, ponekod ravnali teren z buldozepem, vsa očiščevalna dela pa kažejo, da nismo več daleč od koledarske pomladi.
PRAZEN TRG - Kje so Črnomaljci nakupili cvetja za ženski praznik, ne vem, gotovo pa je, da ga 8. marca na tr^u niso dobili, ker so ženske prodajale le čebulo in solato.
BILO, PA MINILO — Pusta so letos v več krajih počastili, kot že dolgo ne. Tako so na Strekljevcu odprli asfaltno cesto, vodovod in telefon ter si dali duška pri reševanju krajevnih težav. V Črnomlju so pokazale maškare konkurenco med prevoznimi podjetji in pri Rojcu so Pusta dobro zalivali, pa tudi v semiškem hotelu so na pustni torek gledali maškare.
Na zadnji seji občinske skupščine Metlika so ob razpravi o slabo prevoznih občinskih cestah po vrsti ostrih kritik odborniki kar onemeli, toda od vesele novice: Franc Vrviščar, direktor podjetja Metlikatrans, ki je prevzelo v oskrbo ceste na območju občine, je namreč izjavil:
„Se ta mesec (marca!) bodo vse občinske ceste popravljene in urejene tako, da bo po njih nemoteno potekal prevoz. Težave so, ker gramoz vozimo iz Krškega, 75 kilometrov daleč. Ko bo urejeno lastništvo glede kamnoloma v Grmu, ki ga imamo pred nosom, bomo lahko dali na ceste še več gramoza.
»Vse ceste bodo lepe«
Najprej Jjomo popravljali cesto proti Slamni vasi in Radoviči, proti Rosalnicam in Božakovemu, nato od Kra-sinca proti KWavčjemu vrhu, povsod tam, kjer vozijo avtobusi. Bolj prometnim cestam bomo dali prednost pri popravilu, zagotavljam pa, da bodo prav vse ceste bolje oskrbovane."
Po večletnih prošnjah, tožbah in domala obupu nad jamastimi cestišči, po katerih se vozijo delavci v službo in otroci v šolo, je bila izjava tovariša Vrviščaija „vredna aplavza“, kot je dejal eden odbornikov.
_______________v.
,JPred leti so bile čakalnice na postajališčih občinski problem, zdaj, so občin^a sramota," so dejali odborniki v Metliki. V dobrem letu dni, kar so bile čakalnice postavljene s pomočjo krajevnega samo-prispevica občanov, ni nobena več cela. Manjkajo cele plošče, veter brije skoznje, v njih pred dežjem nisi več varen. Tako je tudi pri Podzemlju, kar kaže naš posnetek. (Fotoj R. Bačer)
za preko 16 milijonov dinarjev izdatkov.
Ko so sestavljalci proračuna črtali že vse, kar v skrajni sili še lahko leto dni počaka, je še vedno ostalo na ^isku za 1,200.000 din več izdatkov, .kot bo dohodkov. Ker gre za pogodbene in zakonske obveznosti občine, črtanje izdatkov ni več močno, pač pa bo treba iskati dodatna srbstva ali pa „zarezati v ži-vo“ pri dotaciji tej ali oni organizaciji. V času, ko je politično delovanje poudarjeno in izredno važno, pa tak ukrep ne bi bil primeren.
Najhuje je, da po dodatnem črtanju niso zagotovljena niti sredstva za borčevske priznavalnine, medtem ko so krajevnim skupnostim, sociali in podobnim dejavnostim, za katere vsi vedo, kako so potrebne izdatnejše podpore, že tako rezali tanek kruh.
Črnomaljci se zavedajo stabilizacijskih ukrepov in si prizadevajo uskladiti potrošnjo z razpoložljivimi sredstvi, zato bodo znova staknili glave in vsako postavko še enkrat vzeli v pretres.
TALČJI VRH: NOVI ODBOR
V	krajevni organizaciji Rdečega križa na Talčjem vrhu so pred kratkim izvolili novi odbor, v katerem je tudi nekaj mladih ljudi, za predsednika pa so izbrali Franca Vrščaja. Ob tej priložnosti so podfelili še priznanja vaškim krvodajalcem. Janez Jerman s Sel pri Otovcu in Jože Žagar iz Rodin sta dobila najviše priznanje, razen teh pa je dobilo še 18 občanov priznanja za 10-kratno oziroma 5-kratno oddajo krvi.
NOVI SEKRETAR
Na občinskem komiteju Zveze komunistov v Črnomlju je marca nastopil službo organizacijskega sekretarja Jure Perko, predmetni učitelj z Vinice. Zaradi čedalje obsežnejših in zahtevnejših nalog, ki jih ima ZK v današnjem času, je bilo potrebno na komiteju zaposliti še enega uslužbenca, kar je tudi v skladu s smernicami 29. seje CK ZKS. Taka delovna mesta imajo že dolgo vpeljana tudi v-večini občin z nad 15.000 prebivalci.
NE BO SLABŠE
Novi odlok o davkih občanov, ki ga bodo v kratkem obravnavali delovni ljudje na terenu, vsebuje vrsto novosti. Gre za nekatere nove vrste davkov, za drugačno odmero, vendar pri tem kmetje ne bodo na slabšem. Tako je na občinski seji zatrdil Franc Kočevar, načelnik davčne uprave^
PRAZNIK V ADLEŠIČIH
Krajevna skupnost in družbeno politične organizacije Adlešič i organizirajo v počastitev krajev- j nega praznika 22. marca, skupno proslavo, ki bo na predvečer slavnostnega dne ob 20. uri na Pritožniku.
V	programu je kres z ognjemetom in nastopom pevsJcega ter tamburaškega zbora iz Adlešič. Na hribu Priložnik je 22. marca 1945 ob nemško usta-škem vdoru delovala radiooddaj-na postaja „Osme brigade", letos pa bomo prvič počastili spomin na ta dogodek.
Vabljeni vsi prebivalci, zlasti borci in aktivisti ter mladina!
AC
Brez kopalnic in stranišč
V metliški občini je več kot 40 odst. vseh stanovanj zgrajenih pred prv< svetovno vojno, nova stanovanja v mestu pa so pretesna Bodočnost bo prinesla razvoj tudi Gradcu, kajti Krupa je zanimiva
Ker je morala vsaka občina izdelati srednjeročni razvojni program stanovanj^ega gospodarstva, so morali zbrati tudi podatke, kakšno je stanje zdaj. In ti podatki metliško občino gotovo uvrščajo na rep lestvice v republiki.
Poprečje starih stanovanj, zgrajenih pred letom 1918, je v metliški občini za 11 odst. večje kot v celotni Sloveniji. Na eno stanovanje pride v metliški občini 3,74 prebivalcev, v Sloveniji je to poprečje 3,66. Kaže tudi, da ima Metlika pretesna stanovanja v družbenem sektorju in da bo treba v bodoče zagotoviti vsaj 15 m2 stanovanjskega prostora na enega prebivalca.
Tudi opremljenost stanovanj je dosti pod ravnjo naše republike. Tako ima metliška občina samo 54 odst. stanovanj z vodovodno in električno napeljavo (komaj polovico vseh!), marsikje pa bivališča občanov spominjajo še na „harlem“, ka-
I	kršne v kapitalističnem svetu poznajo kot bivališča za črnce in manjvredno raso. V vsej občini Metlika je 1855 stanovanj, od tega v mestu 588. Medtem ko je v mestu en sam odstotek stanovanj brez stranišča, je na vasi takih stanovanj 69 odstotkov. V Metliki še 33 odst, stanovanj nima kopalnice, na podeželju pa je več kot tri četrtne vseh stanovanj brez kopalnic.
Pomanjkanje stanovanj je precejšnje, saj je po popisu iz konca leta
1971	manjkalo 158 stanovanj, m^-tem pa so postale potrebe še večje. Do leta 1976, v času, ki ga zajema
ima
»mm
srednjeročni načrt razvoja stanovanjskega gospodarstva, bi morali zgraditi 478 novih stanovanj v družbenem in zasebnem sektorju. Kot kažejo zdajšnje možnosti z novimi zakoni in predpisi, jih bodo v tem času lahko gradili 327. Od tega 300 v mestu in 27 na podeželju.
Predvidevajo, da bo možno vsako leto zgraditi 65 novih stanovanj, za začetek pa bosta že letos postavljena dva nova bloka.
Ni v čast
Metlika ima resda nekaj dobrih rekordov, ima pa tudi take, ki ji niso v čast. Na primer: število osebnih avto-rnobilov v Metliki ni najnižje glede na število prebivalstva in razmere v Sloveniji, na zadnjem mestu pa je Metlika po številu slušateljev na višjih in visokih šolah, v -----------------------------^
RED Z ZEMLJIŠČI
Ob gradnji stanovanjskih hiš ali blokov v Metliki vedno bolj pogrešajo nekoga, ki bi skrbel za odkup in urejanje zemljišč na podoben način, kot to v Novem mestu dela podjetje Dominvest. Oddelek za gospodarstvo ob pomembnejšem delu ne zmore teh drobnarij, investitorji pa so zaradi tega nejevoljni, ker gradnje ne morejo začeti. V bodoče bo glede tega več reda m manj zastojev, ker je občinska skupščina poverila komunalno urejanje in odkup zemljišč novemu podjelu, ki je nastalo z združitvijo Komunalnega podjetja in Metlikatransa.
Novost se predvideva tudi v tem, da je do zd^ blokovska gradnja potekala samo v Metliki, v bodoče pa računajo tudi na Gradac. Prav tako bodo v nekaj letih Križevska vas, Čurile, Svržaki in Rosalnice postale del mesta.
Kol menijo strokovnjaki iz republike, ki se ukvarjajo z načrtoya-njem slovenskega razvoja, bo Gradac še zelo privlačen za industrijski razvoj. V bližini je Krupa s toplim izvirom, to pa je za vrsto industrijskih panog izredna ugodnost.
RIA BAČER
POMOČ GASILCEM
Enkratno denarno pomoč je delavski svet tovarne BETI odobril gasilskim društvom Slamna vas, Vra-noviči in Primostek, s čimer bo vrlim gasilcem omiljena denarna stiska.
PRIJETNO SREČANJE NA SUHORJU
8.	marca so se zbrale matere in žene padlih borcev v šoli na Suhorju. Predstavniki družbenih organizacij iz Metlike so z njimi pokramljali.
V	prisrčnem pogovoru so sodelovali Mimica Molek, predsednica sekcije žena v Metliki, sekretar komiteja občinske konference ZK Ivan Škof in Mirko Jelenič, predsednik Socialistične zveze. Pioiiiiji suhorske šole so se materam in ženam predstavili z igrico, recitacijami in s plesom. Zbrane žene so dobile lepa darila, razen tega pa še šopke prvega pomladnega cvetja.
Po kratkem, a prijetnem sporedu so se ob zvokih glasbe zavrtele v polkah in valčkih ter preživele nekaj prijetnih uric.
J. P.
SPREHOD PO METLIKI
Pustni veseljaki iz Bušin^ vasi so minulo nedeljo držali besedo: asfaltirali so cesto skozi vas. Nov način asfaltiranja z gramozom in žaganjem se je dobro obnesel, tako da je komisija cesto že po dveh urah svečano „prežag^a“ in jo odprla za ves
I	promet. S tem je Bela krajina spet dobila nov kos asfalta. Žal za pusta!
LEP DAN ŽENA - Kolektiv tovarne BETI je priredil za zaposlene ženske ob dnevu žena prijetno srečanje, prav tako kuhumi program. Sodelovali so recitatorji, tamburaši osnovne šole in domače manekenke, ki so prikazale modno revijo.
SLABA POT - Gostišče Veselica je odprto vsak dan, razen ponedeljka, in sicer od 15. do 24. ure, ob sobotah pa od 12. do 24. ure. Dobro bi bilo, če bi popravili pot do tega lokala, ker je komaj prevozna, gostov pa precej.
KAM NA KOPANJE? Mesto vedno bolj pogreša javno kopaUšče, ker je še veliko stanovanj brez kopalnic in veliko podnajemnikov, ki nimajo primernega prostora za umivanje.
KMALU OTVORITEV - Od srede marca ni^rej bo v gradu odprta
prenovljena mestna knjižnica, ki bo imela tudi klubsko sobo. Prostori so lepo urejeni, pri kulturni skupnosti pa razmišljajo o nakupu večjega števila knjig.
’ BALETNI VEČER 7 30. marca si bomo lahko ogledali baletni večer. Člani Ljubljanske drame bodo gostovali z baletnim recitalom, v katerem bo prikazan razvoj baleta. Gostovanje bo v domu TVD Partizan.
VSAKO SOBOTO - V hotelu Bela krajina je vsako soboto ples. Igra ansambel „Entuziasti", ki je prijetna osvežitev za tiste, ki j^ srbijo pete.
VSE MRTVO - Metlika je bila za letošnjega pusta tako minia kot menda še nikoU. Mesto je bilo kot izumrlo, maškare so bile zek) redke, sprevoda ni bilo nobenega. Lani so imeli vsaj šolarji pohod skozi mesto, letos so tudi niymlajši odnehali.
K yr
_____________________    <'	I
ALOJZ ILJA2, kmet iz Nove vasi; „Dva vnuka hodita v šolo, eden v četrti, eden v 6. razred. Pet let že plačujem za šole, bom pa še pet let, saj drugi tudi.
SKLEPI SO DOLGOROČNI IN ŠE VEDNO VELJAJO
Začetek pri sebi, da ne bo očitkov
Komunisti so uspešno premagovali odpore — Komite je bil ves čas enoten
Komite občinske konference ZK v Brežicah je sejo 8. marca posvetil preveijanju uresničevanju sklepov 29. seje CK ZKS v duhu Titovega pisma. Začel je pri sebi, da bi preprečil očitke, češ da se preveč postavlja v vlogo razsodnika. S tem je obenem dal zg|ed družbenopolitičnim organizacijam in drugim, ki naj bi sledili taki akciji.
Člani komiteja so tokrat pregledali uresničevanje sklepov za zmanjševanje socialnih razlik, za sprejemanje stabilizacijskih ukrepov, uveljavljanje ustavnih sprememb in odpravljanje raznih nepravilnosti. Beseda je stekla tudi o vlogi delavske kontrole, o varčevanju, graditvi delavskih stanovanj, integracijskih gibanjih, kadrovski politiki in izobraževanju samoupravljalcev, o čemer je konferenca sama sprejela vrsto sklepov.
V razpravi so člani komiteja ugotovili, da je občinska konferenca ZK s sodelovanjem komisij pripravila programe za vsa prej omenjena področja, razen za razvoj kmetijstva ter vlogo kulturnih ustanov in amaterskih kulturnih organizacij.
Kljub temu da so komunisti pri uresničevanju naleteli na ovire in odpor, so večino uspešno premagali. Delo osnovnih organizacij pa je v zadnjih mesecih izredno zaživelo in te so vsaka zase sprejemale in uresničevale sklepe, ki jih je pred članstvo postavila konferenca. Ugotovili so, da je bil komite v tej mandatni dobi vedno enoten. Glede na to, da je veliko nalog iz dela komiteja, konference in komisij dolgoročnih, veljajo sklepi za njihovo uresničevanje tudi vnaprej. Komite je delal dobro, pri iskanju najboljši)? rešitev je bil načelen in je izhajal iz programov ZKJ. IGjub pomanjkljivostim je uspešno ure-
lONCKA CIZELJ, gospodinja in mati dveh otrok s Tre-beža:
Samo to vam rečem, naj imajo otroci lepše šole, kot smo jih imeh mi. Na prispevek borno pozabiU, šola pa bo ostala. Že zdaj je v Artičah čisto nekaj drugega kot pri nas v Stari vasi. Po trije razredi smo bili v enem prostoru — šesti, sedmi in osmi — potem veste, kako smo motili drug drugega. Ubogi učitelj!
Moja Brigita je februarja začela obiskovali malo šolo v Artičah. Ko je prve dni prišla iz šole, je vedela toliko povedati: da se lahko igrajo na tleh, da so tla pogrnjena z lepo in mehko preprogo, da je vse tako lepo. Saj veste, da na kmetih doma ne moremo imeti ne vem kako, zato si tembolj želimo, da bi tudi podeželski otroci imeli čim lepše šole in čimveč možnosti za uspešno učenje.
NOVO V BREŽICAH
DRUŠTVA TEKMUJEJO. V brežiški občini dela 14 društev prijateljev mladine. Povsod imajo izdelane dek>vne načrte in že nekaj let tekmujejo med seboj. Pokazalo se je, da ;je tak način dela v zadnjih devetih Metih vsebinsko obogatil njihovo delo in utrdil to organizacijo v mestu in na podeželju. Na pobudo občinske Zveze prijateljev mladine iz Bre-;.žic je pred kratkim izšel razpis za tekmovanje med vsemi društvi in občinskimi zvezami v Sloveniji.
INVESTITOR BO SKUPSClNAf V Cerkljah bodo letos gradili poslov-no-stanovanjsko zgradbo, v kateri bodo pro» ori za pošto. V prvem nadstropju bo stanovanje, sredstva zanj pa bo prispeval sklad za graditev stanovanj pri Zvezi borcev. Predračunsko vrednost cenijo na pet sto tisoč dinarjev. Podjetje PTT Novo mesto bo krilo stroge za poštne prostore.
BREZiCaNI za KUMROVEC. Tudi v brežiški občini sc je začela akcija za postavitev spominskega do-rna borcev NOV in mladine Jugoslavije v Kumrovcu. Spominski dom bo na izviren način prikazoval lik in
. ;■
Življenjsko delo tovariša Tita ter najvažnejša poglavja revolucije. Na letni skupščini ZB NOV v Brežicah so sklenili, da bo vsak član prispeval najmanj dvajset dinarjev, pri zbiranju prispevkov pa bo sodelovala tudi mladina.
PRAZNOVANJA. Proslave dneva žena se v brežiški občini vrstijo že od sobote, 3. marca, dalje. Trajale so ves teden. V nedeljo, 11. marca, so slavili v Kapelah, v soboto, 10. marca, na Bizeljskem, 9. marca v Artičah in Pišecah ter v Dobovi. Tudi po drugih krajih so prirejali proslave, na katerih so sodelovali šolarji s kulturnim programoin. Prijetno so mamice presenetili zlasti učene? osnovne šole bratov Ribarjev. Pripravili so jim obsežen kulturni spored.
ODGOVORNOST VODILNIH. V uvodnih mislih sekretarja komiteja Franca Skindra na četrtkovi seji je bilo poudarjeno, da so vsi komunisti, ki delajo na vodilnih položajih v družbenopolitičnih skupnostih in drugod za svoje delo odgovjjrni tudi komiteju. Zato bodo uveljavili prakso stalnega preverjanja njihovega dela in jih po potrebi klicali na odgovor.
sničeval politiko ZK v občini in užival potreben ugled. Na naslednji seji bo na enak način obravnavd delo sindikatov v občini.
V. P.
VINKO VIDMAR, kletar iz Podvinja: „Če bom glasoval? Seveda bom, saj sem prvič tudi. Sem za to, da pridejo za obnovo na vrsto vse šole, to pa ne bo šlo brez združenih moči.
MIHA HALER, upokojenec iz Artič:
„Za nas ni referendum nobeno presenečenje. V Artičah plačujemo samoprispevek že sedem let. Dve leti smo dajali delež za prosvetni dom, potem pet let za šolstvo, zato menim, da bomo vzdržali še naslednjih pet let. Saj bomo plačevali zase in za svoje otroke in vnuke.
FRANC BAŠKOVIČ, samostojni obrtnik — fotograf iz Brežic: „Zdaj, ko sem obiskal in s fotografskim aparatom poslikal tudi najtemnejše in najbolj vlažne kotičke okoliških šol, ne morem več reči NE. Večina ljudi v mestu si sploh ne predstavlja, kakšne so razmere v šolah na vasi. Prepričan sem, da bo tudi tokrat zmagala solidarnost.*'
Odkup pridelkov na »odprti račun« vzbuja pri kmetib večje zaupanje
Lanskoletno poslovanje enote za kooperacijo pri krškem Agrokombinatu je bUo uspešno. To ugotovitev so na zadnji seji sveta kooper^tov podprli s podatkom, da je imela enota nad 5,67 milijona din celotnega dohodka in je ustvarila nekaj nad 398 tisoč dinaijev čistega dohodka; torej dvakrat več kot leto poprej.
Tak finančni uspeh poslovanja je prinesel odkup mleka, pitanih telet, govedi, merjascev in
odkup nekaterih pridelkov. Ob tem velja zapisati, da je enota z odkupom na tako imenovani
r
Obrat Splošnega mizarstva v Kostanjevici grozi, da bo za vedno zapustil delavnice sredi starodavnega mesteca. O vrlih mizaijih bo pričal samo še kup lesnih odpadkov, ki jih že leta odlagajo na breg zelene Krke.
Majhen prirast
Ljudje se izseljujejo
Marsikdo ne verjame, da tudi v sorazmerno dobro razviti krški občini število prebivalstva upada. Leta 1953 so našteli nad 27 tisoč ljudi, pozneje samo še 26 tisoč in nekaj čez. Zanimivo je, da je tudi naravni prirast prebivalstva pod povprečjem (okoU 12,8 rojstev in 12,6 smrti na tisoč prebivalcev), medtem ko je slovensko povprečje 16,3 rojstev in 10,8 smrti. Precej ljudi se izseljuje, zlasti iz oddaljenih kmečkih naselij.
V obdobju 1961-1971 so v krški občini našteli na podeželju 300 gospodinjstev manj. V manj razvitih mestnih naseljih se je število gospodinjstev zmanjšalo za 80, povečalo pa se je samo v mestu, in sicer za 255.
Po približnih podatkih je v krški občini okoli 1077 zdomcev. Prej ali slej se bodo vrnili, to pa pomeni, da je treba računati z njimi tudi pri stanovanjski gradnji. Večina ne bo šla več na vas, naselila se bo tam, kjer bo dobila delo.
Iz vasi uhajajo ljudje tudi zaradi izredno slabih stanovanjskih razmer. Zaradi tega so v programu stanovanjske graditve zapisali, da ne bi smeli zanemariti podeželskih naselij, marveč bi morah omogočiti prebivalstvu, da z družbeno pomočjo izboljšuje svoje stanovanjske razmere. V krški občini bodo poskušali odpraviti vzroke za opuščanje hiš ter izseljevanje ljudi iz hribovskih vasi tako, da bodo dosegli ravnovesje med zasebno in organizirano graditvijo stanovanj, ne da bi pri tem omejevali zasebno pobudo.
. J.T.
BATALJON BO SLAVIL
Gorjanski bataljon bo imel letos srečanje in proslavo v krški občini. Da bo slavje zares prijetno, bodo poskrbeli člani občinske organizacije ZZB POSLEJ UREJENA
STAVBNA ZEMLJIŠČA
Občinska skupščina v Krškem je ustanovila sklad za nakup in komunalno urejanje stavbnih zemljišč, ki ga upravlja sedemčlanski ppravni odbor. Sklad bo določal o nakupu nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih bodo ponudili naprodaj njihovi lastniki v obliki prednostnega nakupa. Sklad bo imel odločilno besedo tudi pri uporabi razlaščenili zemljišč. Stavbna zemljišča, ki jih bo pridobil, bo opremljal s komunalnimi napravami in jih oddajal interesentom.
ŠE VEČ OBVEŠČANJA
„Informacije“, ki jih izdaja občinski sindikalni svet v Krškem, so postale nepogrešljiva oblika obveščanja sindikalnih vodstev v delovnih organiza- ” cijah. V občini zdaj priporočajo vsem večjim kolektivom, naj podpro pobudo za razširjeno informiranje in izdajanje lastnih glasil.
„odprti račun“ še utrdila zaupanje kmetovalcev v enakopravnost sodelovanja. Pa vendarle so med kooperanti še vedno nekateri posamezniki, ki „pozabijo“ na denarno, strokovno in drugo moč, ki jim jo nudi krški Agrokombinat, in pridelek še vedno prodajajo raznim prekupčevalcem. Takim „kooperantom“ odslej, po sklepu sveta, ne bodo več pomagali.
Sicer pa so člani sveta kooperantov na zadnji seji sprejeli še več pomembnih sklepov. Tako bodo večji del čistega dohodka usmerili v obratni kapital enote in se s tem izognili najemanju večkrat neugodnih posojil. Da bi se ustvarjeni dohodek večkrat s pridom obrnil, bodo odslej del dohodka izplačevali na hranilne knjižice. Svet kooperantov je potrdil tudi načrt letošnjih naložb v zasebno kmetijstvo v skupni vrednosti 15 rnilijonov nov&i dinarjev.
Pa še to velja dodati. Enota za kooperacijo naj bi v kratkem postala, v okviru Agrokombinata, temeljna organizacija združenega dela. Večino pogojev za to že izpolnjuje, saj kmetje s svojimi predstavniki v svetu kooperantov že odločajo o delitvi in usmerjanju dohodka, ki ga ustvarijo, in imajo pomemben glas tudi v osrednjem delavskem svetu podietia.
Ž.ŠEBEK
1
Delo pri gradnji ben*;inske črpalke v Stari vasi spet napreduje. Motorizirani občani z levega brega mesta Krškega se nadej^'o, da jim ne bo več dolgo treba kupovati bencina onstran Save. Črpalka bo zelo dobrodošla tudi graditeljem jedrske elektrarne, ki bo stala v neposredni bližini. (Foto: Jožica Teppey)
KRŠKE NOVICE
NADVSE USPEŠNO! Tako so ocenili potek zimskih predavanj za podeželsko kmečko prebivalstvo na seji sekcije za kmetijstvo ~pri občinski konferenci SZDL. Odziv poslušalcev je bil povsod izjemno velik, bistveno večji kot prejšnja leta. Tradicionalna predavanja so tako upravičila svoj namen.
Sest glasil - v tem šolskem
letu izdajajo lastna glasila na Raki, v Kostanjevici, Brestanici, Krškem, na Senovem in v krški „posebni šoli“. Vsa glasila imajo bogato vsebino in so lično urejena, izmed vseh pa izstopa hst ra.ških pioniijev z naslovom ,,Otroci svobode".
DELO NADALJUJEJO Na cesti Krško-Dolenja vas-Pohanca nadaljujejo lani pričeta dela. Trenutno širijo cestišče na kraju, kjer je najbližje železniški progi, zato so na cesti omejili hitrost.
KLUBSKO PRVENSTVO ^ Krški smučarski klub je pred enajsti-
mi dnevi pripravil na Polomu v Gorjancih klubsko prvenstvo v veleslalomu, na katerem je nastopilo 39 tekmovalk in tekmovalcev. V različnih starostnih skup«.ah so zmagali: Novakova in Kužnikova pri žensk^ ter Škrabi, Čargo, Štajner, Longo in Petan pri moških.
PIONIRSKA PRVENSTVA - S tekmovanjem v telovadbi so se pretekli teden pričela občinska prvenstva osnovnih šol. Se ta mesec se bodo ekipe pomerile v streljanju z zračno
CuSco in v šahu, zmagovalci pa si odo pridobili pravico do nastopa na področnem dolenjskem prvenstvu.
NOVI AKTIVI - Da bi v organizirano delo vključili čim več mladih, je občinska konferenca Zveze mladine pred dnevi ustanovila aktiv v SGP Pionir. V kratkem bodo v krški občini ustanovili še dva mladinska aktiva, in sicer v krški Papir-konfekciji in brestaniški Elektrarni.
Denarci, ki veliko pomenijo
Svet za gospodarstvo in finance pri sevniški občinski skupščini se je na seji 6. marca znašel pred nenavadno odpovedjo. Franc Ogorevc, direktor fmančno-račun^ega sektorja Lisce in predsednik zbora delovnih skupnosti, je pred dnevi namreč poslal pismo družbenopolitičnim organizacijam in občinski skupščini, da izstopa iz komisije, ki naj preuči integracijske možnosti sevniškega kmetijskega kombinata. V utemeljit-
vi	nav^a škodljivost trenj med vodilnimi v kombinatu in pravi, da bo na prvi seji občinske skupščine postavil odborniško vprašanje z zahtevo, da se razčitsti odgovornost.
Razmere za povezovanje so že lep čas zrele, kombinatu manjka v glavnem obratnih sredstev, pa tudi sicer ni denarja za vlaganja, ki bi bila potrebna, da bi to, kar imajo zastavljeno, lahko uspešno razvijali. Kako stojijo stvari sedaj, smo povprašali
6.000	NAGELJNOV - Ni kaj, mo^e so se za letošnji 8. marec vrgli tudi na cvetlice. Cvetličarna inž. Silve Fric jih je naročila toliko, vse so v glavnem pošle. S cvetjem in lončnicami so ob tej priliki dobro založili tudi druge samopostrežne trgovine, a je šlo vse v promet! Dosti lepe-
fa bo torej krasilo domove še lep as.
ZELENJADARJA SO PREGNALI Makedonski prodajalec krasne solate, drugega sadja, celo grozdja in paradižnikov je imel najprej težave pod Zupančičevimi drevesi. Da bi le nekako ustregel predpisom, je nato poleg parkirišča nasproti samopostrežbe Trgovskega podjetja namestil pult s streho. Blago je šlo dobro
v	denar, v glavnem v veliko zadovoljstvo gospodinj in nejevoljo trgovcev. Trgovci so imeli notri solato pod ne-
*	konkurenčnimi, pogoji pod radia-torsko vročino, branjevec pa lepo zunaj na svežem zraku. Sedaj so izposlovali, da pač ne gre, da bi prodajal poleg parkirišča, in določili mesto v starem delu mesta. Se do-
Kmet in delavec v Kopitarni Stanko Krnc iz Zajčje gore je zmagal tudi letos v hudem boju sevniških mučenikov za najboljšo salamo. P(^Ucni in upokojeni mesaiji so se slabo odrezali, razen zasebnika Strunarja ii L(rice. Na sliki predsednik sevniških mučenikov Lipar (desni) izroča zmagovalna odličja. (Foto: Železnik)
SEVNIŠKI PABERKI
bro, da je branjevec tako potrpežljiv!
VELIKO HRUPA ZA COPRNIJE
—	V četrtek je moral avtomobilist z zagrebško registracijo in zvočnikom na strehi nedvomno precenjevati okus in predvsem ušesa občanov, ki so se tega prazničnega, a delovnega dne nahajali na sevniških ulicah. Sicer pa: na vse plakate mu niti ni uspelo napisati, kdaj bo gostoval ta Variete „Grand“, zato je bil toliko glasnejši. Avto je stal in navijal zvočnik tudi tam, kjer je ulica že tako ozka in neprimerna za prehitevanje, glasba pa temu primerno razglašena. Je bila dovolj, da bi dosegla vsaj nasprotni učinek?
ROVISCE, ZAVRATEC: POTNIKI ZAIDEJO - Ali je cesta proti Sevnici tako slaba ah pa so druge na teh križiščih tako dobre, da ljudje ne najdejo prav uglajene za Sevnico. Nekateri vozniki, posebno ponoči, pridejo zaradi tega v take neprilike, da morajo buditi ljudi iz bližnjih hiš, da jih usmerijo na pravo pot. Ne bi bilo enostavneje namestiti kažipote?
Stane Blaznik
Pošten obrtnik, borec, gasilec, oče ...
7.	marca smo te položili k zadnjemu počitku. Tvojemu spominu so se pokloniU številni gasilci od blizu in daleč. V tvoji ključavničarski delavnici se je izšolalo nad 40 vajencev, med vojno si se po ujetništvu vključil med borce Kozjanskega odreda.
V	gasilcih vrstah si pričel kot gasilec-šofer in strojnik,, dolga leta, vse do zahibtne bolezni, si bil poveljnik sev-ni^ega gasilskega društva in kasneje občinske gasilske zveze. Mnogo si prispeval k izgradnji gasilskega doma v Sevnici, skrb za naše delo ti je bila vedno pri srcu. Izgubili smo vnete^ gasilskega delavca, strokovnjaka in ustanovitelja našega pevskega zbora.
J. SMODEJ
Kaj je bolj primemo za male zadruge, predvsem v nerazvitih predelih: le ena organizacija združenega dela ali več temeljnih? V Trebnjem se na zborih zadružnikov niti kmetje sami niso navduševali za samostojno organizacijo kooperantov. Sedaj imajo že mesec dni v obravnavi nov statut, v razpravi bo še en mesec.
Slavnostno vzdu^e so zbranim družbenoaktivnim ženam iz vse občine za 8. marec pričarali najmlajši iz sevni^ vrtcev in osnovne šole ,^avo Kladnik“. V vsakem večjem kraju je bila nato tudi priložnost za izmenjavo mnenj o težavah in željah. Na sliki: Terezija Kolman — Marinova mama in Angela Traven iz Sevnice sta se dobro počutili med mlajšimi. (Foto: Železnik)
Kombinat: kocka bo padla
Rok je 31. marec — Samoupravni organi sicer še niso rekli zadnje o integraciji — Najbolj otipljiv program združitve je z žalskim Hmezadom. — Zaključni račun: 46 starih milijonov dobička!
direktoija inž. Albina Ješelnika.
,J^ajtehtnejša je še vedno združitev s Hmezadom. Tu je razčiščena že tudi shema bodočih odnosov. Imeli bi dve temeljni organizaciji združenega dela: kooperacijo s trgovino in proizvodnjo z upravo, mehanično delavnico ter gozdarstvom. Klavnico bi pridružili „Mesninam", hranilnico pa žalski službi."
- Kaj je s pobudo za povezovanje v Posavju?
„Posavci vedo o naših namerah že od vsega začetka. Vendar je bilo na sestanku direktorjev posavskih kme-tijdcih organizacij 13. februarja sprejeto stališče, daje treba poč^ati na to, kaj bo prinesel program srednjeročnega razvoja Posavja. Zadeva torej še vedno ni jasna.“
- Druge rešitve?
„V začetku tedna pridejo ponovno predstavniki Merkatorja, v četrtek so bih tu predstavniki Hmezada. Samoupravni organi bodo odločili.*'
- Obstajajo kritike, da gre vse skupaj prepočasi.
„Zadeva je bila obravnavana na najmanj 14 sestankih. 22. decembra je bila tudi razširjena seja komisij za integracijo, družbenopohtičnih organizacij v kombinatu in samoupravnih organov. KakršenkoU očitek o neobveščenosti torej ne drži. Seveda pa nismo burili vsega kolektiva z rešitvami, ki še niso dognane.“
Kot so menili tudi na seji sveta za gospodarstvo, je treba sejati tako, kot bi želi še vedno pod isto firmo. Vsak voz pa že po pregovoru bolje teče, če ga vlečejo v isto smer. Bo do tega le prišlo?
A. ŽELEZNIK
-	V čem se novi statut razlikuje od prejšnjega? - smo povprašali direktorja zadruge inž. Slavka Nemaniča.
,4Cmetijska zadruga Trebnje je imela že doslej 9 kmetijsko-gospo-darskih odborov na sedežih nekdanjih malih zadrug. Tudi po novem bodo te enote ostale, pridružil se jim bo še hranilno-kreditni odbor in svet zaposlenih delavcev v zadrugi. Največja zanimivost novega statuta je ta, da bodo kmetijsko-gospodar-ski odbori poslej deležni 30 odst. denarja, ki ga bo kot čisti dohodek ustvarila zadruga, ne glede na to, koliko je njihov odbor ustvaril. Odborom pa priporočamo, da s tem denarjem prispevajo 5 odst. za kmetijsko izobraževanje (predavanja idr.),
15.	odst. pa naj bi namenili za potrebe krajevne skupnosti, v kateri živijo. Preostali denar naj bi namenili za regresiranje semen, skupinsko nabavo strojev in dru^ skupnih potreb.
INŽ. SLAVKO NEMANIČ: solidarni s kmetom.
-	Kako močni so ti odbori? „Trenutno štejejo 700 članov, toliko je že podpisanih pogodb, ven-
NAČRTI PGD MOKRONOG
Na pregledu dela ob letnem občnem zboru so se med drugim odločili, da bodo letos preuredili gasilski dom, popolnoma bi radi opremili še eno desetino, predvsem z mladimi bi radi okrepiU svoje vrste. Nameravajo dokupiti še nekaj orodja, potrebujejo okrog 150 metrov novejših gasilskih cevi. Starejši člani društva so opozorili na posamezne primere, da nekateri pri vajah niso bili dovoh disciplinirani.
T. ZIDAR
dar jih še sklepajo. Ze sedaj smo za-jeU dve tretjini vseh kmetij, ki so tržno zanimive. Seveda lahko kmet tudi razdere pogodbeni odnos, to pa mora sporočiti 6 mesecev pred odpovedjo sodelovanja.**
Se bo ta način obnesel? V Trebnjem so optimisti. Na zadrugi menijo, da morajo biti solidarni s kmetom, kot je bil kmet ves čas solidaren z njimi. Odbori po vaseh so že do sedaj upravičili zaupanje, veliko so storili za izobraževanje kmetovalcev. V sezoni 1972/73 je šlo skozi razne tečaje nad 900 žena in deklet ter 450 mož in fantov. Skupno s SZDL, ZM in sveti krajevnih skupnosti so že konec februarja ustanovili 4 aktive mladih zadružnikov, pripravljajo 9 aktivov žena zadružne.' Za posodobljanje kmetij so že lani dah kar 1,45 milijona dinarjev, medtem ko so še predlani lahko nameni-
li	le 200 tisočakov. Denar, ki bi ga naj torej dobile krajevne skupnosti, bo sicer majhen, pomeni pa uresničitev ustavnih dopolnil.
A. ŽELEZNIK
»Da pokažemo svetu!«
Pogled za »kulise« mokronajzarskih larfarjev
KAM BI DEL?
V	ovinku občinske ceste pri Hrastovici 8 ima voznik dve možnosti: ovinek lahko izpelje bodisi po stari cesti ali po prestavljeni. Prva je že močna jamasta, druga pa je sedaj celo posuta. Katera pa velja za uradno? Na trebanjskem Komunalnem podjetju, ki skrbi za te ceste, pravijo, da vedo o tem nekaj morda na občini, tam pa o prestavitvi ne vedo drugega kot to, da bo treba na sam kraj poslati inšpektorja, ki bo nekoga potipal. Včasih so ljudje ^hoteli ceste čim bliže, sedaj pa jih na lastno pest odmikajo?!
ŠENTRUPERT:
VSI ZA CESTE
Kar precej občanov je takih, ki se radi izognejo prostovoljnemu delu pri urejanju krajevnih cest in poti, to pa je povzročalo negodovanje med tistimi, ki so v ta dela vložili dosti truda. Zato se je svet krajevne skupnosti odločil, da konec marca izvede referendum o samoprispevku za takšna dela. Uporabniki vaških poti bodo torej posegli v žep po takem razdelilniku: lastniki njiv in travnikov naj bi plačali pQ 20 dinarjev od hektara površine, gozdni posestniki po 30 dinarjev od hektara gozda, vinogradniki po 150 dinaijev od hek-taija vinograda, ravno toliko naj bi prispevali tudi lastniki vikendov. Obveznostim se tudi ne bodo mogli več izogibati avtoprevozniki: tisti, ki imajo vozilo do 5 ton bodo plačali 400 dinarjev, nad 5 ton pa 600 dinarjev. Seveda bodo tistim, ki bodo sodelovali s prostovoljnim delom, prispevek v denaiju od-račundi. Skrb za poti bo torej skrb vseh!
F. NOVAK
VAS SE RAZVIJA
Samo lani so kmetje postavili v trebanjski občini 25 silosov, nabavljenih je bilo 8 strojnih linij za seno, silažo, krompir in žito. Na območju občine deluje 10 strojnih skupnosti, med njimi so kar tri za siliranje, 6 pa za krompir. Letos bodo kupili še 3 za siliranje in 5 za krompir. V občini je okrog 150 traktorjev, v glavnem gre le za 3 tipe, kar močno olajšuje nabavo rezervnih delov.
„Naj vidijo, kaj zmoremo, če smo složii! Sicer pa predstava je končana, vsaj za eno leto, kaj bi govorili!“ ni bil v začetku kaj prida zgovoren eden	od	avtorjev	šte-
vilnih uspelih domislic tega in prete-klUi let, Rafko Bijec, poslovodja v Dolenjkini železnini.
Že pogled na sicer dotrajano opremo te trgovine vzbudi v prišlecu takoj občutek, da so tu vedri ljudje. ,J*Ie prodajamo na upanje — puf,“ piše na eni od polic. Rafkova domislica je oplemeniteni mokronoški velemestni grb, naslovna stran časopisa „Mokronoška larfarija**, značka. Da, tudi larfarska televizijca kamera, ki jo je ob prvem „snemanju** marsikdo imel za pravo.
- V sporedu niste kaj dosti šibaU politike? - sem vprašal.
„Kaj bi to, da nam kdo še karneval’ prepove! V glavnem vedno pometamo pred svojim pragom.**
- Letos ste si nadeli masko klovna, čemu?
„Poroka je resna stvar, prereka, mar naj ženin in nevesta uganjata norčije? Ne moreta, zato sem zaigral klovna, žal se s partnerjem nisva najbolje ujemala.**
- Odkod raznovrstna oblačila?
„Večina je domače delo, nekaj si
izposodimo tudi pri Prosvetnem servisu v Ljubljani. Vsakdo pomaga,
kot ve in zna, vse seveda prostovolj-no.*‘
Za Rafka so bili najteži zadnji dnevi. Takrat je bilo treba potegniti tudi pozno v noč. To in ono domislico je bilo treba še obUkovati. Tudi komercialno propagando je imel v rokah. Seveda ne t^o, da bi ukazoval. „Vse skupaj je delo mnogih,** pravi sam.	A.	Ž.
To je bil Raflco v „velemestu**!
Popri|el, kjer treba!
Ivan Longar petdesetletnik
i <
Te dni je slavil 50-letnico življenja predsednik občinskega sindikalnega sveta, direktor Stanovanjskega podjetja, predsednik sveta krajevne skupnosti Trebnje in še bi lahko našteli razne delovne zadolžitve.
Kot napreden kmečki sin iz Šahovca se je med NOB boril v 3 bataljonu Cankarjeve brigade, po vojni pa je vrsto let deloval v armadi Zaradi bolezni je moral to delo pustiti Delovni tovariši mu želijo še mnogo uspešnih let!
IZ KRAJA v KRAJ
DR. POTENTILLIUS NAD TRE-BANJCE - Trebanjci jedo radi mirenski kruh, zato je mirenski pustni župan nabil Trebanjcem po 3 dinarje davka na kilogram kruha. Po drugi strani jim je želel odmrzniti cene, ukinil je „policijsko uro**, da so bile lahko gostilne odprte vso noč. Sicer pa so Mirenčani pripeljali Trebanjcem atomsko pekarno, precej kočljivo kmetijsko zadrugo in še marsikaj. Pridružili sg se tudi izdajateljski dejavnosti in izdali pustai časopis, resda le ciklostiran, bil je pa le!
LARFARJI NAD PETELINE -Čeprav so imeli svoj veliki dan že v nedeljo, so na sam pustni torek krenili na gostovanja. Za avto larfarjev in maškar so izvoUli v Šentjernej, kamor so prispeli ravno v času, ko so tam imeli na vrhuncu svojo prireditev že domačini. Vseeno pa se je občinstvo zgrnilo k Mokronajzar-jem, zato so jih Petelini rotili, naj gredo za bo^o voljo dalje. In res so šli, v Kostanjevico.
VESELA GORA: PARADIŽ DOLENJSKE - To naj bi baje ugotovil že Valvasor! Na občnem zboru šent-ruperŠcega turističnega društva pa so sprejeli kot poglavitno bodočo nalogo ureditev krajevnega muzeja na Veseli gori. V njem želijo zajeti
zanimivosti iz vse Mirenske doline. Novi odbor bo poslej vodil ravnatelj osnovne šole Bojan Brezovar.
VARČEVANJE S TITOM
Potnik založbe BOREC si je pred dnevi v TRIMU privoščil nenavaden in v začetku učinkovit trik: ,Jmam nalog komiteja ZK, da pregledam pisarne!'' Direktorja ni bilo doma, tajnica je popustila in potnik je ogorčeno nemudoma ugotovil, da v 18 pisarnah ni Titovih slik. Ravno tako naglo, kot se je vse začelo, je bila sklenjena tudi naročilnica za toliko slik, seveda, kot so kasneje ugotovili - najdražjih! Naročilo so razdrli, slike pa naročili drugje.
Sttan uredil: ALFRED 2ELEZKIK
ItEBAlUSEE NOTICE
TEDENSKi^LE
E
Petek, 16. marca - Herbert Sobota, 17. marca - Jedert Nedelja, 18. marca - Ciril Ponedeljek, 19. marca — Jožef Torek, 20. marca - Igor Sreda, 21. marca - Benedikt Četrtek, 22. marca — Lea
BREŽICE: 16. in 17. 3. ameriški barvni film „Marfijeva vojna". 18. in
19.	3, ameriški barvni filin ,4*lameni nad Smirno". 20. in 21. 3. francoski barvni film „Morilec v imenu zakona”.
BRESTANICA: 17. in 18. 3. ameriško-italijanski barvni film „Ali-baba in sveta krona“.
ČRNOMELJ: 16. 3. jugoslovanski barvni film „Profesor Baltazar".
18.	3. ameriški barvni film „Človek, ki ga je težko ubiti *. 21.3. kanadski barvni film „Uvajanje v ljubezen".
KOSTANJEVICA: 17. 3. francoski barvni film „Kot podnevi sova“. 18. 3. ameriški barvni film „Mesto nasilja".
KRSKO: 17. in 18. 3. mehiški barvni film ,3rebrna maska“. 21.3. jugoslovanski barvni film „Kdor poje, slabo ne misli".
MOKRONOG: 17. in 18. italijan-sko-španski barvni film „Samoubi-jalski komandant".
MIRNA: 17. in 18. 3. „Človek iz Oklahome".
NOVO MESTO: Od 16. do 19. 3. nemški barvni film „Kaj delajo spoštovane gospe". Od 20. do 22. 3. nemški barvni film „Truplo iz Temze". - POTUJOCi KINO NOVO MESTO: Od 16. do 20. 3. barvni film „Viva Kangaseiro".
RIBNICA: 17. in 18. 3. angleški barvni film ,,Barkero".
SEVNICA: 17. in 18. 3. ameriški film „F. Davolo". 21. 3. ameriški film „Upor sužnjev".
ŠENTJERNEJ: 17. in 18. 3. „Lovci na skalpe".
TREBNJE; 17. in 18. 3. švedski barvni ljubezenski film „Ole in-Julija".
SLUŽBO DOBI
STIRICLANSKA družina sprejme takoj vestno gospodinjsko pomočnico, ljubiteljico otrok. Cre-vatin, JLA 5, 66000 Koper.
MIZARSKEGA POMOČNIKA, samostojnega, prejmem takoj. Nudim stanovanje, delno tudi hrano. Plača po dogovoru. Stane Snedec, Bohinjčeva 14, Ljubljana.
MLADO DEKLE za varstvo 2-letne deklice iščemo. Poleg plače in popolne oskrbe nudimo možnost večernega šolanja. Pismene ponudbe pošljite na naslov: ing. Lušoic, Zaloška 92 B, Ljubljana.
NATAKARICO z nekaj leti prakse iščemo za bife pri Ljubljani. Vsa o^rba v hiši, drugo po dogovoru. Danila Vehovec, Bife, Polje 346, Ljub^ana.
SPREJMEM vajenko za priučitev v gostišču. Hrana in stanovanje preskrbljena. Ponudbe pod ,J*RI-DNA IN POSTENA".
STANOVANJA
NUJNO POTREBUJEM neopremljeno sobo v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (633/73).
ODDAM OPREMLJENO sobo poštenemu fantu. V Ragov log 2, Novo mesto.
SAMSKI FANT išče opremljeno sobo v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (639/73).
ODDAM opremljeno sobo s centralno kurjavo in souporabo sanitarij pri Labodu. Naslov v upravi lista (597/73);
Motorna vozila
l-KODAM FIAT 850 special, letnik 1970. Jože Klobčar, Regerča vas
19,	Novo mesto.
PRODAM fiat 750, letnik 1970, dobro ohranjen. C^led vozila vsak dan, ne glede na čas, na domu. Franc Malerič, Ulica Lojzeta Fabjana 5, Črnomelj.
PRODAM dobro ohranjen avto zastava 750, letnik 1969. Rudi Iskra, Krško, Cesta 4. julija 50.
PRODAM FIAT LB 620, 2-tonski. Ivan Rabzelj, Zameško 22, Šentjernej. Ogled vsak dan od 15. ure da^e.
PRODAM motor puch 175. Stanko Smolič, Dol. Straža 45, Straža.
PRODAM avto TAM 6500, 12-tonski šleper, v voznem stanju ali po rezervnih delih, in TAM 4500 v voznem stanju, prevoženih
90.000	km. Ogled vsak dan popoldne. Janez Kastelic, Žabja vas 36, Novo mesto.
VEC KOT UGODNO prodam zastavo 1300, letnik 1967. Ogled v soboto in nedeljo od 5. do 7. ure. Franc Floijančič, Dilančeva 1, Novo mesto.
PRODAM FIAT 750 v dobrem stanju. Anton Nemanič, Podgrad 28, Stopiče.
PRODAM FIAT 750. Ivan Stamp-fclj. Potov vrh 7, Novo mesto.
ZASTAVO 850, letnik 1969, odUč-no ohranjeno prodam. Iiiforma-tije po telefonu 22-230.
PRODAM
PRODAM DIATONIČNO harmoniko na register (CDQ in elektron-dce bobne. Anton Springer, Karlovška 17, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno kombinirano omaro. Naslov v upravi lista (631/73).
PRODAM kompletno obdelano ostreje za hišo 10 x 10 m. Naslov
POROČNI PRSTANI! K modemi obleki - sodoben nakit! Dobite ga po naročilu ali izbiri pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
v upravi lista (636/73).
PRODAM 2-letnega junca in skoraj nov gumi voz, nosilnosti 1,5 tone. Jože Rodič, Gor. Kronovo 5, Otočec.
PRODAM ovco in konštrunčka. Ovsenik, Dol. Toplice 29.
PRODAM dobro ohranjeno spalnico z žimnicami in jogiji. Naslov v upravi lista.
PRODAM prenosno leseno garažo. Ogled popoldne. Valentič, Ragov-ska 9 a. Novo mesto.
PRODAM stroj za izdelavo strešne opeke. Naslov v upravi lista (589/73).
PRODAM nerjaveč zidan štedilnik, malo rabljen, na trdo gorivo. Cesta kom. Staneta 1, Novo mesto.
PRODAM vprežno kosilnico Bautz, vprežni obračalnik na šest vil in grablje Bautz. Ivan Kralj, Stara vas 15, Škocjan.
PRODAM lesen skedenj, dobro ohranjen. Marija Planinšek, Zagorica 32 pri Vel. Gabru.
PRODAM enoredni pletilni stroj Regina. Reba, Ragovska 9, Novo mesto
PRODAM kombinirano omaro, dva fotelja in mizo. Kresalj, Trebnje
16.
PRODAM trofazni elektromotor (4,5 KM) „Rade Končar" in 70-litrsko sti^alnico za grozdje. Polde Ferbežar, Paderšičeva 31, Novo mesto.
PRODAM leseno garažo. Interesenti naj se zglase pri Društvu upokojencev, Novo mesto, od 8. do 12. ure in od 18. do 20. lue.
PRQDAM ostreje za hišo. Naslov v upravi lista (626/73).
K U
KUPIM vprežni obračalni plug. Naslov v upravi lista (620/73). SLAMO (škopo) za kritje strehe kupim. Ponudbe:	Anica	Notar,
Vavpča vas 16, 68333 Semič.
Po dolgi poti je v 72. letu starosti umrl naš dragi oče in stari ata
FRANC PEGAM
posestnik iz Hrastja Cericlje ob Krici
Iskreno se zahvaljujemo vsem zdravnikom internega oddelka brežiške bolnišnice, ki so mu lajšali trpljenje
v	zadnjih tednih; posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Teppeyu, ki je irbel za razne preglede in zdravljenje v bolnišnici. Zahvaljujemo se tudi oddelčnemu zdravniku dr. Ši-kovcu, ki ga je v zadnjih urah življenja pogosto obiskoval in mu lajšal bolečine. Zahvalo smo dolžni tudi sosedom za vso pomoč, sorodnikom in znancem, ki so nam izrazili sožalje, predvsem pa pogrebnemu zavodu. Hvala tudi župniku Stanetu Mehletu iz Cerkelj za opravljeni obred in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter prekrili grob s cve^em in številnimi venci.
Žalujoči: sin Francelj z ženo Julijano, sin Zvonko z ženo Jožico, vnuki Henko, Božo, Zvonko in Fanika.
Hrastje, 27. februarja 1973
Ob mnogo prerani smrti našega moža, očeta, sina in brata
JANEZA SLANCA iz Čuril
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tiJko velUcem številu spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče v Rosalnicah, mu darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni godbi na pihala Metlika, kolektivoma BETI, KOMET, Skupščini občine Metlika, Gasilskemu društvu Rosalnice, Lovski družini Metlika, osnovni šoli Metlika, 1. letniku frizerske šole v Ljubljani in Krajevnemu odboru ZZB NOV Rosalnice.
Žena Jožefa, hčerke Martina, Nada in Ivica, oče Jože, bratje in sestre z družinami
Ob boleči izgubi našega dragega brata in strica
JOŽETA ŽAGARJA iz Birčne vasi
PRODAM GOZD s kostanjevim koljem v Potovski gori (Bendje). Martin Košnulj, Potov vrh 6, Novo mesto.
PRODAM hišo v Šmihelu 38 pri Novem mestu. Ogled v nedeljo, 18. marca 1973.
PRODAM posestvo z pspodarskim poslopjem v bližini Velikega Trna pri Krškem. Voda in elektrika v hiši. Cena po dogovoru. Zglasite se pri Ani Vajdič, Brestanica 142. PRODAM enostanovanjsko hišo na Otočcu pri Novem mestu. Alojz Kink, Otočec 22,
UGODNO PRODAM lep kolosek ob cesti v bližini Cerkelj ob Krki, primeren za takojšnjo sečnjo, lep bukov gozd v Sromljah in travnik v Dobravi pri Brežicah, Anton Peček, Aškerčeva 1, 68250 Brežice, telefon 72-456,
DRAGI ROJAKI IN DOMACI! Prodam hišo z garažo in vrtom v Novem mestu. Naslov v upravi lista (600/73).
PRODAM hišo v Šibeniku, Ul. B. Kidriča 37. Hiša je primerna za otvoritev obrti. Imam tudi dovoljenje za dograditev. Površina pritličja znaša 60 kvadr, metrov, za dograditev 100 kvadr, metrov. Interesenti naj se zglase na gornji naslov ali po telefonu 42-94,
Dragi mami, stari mami in prababici Mariji Mrak iz Konca 12 želita vse najboljše in najlepše za njen dvojni praznik in da bi bila še dolgo let med nami, prav tako tudi Jožefi Staniša za njen god čestita hčerka oziroma sestra Rozi ter vnukinja Marija z družino,
Dragi Pepci Pajkovi iz Trebnjega za god: sreče, zdravja in veselja — to so naše srčne želj! Peskaijevi.
Nadvse dobri Angelci Eržkovi iz Trebnjega za rojstni dan kličemo: še na mnoga zdrava leta v krogu svojih dragih! Družina Peskarjeva.
Ljubljeni mami ter stari mami Jerici Drčar za god in 75. rojstni dan ter sestri Micki in Stanetu Radinovi-ma iz Dobrenja 16 pri Šentilju za 25-letnico poroke veliko zdravja in sreče žeU hčerka oziroma sestra Rozka z družino iz Trške gore. Enako tudi Franci z družino.
Dragima dvojčkoma Jožetu Pa-kaiju in Jožici, poročeni Vidic, iskrene želje za dvojni praznik in še mnogo let ter da bi bila še naprej dobra in pridna, želi mama.
Jožetu Urbančiču in sinu Jožku in Dol. Toplic 96 za god iskreno čestita, predvsem pa jima želi obilo zdravja mama iz Straže.
Dragi sestri Jožefi Dragan in Šentjurja pri Mimi peči iskreno čestitata in ji želita vse najboljše za njeno 85-letnico in osebni praznik sestra Micka in brat Anton. Enako nečaku Jožetu za minulo 50-letnico iri osebni praznik.
Dragemu sinu Ladislavu Krevsu iz Vrhpeči pri Mirni peči, ki živi v Nemčiji, iskrene želje za dvojni praznik: oče, mama, bratje in sestre. Čestitki se pridmžujejo tudi Bernardka, Dragica in Stanka, ki mu posUjajo koš poljubčkov.
Ljubemu sinu in bratu Jožetu Kocjančiču, ki služi vojaški rok v Kumanovem, iskreno čestitamo za
20.	rojstni dan in praznik ter mu želimo vse lepo in srečno vrnitev iz armije: oče, mama, brat in sestra z družino ter stara mama in Šeničeije-vi.
Dragemu očetu Lojzetu Šprajcar-ju iz Novega mesta i^rene čestitke za 75. rojstni dan ter še na mnoga zdrava leta: Drago in Danica ter vnuk z ženo.
Dragi hčerki ALENKI MAZO-VEC iz Novega mesta, za 18. rojstni dan iskreno čestitajo in ji želijo, da bi ostala še naprej tako pridna: mamica, očka, sestrica Mojca in sta-rika.
PROSIM mlajšega moškega, ki se je dne 2. marca kopal v Jamskem bazenu v Dol. Toplicah, da proti nagradi vrne najdeno uro znamke Rovmer, na upravo Dolenjskega lista, ker mije dra« spomin.
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njego-
vi	zadnji poti in nam izrazili soža^e. Zahvaljujemo se ZB Birčna vas, ŽTP Novo mesto in rezervnim oficirjem iz Birčne vasi za poklonjene vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo tov, Pircu iz Novega mesta za vso pomoč, tov. Moravcu za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi vaščanom za vso pomoč.
Žalujoči: sestri Marija in Anica, bra^e Viktor, Rudi, Lx)jze, Peter in Stanko z družinami ter nečak Franc Šuštaršič z družino
Ob prezgonji in nenadomestljivi izgubi naše drage mame
ALOJZIJE PLUT iz Dragomlje vasi pri Suhorju
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam s tolažilnimi besedami lajšali bolečine in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi vsem za darovano cvetje in vence ter za spremstvo na mamini zadnji poti. Iskrena hvala!
Žalujoči:	hčerka Micka,
hčeiki Slavica in Ivanka z družinama ter sin Anton z družino
Mladinski aktiv Hrušica je priredil
4.	marca 1973 praznovanje za dan žena. Sledilo je več pesmi in recitacij, ki so pozdravljale navzoče žene in matere. Marsikatera je bila tako ganjena, da so ji prišle solze v oči. Po končani prireditvi je mladi-'na postregla pri lepo pripravljeni mizi vsako posebej z voščilom in šopkom cvetja. Nato je sledila pogostitev in zabava. Vse žene iz Hrušice se najtopleje zahvaljujemo mladini in pionirjem za požrtvovalnost.
Franc in Danica Lakner iz Novega mesta, Valantičeva 13, sta poklonUa RK 200,00 din namesto venca na grob pok. Ladu Šetincu. Občinski odbor Rdečega križa se darovalcema iskreno zahvaljuje za poklonjeni znesek.
Frančiška Medle, Brusnice 77, prepovedujem vožnjo in hojo po mojih parcelah št. 747 (vinograd) in 748 (gozd). Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Jože Judnič, Kot 13, Semič, prepovedujem vožnjo in delanje škode po mojem travniku v Paleču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Vida Šuklje, CBE 104, Metlika, preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekla o Francki Stepan iz Bušinje vasi 8, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Stanislav Gorenc, začasno zaposlen v Franciji, prepovedujem delanje kakršnekoli škode po mojem gozdu in njivi na Otavniku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Prepovedujem svojemu možu Albinu Erbidi iz Plešivca pri Žužemberku prodajati skupno lastnino v Bodganji vasi, ker je last otrok. Vsaka kupčija z njim je neveljavna. Marica Erbida, Dolenjske Toplice 70.
Jože Lojk, Pangerč grm 4, Stopiče, prepovedujem pašo kokoši, vožnjo in hojo po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Tončka Janežič, Vinji vrh 12, Šmarješke Toplice, prepovedujem hojo po vrtu in njivi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala,
Anton Tramte, Videm 25, Cerknica, prepovedujem vsako vožnjo, hojo, spodkopavanje mejaša in pašo kokoši po njivi pri Grmovljah, Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal,
I^STIliM
IVAN KOBE, LJUBLJANSKA 73, CELJE, vam nudi vrtnice vseh barv 10,00 din. Priporočam se za naročila.
OBVEŠČAM CENJENE STRANKE, da bom s 1. aprilom začel opravljati teracersko obrt, in se priporočam za naročila. Teracerstvo Jože Kic, Škocjan 19,
Po solidni ceni vam nudi prevozne usluge avtoprevoznik Marjan Vraničar, Pot na Gorjance 25, Novo mesto, telefon 22-551,
Podjetja, pozor! Stalne prevoze z
2-tonskim avtomobilom prevzamem.
Ponudbe pod „SOLIDNO"
ZAHVALA
Ob neprecenljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
JANEZA GOLOBIČA
•	iz Sel pri Semiču št, 17
izrekamo zahvalo sosedom, kolektivu Iskre Semič, ZB Semič, Gasilskemu društvu Semič, posebno še Jožetu Vidmarju iz Sel pri Semiču in vsem, ki so nam ob težki izgubi stali ob strani in darovali vence ter spremili pokojnika na zadnji poti.
Žalujoči: žena Tončka, hčerke Tonka, Dana, Rezka, Justa, Vida in sin Janez z družinami, vnuki in vnukinje ter drugo sorodstvo.
Sela pri Semiču, 8. marca 1973
Hvala za vašo kri. ki rešuje življenja!
Pretekli mesec so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Brigita Zupančič, Pavla Pangrc, Ana Osolnik, Jožefa Zevnik, Marija Rajer, Alojz Sepaher, Cvetka Tomič, Alojz Zoran, Fani Pimar, Martina Koračin, Jože Mam, Janez Ljubi, Štefan Žur, Mirko Bajec in Bogdan Zupančič, člani Novoteksa Novo mesto; Alojz Kirn, Frančiška Kukman, Slavka Rozemberger, Betka Kuplenik, Majda Erlah, Marija Šober, Fani Avguštin, Ivanka Mikec, Martina Miklič, Matevž Aš, člani Krke tovarne zdravil Novo mesto; Anton Hren, član Iskre Novo mesto; Janez Belko član ŽTP Sekcije za vleko Novo mesto; Pavel Golob, član Zavarovalnice Sava Novo mesto; Ciril Hudoklin in Ivanka Civič, člana Splošne bolnice Novo mesto; Peter Šušteršič, Anton Ajdišek, Milan Vrščaj in Janez Jerman, člani IMV Novo mesto; Janez Janežič, Darko Markovič in Andrej Strajnar, člani Novolesa Straža; Milan Mrvar, član OMP Inštalaterja Novo mesto; Marija Turk, gospodinja iz Spodnjih Vodal; Nada Račič, Jožica Jalovec, Martina Slivšek, Anica CJolob, Marinka Gregorčič, Želimir Klipa in Milan Rausavljevič, dijaki (jostinska šole Novo mesto; Pavla Košir, gospodinja iz Dolnje Straže; Rozalija Florjančič, članica Hotela Metropol; Marija Seničar, Danijela Prešeren in Albina Malnar, gospodinja iz Smolenje vasi; Franc Grošin in Miha Brulc, kmeta iz Smolenje vasi; Marija Kos, gospodinja s Krke; Lado Kos, član Ele Novo^mesto; Franc IQalj, kmet iz Žaliga,
Franc Frlah in Jože Šenica, člana^Gl G, Novo mesto; Alojz Drab, Rudi Kmet, Branko Bambič, Jože Ivanež, Martin Bratkovič, Alojz Muhič, Ivan Bobič, Jože Škrbec, Jože Florjančič, Milan Jenič in Anton Resnik, člani IMV Novo mesto; Anton Judež, Cveta Slemenik, Anka Burger, Dr, Leopold Morela, Janez Judež in dr. Ljubo Kretič, člani Splošne bolnice Novo mesto; Štefan Srebrnjak, član Delavske restavracije Novo mesto; Jože Srebrnjak in Gabrijel Obrekar, člana Mercatorja Novo mesto; Franc SeniČM, Mirko Zupančič, Alojz Novak, Zofija Klemenčič, Štefka Cečelič, Erna Novak, Branko Luzar in Ivan Jordan, člani Krke — tovarne zdravil Novo mesto; Jože Rozman, Marija Golob, Jože Janc, Nada Kruljac, Jože Muhič, Franc Župan, Jožica Krevs, Pavel Judež, Alojz Blažič, Stane Parkelj, Slavka Staniša, Vinko Gradišar, Alenka Zorko, Ljuba Avguštin, Marija Pavlin, Rudi Zupan, Anton Primc, Marija Korče, člani Novoteksa Novo mesto; Polde Selan, član Komunalnega podjetja Novo mesto; Ivan Hrovat, član KZ Krka Novo mesto; Franc Slak, član Novograda Novo mesto; Matija Bradač, Slavko Fink, Dušan Krštinc, Rozalija Poglavc, Vladimir Kovač, Franc Kren, Slavka Košir, Milka Zupančič, Marjeta Teme, Jožica Bradač, Ivanka Rozman in Anton Drašler, člani Novolesa Straža; Jelka Golobič, članica SDK Novo mesto: Anica Lužar, članica Beti Mirna peč; Anton Radešček, član Žito Ljubljana; Milena Sladič, Marica Zupančič, Mina Pez^, Andreja Furlan, Cirila Skebe, Joža Heler, Mira Strugar, Marija Čebular, Lučka Kranjec, Bojana Kranjc, Marija Čampa in Cvetka Hudoklin, dijakinje Sole za zdravstvene delavce Novo mesto; Jože Bregar, kmet iz Dobrave; Marija Bartolj, gospodinja iz Dolnje Straže; Maks Zupančič, član Pionirja Novo mesto; Vinko Režek, član Dolenjke Novo mesto; Franc Les, član Hmeljnika Novo mesto; Marjan Zalokar, član Elektro Novo mesto:
Jože Cimprič, Martin Šafar, Srečko Ambrožič, M^ija Nose, Martin Erjavec, Marjan Konda, Martin Rolih, Jože Srebrnjak, Franc Brulc, Franc Jenič, Franc Jeralič, Janez Jeralič, Alojz Srebrnjak, Martin Rajk, Slavko Bc^olin, Stane Kotar, Jože Božič, Albin Luzar, Avgust Pavlič, Franc Cečelič, Jože Brudar, Leopold Rajk, Franc Nose, Franc Lobe, Milan Goršin, Martin Kralj, Franc Rajk, Avgust Udovč, Ivan Frariko, Ivan Rajk, Stanl^p Tramte, Martin Ivanež, Slavko Matko, Alojz Starc in Franc Udovč, člani IMV Novo mesto; Danijel Kumer in Janez (jorišek, člana Novolesa Straža; Antonija Rukše, Jožica Nose, Beti Radež, Martin Radež, Ana Rukše, Martin Doblehar, Alojz Urbič, Jože Pavlin, Franc Turk, Alojz Turk, Danijel Badovinac, Jože Blažič Martin Brudar in Pepca Berkopec, člani Novoteksa Novo mesto; Janez Gornik, Franc Kovačič, Janez Smole, Rudi Omahen, Albin Golob, Janez Redek, Jože Florjančič, Franc Cesar, Jože Korasa, Alojz Gotlib, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Anton Osolnik, Branko Petrovič in Roman Pirnar, člani Pionirja Novo mesto; Pepca Korasa, članica kolektiva Krajevni urad Brusnice; Cecilija Smolič in Martina Romih, članici KZSZ Novo mesto; Anton Leden, član ŽTP Sekcija za vleko Novo mesto; Olga Gazvoda in Pepca Matko, gospodinji iz Gabrja; Vinko Rukše, član Petlora Novo mesto; Jože Matko, upokojenec iz Gabrja; Jože llnikar, član Inštalaterja Novo mesto; Oetka Boltez in Zvonko Jaklič, člana Opremalesa Gotna vas; Jože Globokar, član Beti Mirna peč; Antonija Boltez, članica Industrije obutve Novo mesto; Rajko Rukše, član Iskre Novo mesto; Ivan Koračin, član UJV Novo mesto; Jože Volčanšek, član Celuloze Krško; Marija Konda, Marija Hudoklin, Ana Kotnik, Ana Cimermančič, Marija Jaklič in Marija Gazvoda, gospodinje iz Brusnic; Neža Srebrnjak, Ana Srebrnjak, gospodinji iz Lesicovca.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITEUI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevmca in Trebnje
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Torie Klenovšek, Fr^c Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Štaidohar in Ivan Zivič UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (^yni urednik^, “arjM Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Mar^ MoSkon, Janez Pezelj, Jože Primc, Jože SpUchal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Ze-iGznilc
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 dta, plačljiva jmorei -Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizm račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na doloceru strani 55 din, 1 cm na	*	'	*“
mali oglas do 10 besec
druge oglase in oglase y uoit* .w.j—- i-----------  —	-	-- -
1972	- DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7, točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, 33-316/72), za katere sc ne plačuje temeljrU davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za mformacije IS SRS št, 421-1/72 od 31. 1.1973)
TEKOCi RACUN pn podružnici SDK v Novem mestu. S2infw;ni-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predd 33 - Telefon (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - CasopisrU stavek, filmi in prelom: ĆZP Dolenjski list. Novo mesto - Barvm fllrm in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
DOLENJSKI LIST
Št. 11 (1198) - 15. marca 1973
RADIO LJUBLJANA
TELEVIZIJSKI
SPORED
Četrtek, i5'. marca: 8.10
Glasbena matineja. 9.35 Slovenske narodne pesmi. 10.20 Pri vas doma.
11.00	Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Slavko Gliha: Kako lahko poljedelci povečajo velikost polja kljub agrarnemu maksimumu. 12.40 Igrajo pihalne godbe.
13,30	Priporočajo vam ... 14.10 Mladina poje. 14.40 ,Mehurčki".
16.00 „Vrtiljak". 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 22.15 Iz sodobne nizozemske glasbe.
PETEK, 16. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Koncert za mla-
de poslušalce. 10.20 Pri vas doma.
11.00	Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Marija Orešnik: Nasveti o izbiri in reji piščancev.
12.40	Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30	Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Operni koncert.
18.15	„Signali". 19.00 Lahko noč,
Hrvaška pisateljica Marija 3urič Zagorka r>i na'pisala samo
»čarovnice z Griča«,
temveč tudi ciklus ronnanov o Gordani, v slovenski izdaji
PRESTOL MATilE KORVINA
Pravkar so izšle tri knjige romana
Prerokovanje pri kamnitih
vratiiiHHll iz ciklusa »Prestol Matije Korvina«
Celoten cikius je postavljen v petnajsto stoletje, v čas, ko je na Ogrskem in Hrvatskem vladal kralj Matija Kor-vin. Zgodovinskim osebnostim, kol so legendarni kralj, njegov nezakonski sin in kardinal Roderigo Borgia, se pridružujejo junaki, ki jih je oživela pisateljičina bujna domišljija in dar fabuliranja; seveda pa se vse vrti okoli glavne junakinje Gordane ...
Prvi del romana se dogaja v Zagrebu, na Griču, kasneje* pa se dogajanje preseli na kraljevi dvor v Budimu in na dvor neapeljskega kralja Ferranteja, v pisano in razvratno južnjaško žiivljenje, polno najrazličnejših spletk in pasti.
Vse tri zajetne Icnjige romaiM PREROKOVANJE PRI KAMNITIH VRATIH veljajo vezane v platno 270 din. Kupite jih lahko tucN na trimesečno obročno odplačevanje po 90 din.
Iz istega ciklusa izide nova serija treh romanov pod naslovom
Pekel na prestolu l-IMII
v mesecu maju. Zbirka se bo nadaljevala.
Knjige dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe, pismeno pa jih lahko naročite na naslov	DR2AVNA	ZALOŽBA	SLOVENIJE
Mestni trg 26, <100 Ljubljana Mestni trg 26, 61000 Ljubljana
otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dorka Škobrneta. 20.00 Amaterski zbori tekmujejo. 20.30 „Top-pops 13“. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 17. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.20 Pri vas doma. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Janez Čelik: Razvoj gradnje ceste v gozdovih GG Bled. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočamo vam... 15.40 Pojo naši operni pevci. 16.00 „Vrtiljak". 17.20 Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 18. MARCA:
6.00-8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke - Frane Puntar: „Jabolko". 9.05 Srečanje v studiu 14. 10.05 Se pomnite, tovariši... Jože Peternelj: Mladost v precepu.
10.25	Pesmi borbe in dela.
10.45-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - vmes ob 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Humoreska tega tedna. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Radijska igra - Ferenc Deak: Medkrajevna. 18.00 Radijski radar. 19.00 Lahko noč, otroci!
20.00	V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 19, MARCA:
8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turisti-
•	čni napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - Veterina.
12.40 S tujimi pihalnimi godbami.
13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Amaterski zbori pojo — Poje moški zbor „Zarja" Svobode Center iz Trbovelj. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak".
17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne. 18.35 „Interna 469". 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra. 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 20. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Slovenski pevski zbor in instrumentalisti izvajajo slovenske narodne. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Tone Zafošnik: Previdnost pri nakupu trsnih cepljenk. 12.40 Z domačimi ansam-bh. 13.30 Priporočajo vam...
14.40 ,J^a poti s kitaro". 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Prodajalna melodij. 22.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 21. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Iz glasbenih šol.
10.20	Pri vas doma. 11.00 Poročila
-	Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Viktor Marinc; Novi stroji za sajenje, oskrbovanje in spravilo krompirja. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Komornoglasbeni studio. 22.15 S festivalov jazza.
OB ŠTIRISTOLETNICI KMEČKIH UPOROV NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM
Boj za staro pravdo
S podlistkom »Po poteh slovensko-hrvaškega kmečkega upora 1573c< bomo počastili obletnico slavnih dogodkov, ki so pred štirimi stoletji pretresli svet in opozorili na krivice
ter trpljenje
Tovarišica Mara Rupena-Osolnikova je 7. marca letos objavila v OlEČKEM GLASU uvodnik z naslovom „Sledile bomo zgledu juna-Šcih žena in mater“, v katerem pravi med drugim:
„ .. .Prav je, da se ob 8. marcu spomnimo slovenskih kmečkih žena v preteklosti. Stoletja nazaj so vzgajale svoje otroke v ljubezni do domovine, do koščka zemlje, na katerem živimo, zemlje, ki nam daje vsakdanji kruh. Vsi naši veliki možje — od Primoža Trubarja do Ivana Cankarja, Prežihovega Voranca in Otona Župančiča, so to — na njim svojstven način — izpovedovali. Marje preveč, če rečemo, da gre prav njim — kmečkim materam zevala za ohranitev slovenskega jezika na tem našem koščku sveta? Štiri, pet stoletij nazaj so kmečka dekleta, žene in matere, vsaka
{)0 svoje nesebično sodelova-e s svojimi fanti, možmi in sinovi v znamenju zimzelena. In v bojih proti Turkom? Mar Miklova Zala kot simbol ljubezni do rodne grude, vztrajnosti in vzdržljivosti še danes na naših va-
ških odrih ne vzbuja - po pravici — občudovanje in ponos? Pa v naši bližnji preteklosti? Mar niso matere Ivančičeva, Majcnova, Bece-letova in še vrsta drugih vlivale pogum in vero v zmago naroda, ki je odločen boriti se za svojo svobodo in neodvisnost?
Ob letošnjem borbenem prazniku naprednih žena se spominjamo najbolj naprednih dogajanj v naši zgodovini — kmečkih puntov in NOB in se v tem duhu zavezujemo, da bomo sledile zgledu junaških žena in mater tudi v tem odločilnem — prehodnem — obdobju našega razvoja.“
Plemenita misel o svobodi in samostojnosti v slovenskem človeku v zadnjih 500 letih ni več zamrla — resnično tudi po zaslugi naših mater in žena; zvesto so stale ob strani svojim možem, očetom, sinovom in bratom, ki so se dvignili v boj proti tiranom in gospodi.
Obdobje kmečkih puntov je od znanega koroškega kmečkega upora leta 1478
tja do največjega spopada ljudstva z zatiralci, hivatsko-slovenskega kmečkega punta leta 1573, eno najvehčast-ngših v naši zgodovini. Prav zadnje čase dobivajo takratni dogodki novo obeležje in veliko globlji pomen, saj pesem zimzelena za klobukom kljub ognju, vislicam, mučenju in najhujšim ječam ni nikdar več utihnila ... V zadnji boj so šli delavci, kmetje in ljudski izobraženci skupaj z mladino, ženami, materami, dekleti in starčki leta 1941 — ko je pod vodstvom Komunistične partije in Osvobodilne fronte neuničljivi duh puntarjev poslednjič zagorel v največjem plamenu.
Spominu naših prednikov, izmed katerih so tisoči žrtvovah življenja, premoženje in srečo svojih družin, s tem pa zakovali neuničljive temelje kasnejšim bojem in dokončni osvoboditve, se bomo poklonili s tem, da bomo v letošnjim jubilejnem letu podrobneje predstavili kmečke upore, zlasti še punt iz usodnega leta 1573. Prihodnji četrtek bomo začeli
objavljati spis Stanka Škaler-ja, ravnatelja brežiškega muzeja, ,J>0 POTEH SLOVENSKO-HRVAŠKEGA KMEČKEGA UPORA 1573“. Delo je izšlo kot 28. zvezek v Zbirki vodnikov po kulturnih in naravnih spomenikih Slovenije, ki jo izdaja Zavod za spomeniško varstvo SRS. Pisec je vsebino prvega spisa dopolnil nalašč za naš podlistek z nekaterimi novimi podatki o gibanju kmečke vojske po naših krajih, tako da bo za bralce še zanimivejši.
Pri tem je uporabil gradivo iz svoje knjige BOJ ZA STARO PRAVDO, ki je pred dnevi izšla pri Državni založbi Slovenije od 400-le-tnici kmečkih uporov, o čemer smo prejšnji četrtek v našem Ustu obširneje poročali.
Prihodnji teden torej; naš novi podlistek o kmečkem puntu iz 1573, katerega slavna 400-letnica je potekla v pravkar sklenjenih februarskih dnevih.
Ne zamudite zanimivega in podučnega branja!
ČETRTEK, 15. MARCA:9.35 TV v šob (Zg.) - 10.30 Angleščina (Zg.) - 10.45 Nemščina (Zg.) -
11.00	Francoščina (Zg.) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg.) - 15.40 Angleščina - ponovitev (Zg.) -
15.55	Namščina - ponovitev (Zg.)
- 16.10 Francoščina - ponovitev (Bg.) - 16.45 Madžarski lV pregled (Pohorje, Plešivec) do 17.05 (Bg.) -
17.40 Verne — Kohout: V 80 dneh okrog sveta — IV del (Lj.) — 18.15 Obzornik (Ij.) — 18.30 Druščina jehu - serijdci film (Lj.) - 18.55 Drzni pomorščaki - film (Lj.) -
19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj.) - 20.00 tV dnevnik (Lj.) -
20.25 Kam in kako na oddih (Lj.) —
20.40 Četrtkovi razgledi: Na koncu sveta, (Chile, 2. del) (Lj.) - 21.30 Fernandel, serijska oddaja (Lj.) —
22.20	B. Britten; Albert Herring II. del (Lj.) - 22.50 Poročila (Lj.)
PETEK, 16. MARCA'9.30 TV v šoli (Zg.) - 11.00 Angleščina (Bg.)
- 14.40 TV v šoli - ponovitev (Zg.)
- 16.10 Angleščina (Bg.) - 16.50 Madžar^i TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) — 17.35 Veseli tobogan: Litija II del (Lj.) -
18.15 Obzornik ILj.) - Plešivec do 17.05 (Bg.) - 17.35 Veseli tobogan: Litija II del (Lj.) - 18.15 Obzornik (Lj.) - 18.30 Profesor Baltazar -barvna risanka (Lj.)	-	18.40
Vzgojni problemi:	Otrokova
ogledala (Lj.) - 18.50 Pet minut za boljši jezik (Lj.) — 18.55 400 let slovenje glasbe: Dane Škerl (Lj.) —
19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) -
20.25 Reportaža (Lj.) — 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti -
SOBOTA, 17. MARCA 9.35 TV v šoli (Zg.) - 11.00 TV v šoli (do 12.00) (Sa.) -	16.30 Držvno
košarkarsko prvenstvo - prenos JRT v odmoru propagandna oddaja (Lj.) - 18.00 Obzornik (Lj.) -18.15~Maroško - serijski film (Lj.)
- 18.50 Filmska burleska (Lj.) —
19.10	Mozaik (Lj.)	-	19.15
Humoristična oddaja (Bg.) 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj.)
- 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.30 Zabavno glasbena oddaja (Lj.) -
21.30 Na poti k zvezdam - barvna oddaja (Lj.) - 21.55 Serijski fihn -Krvava cesta (Lj.)	—	22.45
Smučarska tekmovanja na Golteh (Lj.) - 22.55 TV kažipot (Lj.) -
23.15 PoročUa (Lj.)
NEDELJA, 18. MARCA: 8.50 Mestece Peyton (Lj) -	10.05
Mozaik (Lj) - 10.10 Kmetijska oddaja (Zg) -	10.55 Otroška
matineja: Mačkon in njegov trop, Gvajana dežela voda, barvna filma (Lj) - 14.45 Delavski amandmaji -
5.	oddaja (Lj) — 12.15 Naše malo misto (Zg) — 13.10 Poročila (Lj) -
13.15 Hohnenkollen:	smuč^ski skoki - prenos (EVR) - Nedeljsko popoldne - TV kažipot (Lj)
- 17.50 PoročUa (Lj) - 17.55 Vzpon in propad III. Reicha — 2. del dok. filma (Lj) - 19.40 Reportaža (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Berači in sinovi — serij^a oddaja (Zg) -
21.30 Zabavna glasba (Zg) - 21.45 Športni pregled (JRT) - 22.15 Poročila (Lj)
PONEDELJEK, 19. MARCA: 9.05 Odprta univerza (Bgd) - 9.35 TV v šoh (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) -
11.00	TV v šoU (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Angleščina - ponovitev (Zg) -
i^DIO BRE2ICE
Četrtek, i5. marca:
16.00-16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki. 16.15-16.30 Nove plošče RTB.
16.30-16.45 Pred referendumom smo obiskali osnovno šolo Artiče.
16.45-17.00 Mala šola avtomobilizma - Obvestila in reklame.
17.00-18.00 Glasbena oddaja; Izbrali ste sami.
SOBOTA, 17. MARCA;
16.00-17.45 Občani čestitajo in pozdravljajo. 17.45-18.00 Obvestila in reklame.
NEDELJA, 18. MARCA; 8.50-9.00 Prvo poročanje z volišč.
10.30-12.00 Domače zanimivosti
- Obširnejše poročanje z volišč ob referendumu v brežiški občini - Za naše kmetovalce; Mira Skočaj; Kako bomo gnojiU različnim kmetijskim rastlinam ter Ivanka Balon; Kako bomo dosegli zgodnje pridelke vrtnin - Magnetofonski zapis z obiska predsednika IS SRS inž. Andreja Marinca ter sekretarja CK ZKS Franca Šetinca v Breš^cah - Obvestila, leklame in filmski pregled.
12.00-17.00 Občani čestitajo in pozdravljajo (vmes javljanje z volišč ob referendumu).
PONEDELJEK, 19. MARCA:
16.00-18.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 20. MARCA:
16.00-16.30 Občani čestitajo in pozdravljajo. 16.30-17.15 Poročila, Jugoton vam predstavlja, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega Usta, obvestila, reklame in filmski pregled. 17.15-17.30 Tedenski športni pregled. 17.30-18.00 MLADINSKA ODDAJA.
15.55 Nemščina — ponovitev (Zg) —
16,10	TV v šoli - ponovitev (Bgd)
— 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd)
— 17.45 Zvonček palček - VII. oddaja (Lj) - 18.00 Risanke (Lj) —
18.15	Obzornik (Lj) - 18.30 Gvajana, dežela voda - barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Sa) - 19.45 Risanka (Lj) — 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25
3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 I. Tavčar: Cve^e v jeseni - II. del (Lj) - 21.20 Kulturne diagonale (Ij) - 22.20 Poročila (Lj)
TOREK, 20. MARCA: 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) -
11.00 TV v šoU; (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 Ruščina — ponovitev (Zg) - 15.55 TV vrtec - ponovitev (Zg) - 16.10 TV v šoli (Bgd) — 16.40 Madžarski Tv pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.15 Delavski amandmaji - ponovitev V. oddaje (Lj) - 17.45 K. Eigel: Slonček Bimbo — barvna oddaja (Lj) —
18.00 Risanka (Lj) -	18.05
Obzornik (Lj) - 18.20 Izbor srbske narodne glasbe (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) -	19.00 Pediatrija; Nega
dojenčka (Lj) - 19.20 Odiseja miru; Srečanje z usodo, oddaja tV Beograd (Lj) - 19.45 Risanka (Lj)
-	19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (LJ) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (LJ) - 20.30 Mi med seboj: (Iskra Pržanj) (Lj) - 21.30 Nenavadne zgodbe - barvna TV nanizanka (Lj) —	21.55 J,
Thonvald:	Stoletja kirurgov -
barvni film (Lj) - 22.20 Rezerviran &s (Lj) - 22.45 Poročila (Lj)
SREDA, 21. MARCA: 8.20 TV v šoli (Zg) - 16.50 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.45 Mačkon in njegov trop - barvna risanka (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Na sedmi stezi (Lj) - 18.45 Živa filozofija; Descartes ali o metodi (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Zabavna glasba (Sk) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Umor v hotelu Excelzior — češki film (Lj) ......
Nogomet Bayern; Ajax, barvni
posnetek iz Muenchna (Lj) -..........
Poročila (Lj)
Četrtek, 22. marca; 9.35
TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) -
11.00 Francoščina (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Angleščina - ponovitev (Zg) -
15.55	Nemščina - ponovitev (Bgd)
-	16.10 Francoščina - ponovitev (Bgd) -	16.45 Madžarski TV pregled (Bgd) - 17.45 J. Kislinger: Pregnani iz raja — I. del (Lj) —
18.15	Obzornik (Lj) - 18.30 Druščina Jehu (Lj) - 18.55 Živo morje — barvni fihn (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.30 Fernandel - serijska barvna oddaja (Lj) - 22.20 Poročila (Lj) - 22.25 Košarkarski finale državnega prvenstva - barvni posnetek iz Liega (Lj)
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 18. MARCA: 10.30 Reklame in oglasi - Po domače -Kmetijski nasveti — „MED POLJANAMI VISOKIM" (svet Ivana Tavčarja ob 50. letnici pisateljeve smrti)
- Za vsakogar nekaj - Nedeljski intervju - (pogovarjali smo se s predsednikom občinske strelske zveze)
- Poročila - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - Zaključek.
SREDA, 21. MARCA; 16.00 Poročila. 16.10 - 16.25 Reklame in oglasi. 16.25 - 16.30 Kotiček za šoferje. 16.30 - 16.50 Disko klub brez imena. 16.50 - 17.00 Oddaja za najmlajše. 17.00 Zaključek programa.
SOBOTA, 24. MARCA; 16.00 SOBOTNI VRTILJAK. 16.15 Pet minut za predsednika AMD Sevnica.
16.20	Revijska glasba z reklamtiimi vložki. 16.30 Poročila. 16.35 Minute za narodno-zabavno glasbo in EPP. 16.45 Mini anketa (^i poznamo domače kraje). 17.00 Zaključek programa in napoved za nedeljo.
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Jasna Žagar iz Brežic - Marjana; Olga Kozmus iz Žur-kovega dola - Franca; Ai^ela Ocvirk s Senova - Branka; AndjeDca Malek iz Laduča - deklico; Alojzija Bašič iz Noršič sela — Liljano; Anka Mešiček iz Sevnice - Alenko; Dragica Brdarič iz Farkaševca - dečka; Alojzga Rupar iz Štrita - dekUco; Marija Gorišek iz Pokleka - Jožeta; Marija Kežnam iz M. Obreža -Damjana; Štefka Potokar iz Čerine
-	Jožeta; Jožica Vizlar iz Velike vasi - Jožeta; Nada Zorko iz Brestanice — deklico; Jožefa Perc iz Loga — Roberta; Nada Stojs iz Senuš - Bojana; Teodora Penič iz Zagaja — Renato; Anica Bedeničič iz Bregane — Branko; Ana Mataušič iz Bregane -dve deklici; Štefica Borošak iz Rada-kova - deklico. - Čestitamo!
Poveljnik ob autu
V soboto zvečer se boao predstavili prebivalcem Kočevja najboljši dolenjski športniki. Bralci Dolenjskega lista so za najboljšo ekipo iz-- brali Novoteksove košarkarje, ki igrajo v slovenski ligi.
Že popoldne se bodo ljubiteljem košarke predstavili vsi Novomeščani, ki bodo v prijateljski tekmi igrali z domačimi košarkarji. Prav tako bo na klopi tudi Andrej Petrič, ki že nekaj let vodi lani rtajboljšo dolenjsko ekipo.
Zakaj tak uvod? Igralci in trener so vsak teden pred očmi ljubiteljev športa, na vsaki tekmi jim ploskajo ali žvižgajo ... V njihovi senci pa ob autu delajo ljubitelji, ki so amaterji kot športniki, le da nimajo niti tistega zadovoljstva, ki ga z dobro igro priigrajo tisti, ki nastopajo.
Kljub temu so za večino nešportnikov nevidni voditelji ekip nepomembni ljudje. Njihove odločitve nikogar ne razburjajo, oni ne morejo priigrati zmage ali s svojimi odločitvami neposredno \ vplivati na potek in usodo '■ ekipe.
Pa vendar lahko mimo zapišem: prav od sposobnih voditeljev je še kako odvisna temperatura v ekipi; dobri vodje lahko odločilno prispevajo tudi k športnim uspehom.
Primer novomeških košarkarjev je v tem pogledu prav značilen. Dokler so se igralci in trener sami ubadali z najrazličnejšimi problemi, kot je nakup dresov, zbiranje prepotrebnega denarja, iskanje ljudi za opremo igrišča
in pochbno, so biti športni uspehi bolj piškavi. Neprestano igranje v drugi slovenski ligi je utrujalo gledalce, ki niso kazali posebnega zanimanja . ..
Predolgo že odlašam z imenom tokratnega gosta v portretu tedna: ko je prišel za vodjo košarkarske ekipe Janez Prijatelj, ki sicer nikoli ni igral košarke - še en dokaz, da volja vse premaga! -se je krivulja uspehov strmo dvignila.
V senci igralcev in trenerja je, nikdar omenjen, pa vseeno popolnoma zastrupljen s košarko, ustvaril v ekipi tako zdravo jedro, da so isti igralci z istim trenerjem (čeprav z večjo izkušenostjo) čez noč preskočili v prvo slovensko ligo. Nesmiselno bi bilo naštevati, koliko prostih ur, ki bi jih lahko izkoristil kakorkoli drugače, koliko sobot in nedelj je> žrtvoval tudi Janez Prijatelj za skupni uspeh novomeške košarke. Vse dosedanje plačilo za njegov trud, za žrtvovane sobote, za goro pisem in telefonskih sporočil, za zbiranje denarja in pometanje igrišča in še za nešteto^ drugih malenkosti je Novo-teksov uspeh.
Bržkone je odveč zapisati, da ni vedno in povsod za uspeh odločilen le denar, kot tudi ni težko uganiti, da je v današnjih razmerah dober del bremena naložen na ra-\ mena ljubiteljev športa, čistih amaterjev.
Zato je delež Janeza Prijatelja v uspehih novomeške košarke, čeprav skrit, vendar odločilen.
J SPLICHAL
*
m
<' As
OBVESTILO
^šel je čas spomladanskih del na polju in vinogradu ter živahne gradbene dejavnosti. Zato naprošamo vse, ki bodo pri zemeljskih delih naleteli na kakršnekoli starinske najdbe, kot na primer črepinje glinastih posod, železne ali bronaste predmete, star denar, grobove ali zidove: obvestite o najdbi Dolenjski muzej v Novem mestu. Arheološke izkopanine so priče naše najstarejše zgodovine, zato jih varujte pred uničenjem in obveščajte nas o takih najdbah
Dolenjski muzej ____________ Novo mesto
DOMA B^DO ZA PRVI MAJ. Že dsdj časa potujejo vzdolž avtomobilske ceste pastiiji s tropi ovac. Vračajo se iz Slovenskega primoija, kjer so prebili letošnjo zimo. Te karavane so običajno iz Bosne in Hrvatje; eno skupino lastnikov izpod planine Vlašić v Bosni in dcoli 800 ovac smo posneli blizu Bregane na slovensko-hrvatski meji (na sliki). V okolico Nove Gorice so prišli oktobra lani, toda ker je bila blaga zima, so se prej, kot so nameravali, vrnili v Bosno. Do Sevnice so se pripeljali z vlakom, od tam pa so pot nadaljevali peš. Upajo, da bodo okoli 1. maja doma. (Foto: Milivoj Jaranović)
Pustni ventil za sevniške težave
Letos je bil namesto v Sevnici pustni karneval v sosednjem Šmarju
Organi/acijeL lahko odpovedo, vsi člani ne! To so na pustni torek dokazali celo predmeščani Sevnice — Šmarčani. Turistično društvo je namreč zaradi varčevanja letošnji karneval uradno odpovedalo.
„Župana med firbci ne bomo pozdravljali, ker pri njem nič ne dosežemo," so dej^i s tribune, „zato pa tem topleje pozdravimo mater županjo, kajti žene imajo velik vpliv!“ Tega pa bodo potrebovali do naslednjega iiusta,_ ko bi radi odprli še nadaljnje TOZD kombinata „SMETOSMRAD“ na Hudih vUah pri Boštanju, ki bo predelovala staro železo, npr. razbite avtomobile. Nad starim zdravstvenim domom bodo postavili na mesto razpadajoče konjačeve barake tovarno za predelavo crkovine. Ob že tako zasmrajeni Savi bodo na sedanjem smetišču postavili tovarno za predelavo odplak izlcanalizacije; vse to bo tovarna predelovala v pudre, parfume in pilule proti zanositvi. Šmarčani so krematorij za smeti postavili v opuščeno zaklonišče sredi Smaija; ven gleda edinole dimnik, le-ta pa bo za-
smrajal okolico le dve uii na dan, medtem ko gori „olimpijdci ogenj“ na sedanjem smetišču nenrenehoma.
Iz prihrankov od vlaganj za to tovarno so lahko zgradili že del žičnice med prvima gostilnama ob poti na Lisco. Ena gondola je lahko peljala 1,5 normalno težke osebe, zgoraj trezne, spodaj trde. In vse to je veljalo le 1 dinar. Primer za ceno
V PRIPORU ZARADI POSILSTVA STARKE
Bojan Kumar, 23-letni vaščan Gorenje vasi pri Mokronogu, jc bil 12. marca dopoldne prijet v Novem mestu. Osumljen je posilstva, ki naj bi ga izvršil dan poprej na 61 let stari ženski, h kateri jc tudi nasilno vdrl v stanovanjc.
drugim vstopnicam, č.e .želimo tak obisk, kot je bil v Smaiju! A. Ž.
PRVI FINALIST BRANKO KIRASIČ
V petek, devetega marca, sta se na petem š^ovskem muzikalu v Še-škovem domu v Kočevju pomerila v znanju Branko Kirasič in Franci Rajsar. Oba sta pokazala solidno znanje. Zmagal je Branko, kije zbral 30 točk, Franci pa 24 točk. V kulturno zabavnem programu so nastopili harmonikar Peter Dovč, domači ansambel „Intervali*', mojster pantonime Andres Waldes, Marjan &alj in Ribničan Urban s krošnjo in seveda ribniškim humorjem. Tudi tokrat je bila dvorana popolnoma zasedena, na stojiščih pa je marsikdo stal le na eni nogi, a je kljub temu vztrajal do konca. Pokrovitelj petega šahovskega muzikala je bilo ZKGP Kočevje.	p.	BRUS
Grob na Sadežu
Janez Švajger je našel prazgodovinsko najdbo
Konec februarja j^e Janez Švajger iz Šolske ulice 3 v Črnomlju na svojem vrtu kopal jame za sadno drevje, pri tem pa naletel na zanimiv prazgodovinski grob. V njem je bila velika žara, pokrita s skodelo, dvoro-čajni lonček in lepa bronasta igla.
Po podatkih sodeč, je bil pokojnik moški, ki so ga konec 8. stoletja pred našim štejem upepelili, njegov pepel pa shranili v žari in vse skupaj zakopali v zemljo. Najdba je zelo zanimiva in sodi prav na začetek starejše železne dobe v Beli krajini.
N^ pohvalimo tudi ravnanje tovariša Švajgerja, ki groba ni sam izkopal, ampak je o najdbi rajši obvestil Belokranjski muzej. Ta je takoj poslal na teren svojega sodelavca, daje ^ob natančno in strokovno raziskal. Tako je bil spet rešen delček naše najstarejše zgodovine. ^__________________________-ez
S PRIKOLICO V JAREK
8. marca zjutraj je peljal tovornjak proti Ljubljani Franc Hotko iz Bojsnega. V Veliki vasi je zavozil v desno, peljal po bankini 35 metrov, nato pa se z vozilom in prikolico prevrnil v obcestni jarek. Voznik je bil laže poškodovan, na tovornjaku pa je škode za približno 15.000 dinarjev.
Polproletarec zmagal
Sevniška salamiada: najboljšo salamo ima Stanko Krnc, pol delavec, pol kmet z Zajčje gore
Sicer je bilo vse kot že v prejšnjem tekmovalnem desetletju , „stabilizacijski" je bil le napis na Vrtovškovi gostilni: „Manj kot liter ne točimo!"
Le rezino je dobil lu tekmovalni dan (40 mučenikov) vsak član komisije peterih mučenikov. Po njej je ocenjeval okus in videz s točkami od 1 do 10. Kaj je sploh dobra salama? Taka kot suha hruška; če jo pa prerežeš, se orosi. Izsalam^e mogoče razbrati še marsikaj:. „Ce je prašič mlad, je meso temne barve, sicer je svetlo," je dejal dipl. veterinar Boris Stariha. Kdor bi hotel goljufati s solitrom, bi ga tudi razkrili, zakaj ta primes je z zakonom prepovedana.
Lani so ocenjevali le 18 salam, letos kar 25! Ljudje radi pojedo dobre stvari tudi doma, ne gre vse v denar. Letos je spet zmagal polproletarec, kot že lani. Slabo se piše poklicnim mesarjem družbenega sektorja: Bruno Plaušteiner je bil 11., Karl Jazbec 15., Ivan Zagrajšek celo šele 18. Edina častna izjema družbenega sektorja Franc Fric je •bil tarča namigovanj: .JComisijamu
priznava 5. mesto s pridržkom, daje salamo kupil pri žalskih Mesninah!" Da so bile salame res dobre, se je videlo že na Glavnem trgu: avtomobilov je bilo več kot ob najvei^em sestanku!
A. Ž.
mmmm
II
Franjo Kranjc „bere“ z aparatom v vremendd hišici, da bo poročal ^ o vremenskiOi razmerah v Kočevju Meteorološkem zavodu v Ljubljano, ta pa poroča naprej radiu in TV, (Foto: Primc)
Najbolj mrzlo v Kočevju
Izmerili so minus 17 stopinj — Največja hitrost vetra 120 km na uro
Salam ne moreš pokušati brez dobre kapljice. (Foto:	Že-
leznik)
- Danes ob 13. uri je pihal za-hodnik z močjo enega bofora (1 do 5 km na uro), vidljivost je bila 4 km pri oblačnosti 2, rahla meglica. Pri
KOČEVSKA PASJEREJA IN §E KAJ
Naneslo je, da sem moral službeno v Kočevje. Pred šefom sem se izgovaijal na medvede, volkove, rise in na vse tam živeče zverine, samo da mi ne bi bilo treba iti. Dopovedoval sem mu, da sem oče: dveh nepre^rbljenih otrok ini naj me ne pošUja ^a. Potem sem se pa spomnil, da imam tam sošolca, ki me je že večkrat vabil. Sporočil sem mu, kdaj pridem, m čakal meje na avtobusni postaji.
Po prisrčnem pozdra\ijanju mi je pokazal podjetje, kjer sem imel služl^ni opravek. Mimogrede mi je svetoval, naj vzamem s seboj slovarček tujk, kajti v tem podjetju mi bo Se ki^o prišel prav. Nisčm
ga poslušal m kasneje mi je bilo žal. Posel sva s predstavnikom podjela le sklenila in ga tudi zalila z (neslovenskim) viskijem. Kasneje mi je prijatelj razložil, daje žon^ranje s tujkami postalo prava moda v tej tovarni in da ni izključeno, da ne bodo naredili tekmovanja iz znanja tujih besed.
Ko mi je začel pripovedovati o kočevskih zanimivostih, sem se odločil prenočiti pri njem, kajti popoldan bi bil prekratek.
Kot prvo zanimivost je omenil gostilne. V samem mestu jih imqo devetnajst. Naj mi oprostijo, če sem k^š-no izpustil, kajti od dvanajste
naprej nisem več pazljivo štel. In te gostilne so polne. Posebno pijancev.
In vstopila sva v prvo.
„Kaj boš? “ me je vprašal, medtem ko mu je natakarica že nalivala, ne da bi kaj naro-čU.
„Takole ... en sok. Recimo ribezov."
Izbuljil je oči, ostali gostje, ki so čuli moj pogovor, so se obrnili in strmeli vame, natakarici pa je skoraj padel poln kozarec na tla.
,JHudiča, kaj imaš tako pla čo, da boš pil sok? Veš, odkar je občinski davek na brezalkoholne pijače, je vino še najceneje.**
Osupnil sem nad takšnim
pojasnilom in zmedeno vprašal:
„Kaj pa potem pijejo mladi? “
„Kaj? Vino vendar, vino, saj veš, da mladi nimajo de-naija za sok.“
Po končanem mokrem obredu mi je pravil še o drugih kočev^ih zanimivostih. Trenutno je najbolj zanimivo navdušenje kočevariev nad psi. Ne vseh. Ena polovica jih je vzljubila, druga zasovražila. In hodila sva po mestu, po centru mesta in prijatelj je razlagal:
„Vidiš, v tej hiši im^o dva psa. Odličen tenor in bas. V tej stolpnici imajo altistko in baritonistu. Tale za ceikvijo poseica s svojim baritonom ve-
čino cuckov v mestu. Tisto ščene dve hiši od njega zmore tako visoke glasove, da se konice pretvaijajo v ultra zvok ...“ V enem dnevu sem videl več psov, kot sem jih v svmih tridesetih letih skupaj.
Se ponoči mije razlagal, da so taki pagi koncerti \^da-nji za Kočevje m da so tujci prav navdušeni nad tolikšno ljubeznijo domačinov do živali.
,4*a zakq ne greš na občino in predlagaš, naj pritisnejo z davki na pse, ne pa na sokove? “ sem ga po prečuti noči povprašal, ko sem si umival nespočite oči.
,4*usti to! Tudi znanec ima psa, pa se mu nočem zame-riti...“
Poslovila sva se in obljubil sem mu, da bom še prišel na obisk v ta pasji raj. Ampak ne spomladi!
DURAKOV TOMAŽ
suhem termometru je bilo 2,5 stopinj Celzija, relativna vlaga pa je bila 90-odstotna. To mije ob obisku 24. februarja povedal Franjo Kranjc, ki vsak dan trikrat poroča Meteorološkemu zavodu o vremenskih razmerah v Kočevju.
Franjo Kranjc je začel poročati o vremenu 1. decembra liti, 5. decembra ob 13. uri je bilo prvo poročilo o vremenu v Kočeyju objavlj^e-no v radiu, na televiziji pa 12. te-bruana.
Pobudo za poročanje o vremenu , na Kočevskem je dal Franjo Kr^jc Meteorološkemu zavodu v Ljubljani > pred letom dni, novembra so se o tem dogovorili z občinsko skupščino, nakar je šel tovariš Kranjd na poseben tečaj.
- Najnižja letošnja temperatura v Kočevju je bila 27. januaiia, in sicer minus 17 stopinj Celzija, kar je bila hkrati doslej (do 24. februarja) tudi najnii^a temperatura v Sloveniji z izjemo Kredarice.- Največja hitrost vetra je bila 12 boforov ali okoli 120 km na uro. Težave s poročanjem podatkov o vremenu je imel ob prvem januarskem snegu, ki je pretrgal telefonsko linijo do Trate, kjer je Kranjc doma, popravili pa so jo šele po desetih dnen, češ, „da imajo podjetja prednost in ne zasebniki".
Poročevalska služba o vremenu mora delovati vsak dan in še ob določenih urah. To pomeni, da Franjo Kranjc nima prostih nedelj in praznikov ali dopusta, razen če ga zamenja snaha. Zato tudi honorar za to delo, ki znaša 800 din na mesce, in stroiki za telefon 300 din na mesec ni prevelik dohodek.
J. PRIMC
PET SLOŽNIH LET JE MIMO, NAJ JIH BO ŠE PET
Na referendumu 18. marca bomo v brežiški šoli glasovali za šote, za vrtce in zdravstveni dom — Nedeljska odločitev bo spričevalo naše skrbi za otroke, ostarele in bolne občane — Čez pet let bomo ponosni na napredek in na s\-^| delež, ki smo ga pripravljeni prispevati zanj — Pet tisoč otrok čaka na izid glasovanja — Ne moremo jih razočarati, pa tudi tistih ne, ki si želijo med boleznijo zateči v lepši, prostornejši in prijaznejši zdravstveni dom — Druga odločitev bo še lažja od prve v 1968. letu
PREMISLIMO!
V	nedeljo se bomo v brežiški občini z glasovanjem odločili, ali želimo hitreje obnoviti in razširiti naše šolske stavbe in zgraditi nov zdravstveni dom. Veliko smo se trudili vsem občanom pojasniti, da če se'bomo odločili „za'\ ne bodo plače delavcev niti za en dinar manjše in davki kmetov nič večji, kot so bili doslej. Naš prispevek za gradnjo in obnovo šol in zdravstvenega doma bo ostal enak tistemu, ki smo ga vsako leto žrtvovali v ta namen že od leta 1968.
Mnogi smo že pozabili, da smo sploh dajali v minulih letih prispevke za šole. Bile so to namreč pri posameznikih tako malenkostne vsote, da nihče tega ni občutil kot breme, nihče ni bil zaradi tega prikrajšan pri svojem družinskem proračunu; nasprotno, kdor je t>H zdrav in gospodaren, je sebi in družini v minulih letih v mno-gočem lahko izboljšal življenjske pogoje.
Iz teh skromnih prispevkov naših delavcev in kmetov se je v preteklih letih vendarle zbralo okoli 650 milijonov dinarjev. Približno toliko sredstev pa je bilo v tem obdobju namenjeno za gradnjo šol iz republiških virov in občinskega proračuna. Rezultati naše složne akcije so vidni danes v Brežicah, Cerkljah, Artičah, Globokem, Dobovi, na Veliki Dolini.
Razen gradnje in obnove omenjenih osnovnih šol pa smo zagotovili prostore tudi šoli za učence v blagovnem prometu, kjer se uči desetine naših otrok, ki bi sicer morali v šolo drugam in bi to za njihove starše pomenilo veliko, mnogim celo ne-zmogljivo breme. V nekdanjih učilnicah trgovskih vajencev pa je v obratu „Jutranjke" zaposlenih v dveh izmenah po 100 deklet in žena iz občine. Tudi teh delovnih mest ne bi bilo, če ne bi pred petimi leti naši občani glasovali za samoprispevek.
Pokažimo tedaj enako složnost in razumevanje kot pred petimi leti tudi na glasovanju v nedeljo! Zaradi morebitnih trenutnih težav na delovnem me-
stu, v krajevni skupnosti ali v družini ne bodimo nerazpoloženi ter malodušni in ne glasujmo „proti“ podaljšanju samoprispevka. Zaupajmo, da nam bo v prihodnjih letih gotovo laže in bolje kot letos, saj je tudi minulo leto bilo na primer v mnogo-čem boljše, kot leto 1968, ko smo se prvič odločili za samoprispevek. Zaved(qmo se, da je naša samoodpoved in pomoč namenjena pet tisoč šolskim in predšolskim otrokom v občini ter mnogim ostarelim in bolnim, ki jim takrat, kadar iščejo zdravje, ni nobena žrtev prevelika.
Preden bomo v nedeljo na glasovnici obkrožili „za“ ali „proti", premislimo še enkrat tole:
S samoprispevkom ne odvezujemo družbe njene skrbi za šolstvo in zdravstvo v občini, ampak ji samo pomagamo hitreje uresničiti načrte za gradnjo in obnovo osnovnih šol in zdravstvenega doma. Dve tretjini denarja bo v ta namen dala družba (občina, republika), samo eno tretjino naj bi prispevali občani;
- naš prispevek ne bo v prihodnjih letih nikogar tako obremenil, da bi zato bila prizadeta njegova življenjska raven;
- pokažimo tedaj enako kot pred petimi leti, da smo pripravljeni pomagati družbi pri njenem prizadevanju, da bi bilo za naše bolne občane in šolsko mladino v kratkem kar najbolj poskrbljeno;
- posnemajmo v nedeljo tudi mi zgled mnogih občanov v Sloveniji (Sevnica, Krško, Novo mesto, Ljubljana, Maribor) in glasujmo za podaljšanje samoprispevka;
- pri glasovanju se zavedajmo, da je skrb za otroke, bolne in ostarele prva dolžnost družbe ter posameznika;
-pomnimo, da je ta skrb merilo človečnosti ter kulturne ravni vsakega posameznika in vse^ naroda.
Predsednik občinske konference SZDL Brežice: STANKO SKALER
TONE RAČIČ iz Župeče vasi pit Ceikljah, član štaba za pripravo referenduma:
jJCljub temu da kmetje tožijo že zaradi dosedanjih d^atev, so na zboru občanov z razumevanjem podprli predlog za podaljšanje samoprispevka. Za šole sploh nihče ne nasprotuje, saj nam pred očmi raste novo poslopje z učilnicami, kuhinjo in prostorom za otro^o varstvo. Med počitnicami bodo preuredili še staro zgradbo za višje razrede. Za ves okoliš bo to le-pa pridobitev. Na zboru so bili občani mnenja, da bi bil cerkljanski zdravstveni dom lahko ^olj izkoriščen.
t^bro razumqo, da je nov zdravstveni dom v občinskem ^edišču potreben, zato upam, da se bodo na glasovanju odlomili ZA“.
' -J ' ^
SONJA MEŽNAREC iz Dobove, zaposlena kot srednja medicinska sestra v brežiškem zdravstvenem domu:
„Težko je delati tukaj. Sobo, ki meri komaj devet kvadratnih metrov, uporabljamo za previja-lišče, ambulanto, kartotečni prostor, sprejem bolnikov in dajanje injekcij ter za administrativno obdelavo pacientov. Natlačena je s tremi omarami, lončeno pečjo, pisalno mizo in dvema stoloma. Tu se bolniki slačijo za previjanje, vmes pa drugi s hodnika trk^o na vrata, vstopajo brez povabila in sprašujejo to in ono, pri tem pa marsikoga spravijo v zadrego, saj imamo opraviti z obema spoloma. Za ženske je to še zlasti neprijetno, pa tudi z medicinskega stališča tak prostor ni primeren za vse.“
„Z obema rokama za vrtce! Saj boste glasovali, kajne?
POSEBNA ŠOLA ZA VSO OBČINO
Trenutno ima posebna šola v Brežicah skupno 31 učencev. Vsako leto pa se na novo vpiše v to šolo 9 —
12	učencev.
Osnovna šola v Brežicah je ob uvajanju posebne šole morala kljub prejšnjim zagotovilom, da bo pouk enoizmenski, preiti v treh oddelkih na dvoizmenski pouk. V prihodnjih petih letih bo posebna šola prerasla v popolno posebno šolo z najmanj 8 oddelki. Potrebno bo zgraditi novo poslopje,, v katerem bo imela vse potrebne pogoje, da bi l^ko zagotovili normalno izobraževanje vsem otrokom v občini, ki pri pouku potrebujejo več pomoči.
Ta šola je bila ustanovljena pred tremi leti. Trenutno se pouk odvija v prostorih osnovne šole v Brežicah. Obi^ujejo jo učenci iz cele občine, ki teže sledijo pouku v redni osnovni šoli. Da bi preprečili pogosto ponavljanje razredov in neuspešno osnovno šolanje pri teh otrocih, poteka pouk v posebni šoli po nekoliko lagem programu, ki ga učenci lahko obvladajo in tako uspešno končajo osnovno šolo. S tem pa jim je zagotovljena pot v poklic, v delo, ki ga bodo lahko opravljali in jim bo zagotavljalo samostojno življenje.
z OBISKA PRI DR. SLAVKU SUŠINU V BREŽICAH
Premalo je srečanj iz oči v oči
Zvedeli smo za želje in pripombe občanov, o katerih smo prej le slutili
„Zdravstveni delavci ste obiskovali številne zbore po vsej občini. Kakšno je razpoloženje občanov pred referendumom? “
, J*o naših vtisih lahko upamo na uspeh pri nedeljski odločitvi. Marsikje smo celo že začutili tekmovalni duh, željo, da bi se njihov kraj čim bolj izkazal. Iz zdravstvenega doma nas je osemnajst hodilo na sestanke in zbore. Ljudje imajo zrele, kritične pripombe o našem delu. Mnogo pomanjklnvosti bomo lahko odpravili Sele v novih prostorih. Tudi za nas so bili ti sestanki koristni. Imeli smo priložnost neposredno zvedeti za želje in pripombe, ki smo jih doslej samo slutili. To pomeni, da bi se morali delavci zdravstvene službe večkrat srečati z občani, zlasti v krajevnih skupnostih.
Ljudje imajo občutek, da pridemo mednje samo, kadar kaj potrebujemo. Mi pa imamo mirno vest. Samo zdravniki obiščemo vsak mesec več kot 500 gospodinjstev na hišnih obiskih. Imamo še pet patronažnih sester, ki napravijo dnevno po šest obiskov in vse skupaj obiščejo na mesec po 600 gospodinjstev. To pomeni, da smo veliko med ljudmi in da prej omenjeni očitek ne drži. Boini to bolje vedo kot zdravi, saj se z njimi pogosteje srečujemo.
Največ pripomb je uperjenih na zobozdravstveno službo. Tu moram poudariti, da imajo zobozdravstveni delavci svojo normo in da jo redno prekoračujejo. So pa tudi kadrovske težave. Trenutno nam manjkajo asistentke v zobni ambulanti. Kljub vsem pripombam moram povedati, da tarnanje nič ne po-
KDO BO PRISPEVAL
Krajevni samoprispevek bi plačevali vsi naslednji zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju občine Brežice:
— občani, ki imajo dohodek iz delovnega razmerja, v višini
1	% od neto osebnega dohodka in upokojenci od pokojnine
— kmetijski proizvajalci v višini 2 % od katastrskega dohodka
— obrtniki, občani, ki opravljajo druge gospodarske dejavnosti in intelektualne storitve, 3 % od osnove za odmero davka oz. 10% od pavšalnega letnega prispevka iz osebnega dohodka.
maga in da ga bo še več, če bo referendum propadel. Pa ne mislite, da gledam tako črno! Ljudje razumejo, da bomo le s skupnimi močmi kaj dosegli.
Njihovo razpoloženje po naši oceni zagotavlja uspeh na glasovanju. Ljudje kritizirajo zato, ker žeUjo, da bi se stvari čimprej uredile.“	J TEPPEV
Odločitev za razpis referenduma o samoprispevku za obnovo in izgradnjo šolskih poslopij, otroških vrtcev in zdravstvenega doma v občini Brežice, je v sedanjem položaju edina možna pot, če hočemo’uresničiti načrte na teh področjih. Občina bo potrebovala za vse te objekte 2,675.000.000 S dinarjev. Ob uspelem referendumu pa bi s samoprispevkom zbrali občani 1,100.000.000 S dinarjev. Razliko 1,575.000.000 S dinarjev pa bo treba zbrati s posojili, s sredstvi, ki se redno zbirajo, in s sredstvi po dogovorih. To pomeni, da bo krajevni samoprispevek le osnova, na kateri bo mogoče izdelati finančne načrte za zagotovitev sredstev, potrebnih v prihodnjih petih letih. Če se večina občanov ne bi izrekla za samoprispevek, bi to pomenilo onemogočiti izgradnjo že omenjenih objektov. V takem primeru bi se vseh 24.875 občanov, kolikor nas je, moralo sprijazniti s starimi šol-
skimi poslopji brez otroških vrtcev, telovadnic in s starim zdravstvenim domom. Večini občanov, zlasti staršem je dobro znano, da obstoječi prostori za šole, vrtce in zdravstveni dom ne zagotavljajo dobrega pouka, dobre predšolske vzgoje, uspešne zdravstvene službe. Za-
0,
LUDVIK JURMAN, predsednik krajevne skupnosti v Dobovi: „Upam, da se bodo naši ljudje dobro odrezali. Po vseh vaseh smo imeli zbore in zadovoljen sem z obiskom. Zdaj, ko vedo, kam bo šel njihov dMar, se jim ne bo težko odločiti. Oboje podpirajo, šole in zdravstveni dom. Pri nas se do sedaj niso nikoli ustrašili bremen, ne za vodovod, ne za ceste in asfalt, zato tudi tokrat razumejo, da morajo biti složni.“
to gotovo vsi — otroci in odrasU občani — pričakujejo od nas, da se bomo 18. marca udeležili referenduma in se izrekh ZA krajevni samoprispevek.
Verjetno bo ob pripravah na referendum in na dan odločitve le malo občanov, ki bodo še vedno nasprotovali ciljem, da zagotovimo občanom zdravje in otrokom varstvo in znanje, ki jim bo omogočilo dostojno življenje. Samoprispevek bomo plačevaU zase, saj gre za prihodnost naših otrok in za našo varnost kadar bomo potrebovali zdravnika in njegovo pomoč. Zato se lahko mimo odločimo in podpremo akcijo kot svojo. Vredno je zapisati še to: Krajevni samoprispevek, ki ga plačujemo že pet let, ni doslej še nikogar materialno ogrozil. Prav tako ga zagotovo ne bo v prihodnjih letih. Zneski so za plačnike manjši izdatki, zbrani od vseh pa pomenijo velik prispevek in zato realno možnost za uresničitev načrtov, ki nam bodo predvsem v skupno korist, ob tem pa gotovo tudi v veselje m ponos.
Predsednik občinske skupščine Brežice VINKO JURKAS
IVAN OMERZEL, predsednik kr^evne skupnosti v Pečicah:
„Zbor volivcev za referendum je bil v Pečicah izredno dobro obiskan. Naši ljudje podpirajo predlog za podaljšanje samoprispevka, ker žehjo, da bi po dograditvi šole v Artičah imeli vsi otroci pouk v eni izmeni. Potem bi se pozimi vračali že podnevi domov, staršem pa ne bi bilo več treba hoditi otrokom naproti. Vaščani se veselijo tudi tega, da bodo prej ali slej imeli možnost pošiljati otroke v vrtec. Potrebo po novem zdravstvenem domu v Brežicah prav tako razumejo, ker poznao težave. Najbolje vedo zanje tisti, ki pogosto čakajo na stopnišču pred zobno ordina-cijo.“
Občani, zaupani vam
ANICA HOTKO, učiteljica osnovne šole v Globokem:
,J)okler naši učenci niso po-znšUi razmer na šolah v Brežicah in Artičah, niso gojih želja po lepših učilnicah, telovadnici in igrišču. Ker izredno radi telovadijo, nastopno na občinskem prvenstvu v gimnastiki in na drugih srečanjih. Zelo so potrti, ko se potem vrnejo v našo revščino. Dobro se še spominjam, kako so bili lani razočarani tisti, ki so prišU iz Artič, in kaj vse so vedeli povedati učenci, ki so v Brežicah tekmovali za Veselo šolo. Če starši količkaj poznajo razpoloženje svojih otrok, potem se bodo brez pomišljanja odločili za hitrejšo obnovo šol s pomočjo samoprispevka,"
MARIJA GRMOVŠEK, učenka 8. razreda osnovne šole, iz Stare vasi:
„Ne poznam drugih šol, slišim pa, da so lepše kot bizeljska in lepše kot naša v Stari vasi, kjer sem obiskovala nižje razrede, Učenci si najbolj želimo gladko, asfaltirano igrišče. Pravijo, da bomo dobili tudi jedilnico, nove učilnice in telovadnico. Moja mlajša sestra, ki še ne hodi v šolo, bo vse to dočakala. Starši bodo za lepšo šolo gotovo dali nekaj zraven, tudi moj ata. Zdaj dela v Ljubljani; po poklicu je tesar, mati pa je doma in šiva.“
o svobodi obveščanja in pravici do obveščenosti
8. marca 1972 je začel veljati Zakon o javnem obveščanju, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora 14. februarja 1973. Z njim smo dobili dolgo pričakovani dokument, s katerim začenjajo veljati tudi nekatere naloge iz ustavnega zakona za izvedbo ustavnih dopolnil k ustavi SR Slovenije. Hkrati bodo s sprejemom novega zakona prenehale veljati tudi nekatere točke in členi sedanjega zveznega zakona o tisku in o drugih oblikah informacij, tudi temeljni zakon o časopisnih podjetjih in časopisnih zavodih ter temeljni zakon o radi(^ifuznih zavodih.
S tem kratkim pregledom, v katerem želimo poudariti nekatere najbolj zanimive oz. pomembne strani novega zakona, seveda ne bo mogoče v celoti predstaviti zakona, ki predstavlja javno obveščanje kot dejavnost posebnega družbenega pomena. Vsak, ki se za javno obveščanje podrobneje zanima, lahko dobi celotno besedilo novega zakona v Uradnem listu SI& št. 7, ki je izšel 28. 2. 1973.
Posebg objavljamo na tej strani uvodna načela novega zakona, v katerem pravijo členi prvega poglavja med drugim, da se
.. delovnim ljudem in občanom zagotavlja pravica, da ne glede na razliko v narodnosti, rasi, jeziku ali veri svobodno obveščajo javnost o svojih stališčih, mnenjih in pogledih ter da so objektivno obveščeni o dogajanjih na vseh področjih življenja doma in v tujini.“
Kdo lahko izd^a časopise in druge vrste tiska, uporablja sredstva javnega obveščanja za svojo obveščenost in obveščanje? Zakon pojasnjuje, da imajo to pravico delovni ljudje in občani, družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela, kot tudi druge samoupravne organizacije ter društva. Našteti lahko tudi ustanavljajo organizacije združenega dela in druge organizacije za širjenje sporočil, pravico pa imajo tudi sodelovati pri upravljanju sredstev javnega obveščanja ob pogojih, kijih določa zakon.
Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z javnim obveščanjem, so v svojem delu samostojne; organi družbenopolitičnih ^upnosti in ustanovitelji im^o nasproti njim samo tiste pravice, Id jih določa zakon.
Spoštovati resnico, čast in dobro ime
Zakon že v temeljnih določbah govori o tem, da morajo novinarji in druge osebe, ki se ukvarjajo z obveščanjem javnosti, pri upravljanju te dejavnosti upoštevati načela novinarske etike in družbene odgovornosti. Spoštovati morajo resnico, čast, dobro ime in pravice delovnih ljudi in občanov, hkrati pa morajo utrjevati socialistično samoupravno družbeno ureditev in prispevati k miroljubnemu sodelovanju med naroch.
Med tem ko za objavljanje sporočil ni potrebno ne dovoljenje ne prijava, pa zakon razločno trdi, da ima zavajanje javnosti z dajanjem neresničnih ali nepopolnih sporočil ter objavljanje takšnih sporočil v sredstvih javnega obveščanja za posledice odgovornost po zakonu. Ne po-
Začel je veljati zakon o javnem obveščanju, sprejet na seji republiškega zbora spupščine Socialistične republike Slovenije 14. februarja 1973	-
Javno obveščanje: dejavnost posebnega družbenega pomena in temeljni
pogoj za samoupravljanje občana
 ----------------------------------------------------------------
,V našem podjetju ne moremo trpeti nepravilnosti,
I Družbenopolitične skup-I nosti v skladu s svojimi pra-; vicami in dolžnostmi podpi-[ rajo in pospešujejo razvoj g dejavnosti javnega obvešča-inja z zagotavljanjem ugo-[
I ^lih materialni in drugih I . i možnosti ter spodbujajo;
[--------------------------»
■	•
I PODPORA INPOSPE-I
znamo cenzure sporočil, razen v neposredni vojni nevarnosti ali vojni.
Za javnost dela
10. člen zakona predpisuje, da morajo družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, kot vse druge družbenopolitične in družbene organizacije, seveda pa tudi organizacije združenja dela ter društva podrobneje določiti način, kako bodo zagotavljale javnost dela in omogočile način dostopa do poročil. Organizacije in organi, ki jih zakon podrobneje našteva, morajo določiti osebo, kije odgovorna za zagotavljanje javnosti dela. Novinarjem bo zakon močno olajšal delo, saj po njegovih načelih organizacije in organi morajo dajati sporočila o svojem delu in o izpolnjevanju svojih nalog. Naštete organizacije morajo omogočiti novinarjem, da so lahko na sejah organov ter na plenumih, skupščinah in zborovanjih članov organizacije. Na voljo jim morajo dati tudi gradivo, pripravljeno za takšne sestanke. Ce gre na seji aU sestanku za razpravo o državni, uradni ali poslovni tajnosti, ki jo določa zakon, statut ali spk>šni akt, se navzočnost novinarja lahko odkloni.
12. člen novega zakona bo prav tako pomembna pomoč za delo poklicnih časnikarjev, ko pravi:
„novinar, ki je dobil sporočilo od odgovorne osebe iz drugega odstavka 10. člena tega zakona, pa ni imel razloga dvomiti o njegovi resničnosti, ni odgovoren, če je vsebinsko točno objavil poročilo v sredstvih javnega obveščanja, razen če je odgovoren za takšno objavo po kakšnem drugem zakonu.“
Kaj so tiskane stvari
Po novem zakonu so tiskane stvari časopisi, revije, bilteni, knjige, katalogi, prospekti, plakati, letaki, slike, zemljevidi, risbe z besedilom ali brez besedila, glasbene note ter druge podobne, na mehaničen, kemičen, elektronski ali kakšen drug način razmnožene stvari, ki so namenjene javnosti. Tiskane stvari smejo izdajati in razšiijati ob pogojih, ki jUi določa zakon, organi družbenopolitičnih skupnosti, samoupravne interese skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije, društva, civilne pravne osebe in občani.
Na vsaki tiskani stvari morajo biti navedeni naziv oziroma ime in priimek ter naslov izdajatelja in tiskarne, seveda pa tudi kraj in leto natiska oz. razmnožitve. Tiskarna oz. izdajatelj, če stvar ni bila natisnjena ali razmnožena v tiskarni, morajo od prvih izvodov vsake izdaje tiskane stvari takoj poslati tri izvode pristojnemu okrožnemu javnemu tožilstvu.
Pravica do javnega odgovora
Bralce bo zanimalo, kaj piše 20. člen novega zakona. Po njem imajo delovni ljudje in občani, razne skupnosti in njihovi organi, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in društva pravico do javnega odgovora na
'6
ŠEVANJE
sporočilo, ki je bilo objavljeno v sredstvih javnega obveščanja, če se z odgovorom bistveno dopolnijo dejstva in podatki iz objavljenega sporočila. S splošnim aktom organizacije, ki odloča o objavi javnega odgovora, se določijo tudi podrobnejši pogoji, pod katerimi se objavi javni odgovor. Določen mora biti tudi organ (v časopisnem podjetju ali ustanovi), ki odloči o objavi, kot tudi organ, ki odloča o pritožbi zoper zavrnitev objave.
Zakon podrobneje govori o časopisni dejavnosti, pri čemer je novo to, da je treba v aktu, s katerim ustanavljajo ustrezne organizacije časopisno podjetje, določiti tudi zvrst in temeljno vsebinsko zasnovo časopisa ali časopisov, ki jih bo nova organizacija izdajala. Z zasnovo se vsebinsko določijo namen izdajanja časopisa, predmet obravnave in temeljna izhodišča uredniške politike. Časopis objavi svojo zasnovo, kot tudi spremembe zasnove.
Ustanovitelj časopisa oziroma njegov izdajatelj imenuje glavnega in odgovornega urednika časopisa potem, ko dobi mnenje družbenega organa upravljanja in delovne skupnosti časopisa, če je časopis organiziran kot organizacija združenega de la. Tako imenovanje je potrebno tudi v primeru, če je direktor časopisne organizacije hkrati glavni in odgovorni urednik.
Kaj bo delal družbeni organ upravljanja?
Zakon posebej določa vlogo in pomen družbenega organa upravljanja pri časopisu (časopisni svet, izdajateljski svet in podobno). Podrobneje je določeno, kdo vse sestavlja tak družbeni organ, kakor tudi, kdo in kako določa svoje predstavnike v družbeni organ pri časopisu. Po novem zakonu bo družbeni organ pri časopisu:
- sklepal o temeljnih, vprašanjih izvajanja zasnove časopisa,
- obravnaval druga vprašanja ki so temeljnega pomeiia za izdajanje in urejanje časopisa, o teh vprašanjih pa bo dajal tudi mnenja in predloge izdajatelju oz. ustanovitelju časopisa oz. njegove organizacije.
Družbeni organ mora tudi skrbeti za neposredno povezovanje časopisa z delovnimi ljudmi in občani, da tako zagotovi njihov vpliv na delo in razvoj časopisa.
Zakon posebej našteva, kako lahko tudi občani v skupini najmanj desetih oseb izdajajo časopis, kaj vse je potrebno za ustrezno prijavo pri republiškem otganu, pristojnem za informacije kot tudi, da mora vsak časopis imeti odgovornega urednika. Le-ta je ob pogojih zakona odgovoren za vsako informacijo, ki je objavljena v časopisu. Izdajatelji ča-
1
£9
,Vidiš, njegovo j)remoženje je kot narodna pesem — izvor ni znan
sopisov morajo najmanj enkrat na leto objaviti podatke o virih financiranja časopisov, višini dotacge, deležu dohodkov od oglasov v celotnem dohodku, kot tudi podatke o letni nakladi in druge podatke, ki so pomembni za javnost ter so v zvezi z izdajanjem časopisa.
Kdaj brezplačno sporočilo?
Novost v zakonodaji o javnem obveščanju prinaša 42. člen zakona, ki pravi:
„Na zahtevo republiškega ali zveznega organa Id je pristojen za informacije, mora odgovorni urednik v prvi naslednji števiki časopisa objaviti brezplačno sporočilo, ki je posebnega pomena za občane in organizacije, ker gre za življenje in zdravje ljudi, za njihovo premoženje, za javni red in mir in podobno.“
Tudi naslednji člen govori, da lahko delovni ljudje in občani ter njihove skupnosti in organizacije zahtevajo, da se v sredstvih javnega obveščanja objavijo njihova sporočila, če so ^pomembna za javnost. Odgovorne osebe v sredstvih javnega obveščanja morajo presoditi pomen in nujnost takih sporočil, pa tudi svoje materialne možnosti in okvire dejavnosti svojega časopisa ali organizacije, ko sklepajo o taki objavi ali njeni zavrnitvi. '
Kdaj In kako popravek?
če neko sporočilo, ki je bilo objavljeno v časopisu, prizadene čast, dobro ime, pravice ali koristi delovnih ljudi in občanov ter njihovih organizcij in skupnosti, lahko našteti zahtevajo od odgovornega urednika časopisa, da objavi njihov popravek sporočila. Pravico do zahteve objave popravka imajo tudi otroci, zakonec, starši ter bratje in sestre prizadetega, če je ta med tem umrl. To pravico lahko uporabi tudi organ skupnosti, organizacije, društva ali civilno pravna oseba, kateri je pripadal umrli.
' Popravek se mora opirati samo na dejstva in okoliščine, s katerimi prizadeti izpodbija navedbe v objavljenem poročilu. Kdor daje popravek, ga mora podpisati.
Zakon podrobno našteva, kdaj odgovornemu uredniku ni treba objaviti popravka. Bralce bo najbolj zanimala navedba, da popravka ni treba objaviti, če ga je odgovorni urednik časopisa dobil po preteku 30 dni od objave sporočila v dnevnem listu, oziroma po preteku 60 dni od objave sporočila v kakšnem drugem periodičnem listu ali reviji.
Ce ni razlogov, da se odkloni objava popravka, mora biti popravek objavljen, kadar gre za dnevni list, v prvi ali najkasneje drugi naslednji številki; če gre za kakšen drug periodičen list (tednik ali štirinajstdnevnik) ali revijo, je treba popravek objaviti v prvi naslednji številki po prejemu popravka v uredništvu.
Popravek mora biti objavljen brez sprememb ali dopolnitev v istem delu časopisa, z istim naslovom in s črkami iste velikosti, kot je bilo objavljeno sporočilo, na katero sc popravek nanaša. Izjemoma sme objaviti odgovorni urednik popravek v izvlečku, če je popravek nesorazmerno daljši od sporočila, na katerega se nanaša, ali če se v vseh njegovih delih ne nanaša neposredno na objavljeno sporočilo.
Ce odgovorni urednik noče objaviti popravka ali ga ne objavi na predpisani način, ima tisti, ki popravek zahteva, pravico vložiti pri okrožnem sodišču, na katerega območju izhaja časopis, zoper odgo-
vornega urednika tožbo za objavo popravka. Taka tožba se lahko vloži najpozneje v 30 dneh po preteku roka za objavo popravita. Važno je vedeti še to, da se z uvedbo kazenskega postopka zaradi dejanja, ki je bilo storjeno z objavo sporočilo, na katero se nanaša popravek, ne prekine postopek o tožbi za objavo popravka.
Četrto poglavje novega zakona govori o radiodifuzni, peto poglavje pa o filmskih noviczdi.
Zloraba svobode obveščanja
Temu pomembnemu vprašanju je namenjeno v zakonu šesto poglavje, katerega prvi odstavek trdi:
„Objavljanje sporočil, ki navajajo na kazniva dejanja, gospodarske prestopke ali prekrške ali ki škodujejo
I družbeno dogovaijanje in sa-I moupra'mo sporazumevale : o medsebojnih razmeijih. Ce |je udeleženec v družbenem j dogovoru SR Slovenija, jo : zastopa izvršni svet skupšči-
Ine SR Slovenije.
(Iz novega zakona o I	javnem	obveščanju)
časti, dobremu imenu ali pravicam občanov ali družbeni skupnosti, pomeni zlorabo svobode obveščanja in una za posledico odgovornost po zakonu.
Objavljanje in širjenje sporočil se sme omejiti samo za to, da se prepreči zloraba svobode obveščanja, in sicer v primerih, ki jih zakon izrecno določa...“
81. člen zakona navaja, daje prepovedano razširjati sporočila, s katerimi se:
1. objavljajo zaupni dokumenti ali podatki, ki so po svoji naravi državna, uradna ali gospodarska tajnost posebnega pomena za družbeno skupnost;
2. prenašajo ali raznašajo nere- . snične ali alarmantne vesti, ki ogro- j. žajo ali^bi utegnile ogroziti javni red in mir ali vznemiriti javnost;
3. hudo žali morala;
4. povzroča škoda pri vzgoji otrok in mladine;
5. objavljajo dokumenti ali podatki, ki so škodljivi za sodni postopek.
Sedmo poglavje opisuje kazenske določbe za prekrške novega zakona
Vloga in vpliv občana pri vsakem obveščanju
Svoboda obveščanja in pravica do obveščenosti sta temeljna pogoja za samoupravljanje občana in delovnega človeka ter za njuno kvalificirano soodločanje o družbenih zadevah. Zato SR Slovenija pospešuje podru-žabljanje javnega obveščanja in odpravljanje slehernega monopola obveščenosti s tem, da krepi vlogo in vpliv občana in delovnega človeka v procesih obveščanja ter poglabljanja odgovornosti virov in sredstev javnega obveščanja do njiju.
II
Dejavnost javnega obveščanja v SR Sloveniji vsebinsko opredeljuje socialistična samoupravna družbena ureditev, Poglaviten smoter te dejavnosti je uveljavljanje, utrjevanje in razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov in neposredne socialistične demokracije, enakopravnosti, enotnosti in solidarnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter mednarodnega sodelovanja na načelih miroljubnega in ustvarjalnega sožitja.
SR Slovenija spodbuja samoupravno integriranje vseh dejavnikov obveščanja v enoten in soodvisen proces po načelu enakih pravic in obveznosti ter razmejenih odgovornosti z namenom, da se usklajujejo interesi in da se izoblikujejo pravila obnašanja, ki bodo ustrezala samoupravni demokraciji in zamenjala državno prisilo.
IV
V Socialistični lovnega ljudstva
zvezi de-Slovenije
občani in delovni ljudje kot posamezniki in v vseh oblikah svojega interesnega povezovanja in združevanja neposredno ali po svojih delegatih in organih pospešujejo svojo vsestransko in objektivno obveščenost, oblikujejo in uresničujejo pravila socialističnega obnašanja vseh dejavnikov obveščanja, uresničujejo načelo javnosti dela vseh nosilcev javnih pooblastil, zagotavljajo enakopravno in demokratično uporabljanje vseh sredstev javnega obveščanja ter v ta namen spodbujajo in pospešujejo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje med vsemi dejavniki obveščanja.
Zaradi uresničitve načela enotnosti in odprtosti jugoslovanskega komunikacijskega prostora zagotavlja SR Slovenija svobodo obveščanja in pravico obveščenosti vsem državljanom SFR Jugoslavije pod enakimi pogoji ter pospešuje usklajevanje in integriranje celotne dejavnosti v enoten sistem obveščanja v Jugoslaviji. Prav tako si v okviru svojih pristojnosti prizadeva za uresničitev načela svobodne mednarodne izmenjave informacij, zlasti pa s slovenskimi narodnostnimi skupnostmi izven državnih meja.
VI
Uvodna načela so podlaga za razlago zakona in delovanje vseh dejavnikov obveščanja.
Uvodna načela iz novega Zakona o javnem obveščanju, ki ga je sprejela skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora 14. februarja 1973
URADNE URE!
Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu obvešča vse zavarovance Skupnosti zdravstvenega zavarovalca delavcev in kmetov Novo mesto oz. vse prebivalce občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje, da od 1,
3.	1973 dalje sprejema stranke samo ob uradnih urah, in sicer:
SEDEŽ V NOVEM MESTU:
ponedeljek
sreda
petek
7. - 12.
7. - 12. in 14. - 16. 7.-12.
PODRUŽNICA V ČRNOMLJU:
torek	7. — 12.
sreda	7. — 16.
četrtek	7.— 12.
PODRUŽNICA V KRŠKEM:
ponedeljek
sreda
petek
7.-12.
7. - 12. in 14. - 16. 7. - 12.
Vložišča pri vseh treh enotah sprejemajo vloge vsak delovni dan razen sobote.
KZSZ NOVO MESTO
VELJAVNOST ZDRAVSTVENIH IZKAZNIC
VSEM ZAVAROVANCEM - KMETOM NA OBMOČJU SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV IN KMETOV NOVO MESTO
Obveščamo zavarovance — kmete, da letos načeloma ne bomo potrjevali zdravstvenih izkaznic kmečko zavarovanim osebam. Kljub temu bo njihova veljavnost podaljšana do 30.
4.	1974. O tem bodo obveščene vse zdravstvene delovne organizacije oziroma vsi zdravstveni delavci na območju skupnosti, da bi preprečili morebitna nesoglasja pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva. Vse tiste kmečko zavarovane osebe pa, ki bodo uporabile zdravstveno varstvo v zdravstvenih delovnih organizacijah oziroma pri zdravniku izven območja skupnosti, bodo morale imeti potrjene zdravstvene izkaznice, ker velja ta dogovor samo znotraj območja skupnosti. Te osebe bodo lahko potrdile veljavnost izkaznic pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu (za območje občine Novo mesto in Trebnje) oziroma ^ri njegovih podružnicah v Črnomlju (za območje občin Črnomelj in Metlika) in v Krškem (za območje občine Krško). Komunalni zavod in njegove podružnice bodo potrjevali zdravstvene izkaznice tudi tistim kmečko zavarovanim osebam, ki bi to izrecno želele, kar velja zlasti za območja, ki meje na sosednje skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Izkaznice bo mogoče potrditi ob uradnih dnevih in ob uradnih urah.
Izvršilni odbor Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto
Za voznike C in E kategorije
ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO STROKO NOVO MESTO
ŠOLA ZA POKLICNE VOZNIKE MOTORNIH VOZIL
RAZPISUJE •
vpis v tečaj za poklicne voznike motornih vozil kategorij C in E v Novem mestu.
Pričetek tečaja bo predvidoma 15. 4. 1973.
Kandidati se lahko vpišejo vsak dan do 31. marca 1973 v tajništvu.
Informacije vsak ponedeljek in petek od 8. do 12. ure v upravi šole.
Ravnateljstvo
V	tem tednu vam priporočamo brezobvezen ogled moških in otroSkih pomladnih vetrovk ter ženskih pomladnih plaščev.
{DeleieksHV‘ Črnomelj
LJUBLJANSKE MLEKARNE LJUBLJANA, TOLSTOJEVA 63
OBJAVLJAMO naslednja prosta delovna mesta:
-ADMINISTRATOR
v skladišču Novo mesto
Za to delovno mesto je potrebna dokončana srednja šola ali administrativna šola s prakso.
-	VEČ DELAVCEV ŽIVINOREJCEV
za delo na posestvu Stična
Zaželena je zaposlitev zakonskih parov, na razpolago je tudi stanovanje.
Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih Zaposlitev sprejema kadrovska služba podjetja Ljubljanske mlekarne, Ljubljana, Tolstojeva 63.
Odbor za medsebojna razmerja ZS KMETIJSKE ZADRUGE RIBNICA
razpisuje prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE ZADRUGE
Pogoji: Visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu ali srednja strokovna izobrazba in šest let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu.
V	primeru, da se sprejme kandidat, ki ne izpolnjuje pogojev, se zahteva poizkusno delo, ki traja 3 mesece.
Osebni dohodki in drugi delovni pogoji po dogovoru.
Vloge z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo v petnajstih dneh po dnevu objave.
DEKLETA IN ŽENE
S PODROČJA SEVNICE, SENOVEGA IN KRMELJA,
ali se želite zaposliti kot šivilje
Konfekcija „LISCA", Sevnica, išče kandidatke za priučitev za industrijsko šiviljo (konfekcionarko), ki se bodo po uspešno končanem priučevanju lahko takoj zaposlile v naših obratih v Sevnici, na Senovem in,v Krmelju.
Priučevanje bo trajalo 6 mesecev in bo za vse obrate v našem priučitvenem centru v Sevnici, pričelo pa se bo v aprilu. V času priučevanja prejemajo učenke nagrado v znesku od
150,00	do 300,00 din na mesec, kar je odvisno od uspeha. Prevozne stroške v Sevnico v času priučevanja bo plačalo podjetje „LISCA". Po končanem priučevanju in zaposlitvi je osebni dohodek odvisen od doseženih uspehov pri delu in znaša na mesec od 1000,00 din dalje.
POGOJI: uspešno končanih 6 razredov osnovne šole, starost ■od 15 do 25 let Vse kandidatke bodo predhodno testirane, ali so sposobne za šivilje.
Pismene prijave pošljite na naslov:
Konfekcija „LISCA", organizacijsko-kadrovski sektor, 68290 SEVNICA, do 25. marca 1973. V prijavi navedite točen naslov, datum rojstva, koliko razredov šole ste uspešno končali in v katerem obratu bi se po končani priučitvi želeli zaposliti.
,	Konfekcija	„LISCA"
SEVNICA
AMD Črnomelj razpisuje javno ustno prodajo osebnega avtomobila FIAT ZASTAVA — 750, leto izdelave 1970. Prodaja bo dne 17. 3. 1973 ob 10. uri v prostorih AMD.
PODJETJE „KOVINAR", NOVO MESTO
razpisuje prosto delovno mesto
SAMOSTOJNE KUHARICE
za pripravo enolončnice — za nedoločen čas Pogoj: samostojna nabava živil
Ponudbe sprejema komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij do 20. 3. 1973.
Nastop službe: 1. 4, 1973
„DOLENJKA"
trgovsko podjetje na debelo in drobno. Novo mesto,
objavlja prosto delovno mesto PRODAJALKE
dolei^ka
v prodajalni „Market" na Ljubljanski cesti v Novem mestu Pogoji: kvalificirana trgovska delavka tekstilne ali mešane stroke. Rok za vlaganje prijav je 8 dni po objavi.
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
Stanovanjsko in komunalno podjetje Brežice
bo oddalo na javnem natečaju dne 2. 4. 1973 ob 9 uri na sedežu podjetja
stavbno parcelo za gradnjo stanovanjskega objekta št. 17 v stanovanjski soseski Nova vas.
Interesenti dobe potrebne podatke na sedežu podjetja.
rt
V	PRENOVLJENI PRODAJALNI VAM NUDIMO VELIKO IZBIRO
• PLETENIN
• PERILA
• POSTELJNEGA PERILA
• ŽENSKIH TORBIC
• IN DRUGEGA MANUFAKTURNEGA BLAGA. ODPRTO OD 8-12 in 15-18 URE.
SPLOŠNA VODNA SKUPNOST DOLENJSKE Novo mesto
objavlja prosto delovno mesto
SNAŽILKE PISARNIŠKIH PROSTOROV.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poseben pogoj za nastop dela je 2-mesečno poskusno delo.
Interesentke naj se osebno zglasijo na upravi podjetja v Novem mestu, Trdinova 23, do vključno 23. marca 1973.
SLOVENUAVINO UUBUANA
Ljubljana, Frankopanska 11
razglaša več prostih delovnih mest za KLETARSKE DELAVCE
Kandidati za ta delovna mesta morajo imeti končano osnovno šolo, odslužen vojaški rok in veselje do kletarskega poklica.
Izbranim in sprejetim kandidatom bo podjetje omogočilo interno šolanje za kletarski poklic in bodo imeli po uspešno zaključenem šolanju priznano interno kvalifikacijo.
Sprejetim kandidatom izven Ljubljane bo podjetje omogočilo samsko stanovanje. Osebni dohodek po sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Delovno razmerje je mogoče nastopiti takoj ali najkasneja s
1.	4. 1973. Kandidati naj se pismeno ali osebno prijavijo v kadrovski službi podjetja. Rok za prijave je 10 dni po objavi.
I	■	• V ■	■■	■	I
krojači m sivilje!
INDUSTRIJA OBLAČIL
Ljubljana, Tolstojeva 9/a
razpisuje za obrat v Trebnjem delovna mesta in vabi k sodelovanju:
1. OBRATOVODJO OBRATA v Trebnjem
Pogoji: konfekcijski inženir s triletno prakso v konfekciji, konfekcijski tehnik ali V K krojač s 5-letno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu v konfekciji.
NUDIMO DVOSOBNO STANOVANJE V TREBNJEM.
2. Večje število
- KROJAČEV, ŠIVILJ
- PRIUČENIH DELAVCEV V KONFEKCIJI
- DELAVCEV Z MOŽNOSTJO PRIUČITVE V KONFEKCIJI
Konfekcijskim delavcem nudimo mesečni dohodek od 1.S00, — do 2.000, — din, nakup lastnih izdelkov po tovarni-* ški ceni, ki je za 30 % nižja od trgovske, organiziran prevoz na delo in z dela, povračilo prevoznih stroškov nad 20 din itd.
I
Za delavce, ki se želijo priučiti za delo v konfekciji, organiziramo enomesečne tečaje in jim tačas nudimo nagrado 800 din poleg zgoraj navedenih ugodnosti.
Delavcem, ki so v rednem delovnem razmerju pri drugi delovni organizciji in se žele zaposliti v naši delovni organizciji, štejemo čas priučevanja v redno delovno razmerje z neprekinjenim stažem.
Pismene ponudbe pod 1. sprejema kadrovsko socialna služba v Ljubljani, ža ostala delovna mesta pa se lahko prijavite v našem obratu v Trebnjem in pri pristojnem zavodu za zaposlovanje.
KflCEUSKE NOVICE KOČEVSKE NOVUE -K- KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE NOVICE
Krajevna samoupava vedno bolj ugledna
 ..■	i	-	  ■	,J,	.11	.	.1	   II	I  .
Odbori za posamezna mestna območja so uspešna oblika samouprave, l<i jo je krajevna skupnost uvedla šele pred kratkim ~ O delovnem programu KS letos bomo kmalu razpravljali (in o gradnji
kopališča tudi)
Na bližnjem zboru občanov za mesto Kočevje, ki bo združen z zborom voliicev, bodo razpravljali o delovnem programu krajevne skupnosti za letos, o morebitni gradnji kopališča in samoprispevku zanj itd. Po sedaj znanih podatkih bo krajevna ^upnost razpolagala z 1,173.845 din in okoli 450.000 din, ki se bodo zbrali v obliki prispevka za uporabo mestnega zemljišča.
PRORAČUNSKA SREDSTVA, ki bodo vnašala okoli 465.000 din, bodo porabljena za redno, družbeno
Po občini
OSILNICA:	HOČEJO VECJI
VPLIV - Značilno za delo krajevne organizacije ZZB NOV je, da člani tesno sodelujejo pri reševanju vseh krajevnih zadev. V minulem obdobju so vložiU mnogo naporov, da bi ustanovili obrtni obrat, v katerem bi dobili domačini zaposbtev. Niso zadovoljni z električno in s telefonsko n^eljavo, ki občasno odpovesta. Kritično so ocenjevali tudi dodeljevanje dolgoročnih posojil za gradnjo in popravilo hiš in stanovanj borcev NOV. Po njihovrm predlogu bi morale imeti na to več vpliva krajevne organizacije in ne predvsem pristojni občinski organi.
STARI LOG:	POZABLJENI
SPOMENIKI - Prebivalci Starega Loga, Poloma in okoliških krajev v tem predelu kočevske občine so ugotoviU, daje v zadnjih letih posvečene premalo skrbi vzdrževanju in obnovi številnih spomenikov narodnoosvobodilnega boja. Po njihovih ugotovitvah bi lahko mnoga manjša dela na področju spomeniškega varstva uredili s skromnim denarjem. Pomembno vlogo bi moralo pri tem odigrati občinsko vodstvo Zveze združenj borcev NOV, ki bi moralo del svojega denarja nameniti tudi za te zadeve.
CVISLERJI: KLJUB TEZAVAM USPEH - Kmetijski obrat ZKGP Kočevje, ki upravlja zemljišča od Cvišleijev do Bukove gore pri Koprivniku, si prizadeva, da bi dose-
tal čim boljše uspehe. Čeprav se sre-uje z vrsto težav, kot so določene cene mleku in živini, ter z nenehnim povečevanjem ostalih materiabiih stroškov, je minulo poslovno leto zaključil z zadovoljivim uspehom in ustvaril nekaj čistega dohodka. Za dosežene uspehe so zaslužni vodstvo obrata jn vsi zaposleni._
KOČEVJE; POMOČ BORCEM -Konec preteklega leta je prejemalo 138 občanov občinske priznavalnine, ki jih je priznala komisija za vprašanje borcev NOV pri občinski skupščini. Najnižja priznavalnina je znašala 150 din, naj višja 500 din, povprečna pa 289 din. Za te namene so lani porabili 527.733,95 din. Precej tega denarja je prišlo iz republiškega proračuna, in to nekaj nad 330 tisoč dinarjev, kar ni majhen znesek.
DOLGA VAS: BORCI IN MLADINA - Na nedavni redni letni konferenci krajevne organizacije Zveze združenj borcev NOV so pregledali dosedanje delo in se dogovorili o bodočih nalogah. Mnogo so govorili tudi o vlogi borcev v pripravah na splošni ljudski odpor ter o prenašanju tradicij NOV ria mladi rod. V razpravi o pismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ so se zavzeh še za večje sodelovanje z vsemi organizacijami, zlasti z organizacijo Zveze mladine. Po njihovem predlogu bo potrebno v prihodnje prirediti več srečanj med borci in mladino.
in komunalno dejavnost KS, za promet in prometno varnost, za vzdrževanje parkov, javne razsvetljave, izobešanje zastav, varstvo narave, urejanje Rinže, zapornic. Likovnega salona, pokopališča, za osebne dohodke in rezervo sklada.
DENAR CESTNEGA SKLADA (230.000 din) bo porabljen za vzdrževanje 22 km oziroma 92.000 kvadratnih metrov cest in ulic ter za zimsko službo.
DENAR ZA VZDRŽEVANJE OBJEKTOV POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA (235.000 din) bo porabljen za Seškov dom, državni arhiv, centralno kurjavo in pokopališče.
PRISPEVKI IZ SREDSTEV DRUŽBENIH ORGANIZACU (temeljne izobraževalne skupnosti in temeljne kulturne skupnosti) v znesku 243.000 din bodo porabljeni za ureditvena dela okolice otroškega
vrtca in za manjša popravila odra v Seškovem domu.
Razen tega so tu razen sredstev PRISPEVKA ZA UREJANJE MESTNEGA ZEMLJIŠČA POSEBNI PRISPEVKI OBČANOV, ki jih sami prostovoljno zbirajo za urejanje raznih, zanje posebno pomembnih zadev. Če gre za objekte javnega značaja, prispeva zanje večji del še KS. Krajevna skupnost računa tudi na posebne prispevke gospodarskih organizacij, na primer za ureditev pločnika od bodoče nove avtobusne postaje do podjetja ITAS.
Krajevna skupnost Kočevje je v zadnjem dobrem letu dni močno razvejila svoje delo, v sodelovanju z občani marsikaj uredila in zato žela tudi pohvalo občanov. S takim delom je pritegnila ljudi, ki zdaj predvsem v odborih za posamezna območja krajevne skupnosti ustvarjalno delajo. Vse to pa pomeni krepi-
tev odločanja občanov, sc pravi krepitev samoupravljanja, kar potrjuje hkrati, da so se tudi v Kočevju že začele izvajati oziroma uvajati nekatere zadeve, predvidene v drugi fazi ustavnih sprememb, o čemer se bo prava razprava šele začela.
J. PRIMC
Andrej Arko med mladimi Hlatelisti, katerih tehnični vodja je
Republiška razstava bo v Kočevju
Razgovor z znanim kočevskim filatelistom Andrejem Arkom
Znanega filatelista Andreja Arka smo zaprosili za razgovor o bližnji republiki filatelistični razstavi v Kočevju, o delu Filatelističnega društva Kočevje in njegovem delu. Na vprašanja je odgovoril tako:
Ne znamo se dostojno vesti
Sodnik za prekrške občinske skupščine Kočevje je lani reševal 1.472 zadev. Od tega je bilo največ predlogov za kaznovanje s področja prometne varnosti na javnih cestah. Na drugem mestu so bih prekrški s področja javnega reda in miru, kar dokazuje, da se občani v precejšnjem številu nedostojno vedejo na javnem kraju, pretepajo in kalijo nočni mir. Pegatki kažejo, da se je število teh prekrškov povečalo za
okoli 27 odstotkov.
Precej dela je bilo tudi z občani, ki so prišli v nasprotje s.predpisi o neupravičeni bogatitvi oziroma s predpisom o „protipravni materialni koristi". Med ostalimi kršilci je bilo predlaganih 12 oseb v upravno kaznovanje zaradi vselitve brez odločbe ali pogodbe. Za večino teh se je v postopku izkazalo, da so stanov^i v izredno slabih stanovanjskih razmerah. ,	-vd
Z igro do spoznanj
Z lastnimi izkušnjami do skrivnosti
Vsak mesec se zbero učitelji drugih razredov kočevske in ribniške občine na posvetovanju oziroma seminarju, ki ga vodi pedagoška svetovalka iz Ljubljane, Marija Jemec. Osrednja tema na njih je nova matematika. Pouk računstva v osnovni šoli je pravzaprav že pouk matematike.
Namen pouka je, da čimbolj poudari matematično vsebino. Ta cilj pa lahko uresničimo le, če damo otrokom priložnost, da se sami, s pomočjo lastnih izkušenj dokopljejo do matematičnih struktur, ki so tu-
di osnova celotnemu računstvu. Večino teh spoznanj si otroci lahko pridobijo z igro. Igre uporabljamo kot pomemben metodični postopek, s katerim vzbujamo v otroku veselje in ohranjamo zanimanje.
Na nedavnem zadnjem seminarju smo pregledali rezultate in dosežene uspehe pri polletnem delu. Zadovoljni smo bili vsi. Trud, ki smo ga vložili v delo z boljšimi in slabšimi učenci, je poplačan. Uspeh kontrolnih testov je bil v 75 odstotkih najnižji in 86 odstotkih najvišji.
A. AB.
- Sklenjeno je že, da bo republiška razstava pionirjev-filatelistov v Kočevju od 22. septembra do 3. oktobra. Zajemala bo temo „Revolucionarna in osvobodilna gibanja doma in po svetu“. Republiški razstavi smo dali prednost pred zvezno zato, ker bo takrat v Kočevju veliko prireditev v počastitev 30-letnice zbora slovenskUi odposlancev in ne bo zadosti primernih prostorov za prireditve, ki bi zahtevale še več prostora.
Filatelistična zveza Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije sta se odločili za razstavo v Kočevju tudi zato, ker je Občinska zveza prijateljev mladine Kočevje v Sloveniji znana po organizacijskih zmožnostih (sprejem, preskrba in dobro počutje gostov-pionirjev) in ker je Filatelistično društvo Kočevje strokovno in organizacijsko dovolj močno za uspešno izvedbo zahtevne razstave.
Filatelistično društvo obstoji v Kočevju že 23 let. Pred vojno ga tu ni bilo. Ima 59 članov, in sicer 24 odraslih, 12 mladincev in 23 pionirjev. Med njimi je 11 žensk.
- Kakšno delo opravljate v društvu kot najstarejši član?
- Predsednik je Lojze Levstik, jaz pa sem tajnik društva in tehnični vodja mladinske ter pionirske sekcije društva. Sem tudi član mladinske komisije Filatelistične zveze Slovenije.
- Kakšne zbirke imajo društveni člani?
- Starejši imamo predvsem klasične, mladina pa tematske, ker je treba za klasične precej denarja. Jaz
r
imam popolno zbirko stare in nove Jugoslavije, k izpolnitvi pa se bližajo tudi moje zbirke Švice, Nizozemske ter Nemčije. Močne in dognane zbirke imajo še Lojze Levstik (Avstrijo), Tone Mihelčič (Češkoslovaško), Frenk Lovšin (Madžardco in Poljsko). Mladinci in pionirji pa imajo mnoge lepe tematske zbirke.
- Katere posebne zbirke za razstave imajo člani?
- Jaz imam že večkrat nagrajeni zbirki LOV in znane VERIGARJE v četvorčkih, Marija Andoljšek ima dognano zbirko o športu, Boštjan
Fabjan „Vse o 500-letnici mesta Kočevje", Lojze Levstik ima del Jugo-i slavije v devetorčkih, Frenk Lovšin „Lik Lenina", Tone Mihelčič „Vesolje". Pripravljamo pa vsi nov9 zbirke in dopolnjujemo stare. Tako iina-mo za razstave vedno kaj pri rokah.
- Zdaj pa povejte še nekaj besed o sebi?
- Znamke sem pričel zbirki kot 8-letni šolarček, torej jih zbiriun že 6C) let. Zanje me je navdušil oče, ki mi je pri tem tudi veliko pomagal,
- Mi lahko poveste, na koliko cenite vse svoje zbirke?
- Ne bi rad videl, da bi me lovila komisija za ugotavljanje premoženja. Rečem lahko le, da se v šestdesetih letih veliko nabere in da drži znani ljudski rek: Kamen do kamna-
Pomagati kmetom in odpreti obrate
Kočevska NAMA je pripravila več manjših darilnih zavitkov, primernih za razne priložnostne obdaritve. Tako nevsiljivo spomnijo obiskovalce, da morda morajo kupiti komu darilo. Tako naredi NAMA kupcem uslugo, sebi pa poskrbi za večji promet. (Foto; Primc)
Za novega predsednika občinskega odbora ZZB NOV Kočevje je bil pred kratkim izvoljen Drago Gril, za podpredsednika Jože Žagar, za častnega predsednika pa dosedanji predsednik in narodni heroj Jože Boldan-Silni.
Na nedavni konferenci so se borci pogovorili o mnogih zadevah in med drugim sklenili, da bodo okrepili delo v zvezi z uresničevanjem misli iz pisma, posebna njihova naloga pa bo reševati stanovanjske in socialne zadeve borcev.
Za borce, ki nimajo denarja, da bi si sami zgradili ali kupili stanovanje, bodo zgradili 24-stanovanjski stolpič. Borcem na podeželju pa bodo namenili, kolikor bo največ mogoče denarja za obnovo hiš.
„Socialne probleme podeželja bo treba reševati s pospeševanjem kmetijstva in odpiranjem manjših obratov, da bi čimveč mladine ostalo doma, na zemlji," meni novi predsednik Drago Gril in poudarja, da se mora skrb za podoeželje kazati tudi meni novi predsednik Drago Gril in poudarja, da se mora skrb za podeželje kazati tudi
Delo krajevnih organizacij
ZB bo treba poživiti in jim nuditi potrebno pomoč, saj so te organizacije osnova za delo občinske organizacije, v bodoče pa jim bo dan še večji poudarek. Med drugim bodo na primer zdaj vse prošnje v zvezi s priznavanjem posebne delovne dobe obravnavale najprej krajevne organizacije ZB, šele nato pa tudi pristojna komisija pri občinskem odboru ZZB.
J PRIMC
Drago Gril: ,godalne probleme podeželja je treba reševati s pospeševanjem kmetijstva in odpiranjem manjših obratov.“ (Foto:	J.
Primc)
Kako do ekonomista
00/0!/ smu
:dni študij na ped^oški Ljubljani za učitelje raz-jka. Predavanja so sc
Pred kratkim smo obiskali DANILA ŠKULJA, predsednika oddelka za izobraževanje pri Delavski univerzi „Jože Seško“ v Kočevju in ga zaprosili za razgovor o možnostih za izobraževanje ob delu v višjih in visokih šolah.
— Razni organi in organizacije ugotavljajo, da v Kočevju primanjkuje tudi ljudi z višjo in visoko izobrazbo, da taki celo beže iz Kočevja. Kaj je doslej ukrenfla DU za izobraževanje tega kadra?
- Zaradi vedno večjih potreb po višje in visoko izobraženih strokovnjakih v gospodarstvu in drugod smo doslej že organizirali nekaj takih šol. Tako deluje trenutno pri DU center za izredni študij na mariborski višji tehniški šoli, pri katerem je vključenih v tretjem letniku šolanja 15 slušateljev, in sicer eden za kemijsko, dva za elektro in 12 za strojno stroko. Največ slušateljev je
iz IT AS A.
V letu 1968/69 smo organizirali center za izredni: akademiji v Lr rednega pouka. Predavanja končala lani. Večina izmed 16 slušateljev (vsi so bili iz osnovne šole Kočevje), ki so obiskovali predavanja tudi ^nje leto, je že diplomirala.
V šolskem letu 1970/71 smo organizirali študijsko skupino za izredni študij na ekonomski fakulteti v Ljubljani, in sicer poslovna smer (1. stopnja). Redno šolanje na tej fakulteti traja dve leti, izredno pa štiri leta, vendar je možnost, dajo lahko prizadevni slušatelji končajo tudi precej prej. V to šolo se je vpisalo 23 slušateljev. V prvem letu so poslušali predavanja iz knjigovodstvu.
ekonomike in organizacije podjetja ter iz osnov narodne obrambe. Predavali so profesorji-izpraševalci eko-nomdce fakultete. V drugem letu pa Je primanjkovalo učben&ov, zaradi česar je bil velik osip. Organizirali smo le še predavanja iz matematike, v glavnem pa je bil študij prepuščen posameznikom, ki smo jim posredovali informacije o izpitnih rokih in predavanjih.
ZDAJ BOLJŠI POGOJI
— Boste študij na ekonomski fakulteti ponovno oživili, saj so predvsem gospodarstvu taki strokovnjaki potrebni?
- Odnos do izrednega študija na tej fakulteti se je v zadnjem letu precej izboljšal, zato bomo študij oživili ne le za dosedanje slušatelje, ki naj bi ga končali, ampak tudi za nove.
— Kakšen je pogoj za vpis?
- Prej je bil pogoj dokončana gimnazija ali srednja ekonomska šola, zdaj pa sc brc7. sprejemnega izpita lahko vpišejo vsi, ki so dokončali kakršnokoli srednjo šolo. Na razpo-
lago so tudi vse potrebne učne knjige ali skripta.
— Kateri predmeti so v 1. in
2.	letniku?
- v prvem so politična ekonomija, ekonomika SFRJ, ekonomika in organizacija podjetja, knjigovodstvo, uvod v matematiko za ekonomiste, poslovna statistika, uvod v računovodstvo (nov predmet) in osnove narodne obrambe. V drugem letniku pa so predmeti: osnova narodne obrambe, tuj jezik (po izbiri), Tmančno računovodstvo, gospodarsko pravo, pisarniška tehnika, komercialno poslovanje in ekonomska statistika.
Vsak slušatelj si mora v drugem letniku izbrati še po enega iz naslednjih predmetov: zavarovalne finance, uvod v ekonomiko turizma in organizacijska psihologija (prva izbirna skupina) in en predmet iz druge skupine, v kateri so: stroškovno računovodstvo, tehnika zunanjetrgovinskega poslovanja, poslovanje turističnega podjetja in uvod v organizacijo proizvodnje (druga izbirna skupina).
Zapovrstnost opravljanja izpitov ni določena, le zadnji izpit mora biti
iz druge izbirne skupine, ker zahteva tudi seminarsko n^ogo. Ko kandi-^t opravi ta izpit, je opravil študij
Danilo Škulj: „Ljudi z vi^o šolo v Kočevju manjka, prav zdaj pa so ugodni pogoji za izredni študij na prvi stopnji poslovne smeri ekonomske fakul-tete.“ (Foto; J. Primc)
na I. stopnji ekonomske fakultete m dobU naziv ekonomist. Prehod na drugo stopnjo te fakultete je možen nato brez sprejemnega izpita. Kdor konča študij na drugi stopnji, dobi naziv diplomiranega ekonomista.
— Že vpisujete kandidate za ta študij?
- Zdaj se lahko vpišejo pri nas le informativno. Če bo dovolj kandidatov, najmanj 25, bomo s študijem pričeli že v prihodnjem šolskem letu, se pravi novembra.
— Vse, ki žele študirati, bo gotovo zanimalo, koliko jih bo to na leto stalo, katera predavanja bodo v Kočevju in ob katerih urah bodo predavanja.
- Šolnina za eno šolsko leto bo znašala predvidoma 1.800 din. V tem znesku ni všteto učno gradivo (knjige itd.). V Kočevju bodo predavanja iz istih predmetov, kot so bila že doslej. Za druge predmete pa bodo konzultacije. Izpiti bodo v Ljubljani. Predavanja se bodo začela pozno popoldne, da se jih bodo lahko udeleževali tudi zaposleni kandidati.