DVE   VŽIGALICI                      ^as^ plamen Prei-i sabo,   bi ta švignil
nazaj, objel hrastov grm, ki bi vzplam-tel v enem samem trenutku. Nad gr-
Popotnik je potoval po razsežnih ka-    mom vidim pinijo, pokrito z mahom.
lifornijskih gozdovih. Bilo je poleti ob     Tudi ta bi bila takoj v divjih plamenih
suši,   ko   tam   najbolj'pihajo   pasatni     od taJ pa do njenega upognjemega vrha.
vetrovi. Jahal je zelo dolgo časa   zato    In plartien te dolge baklje — kako bi
je bil truden in lačen. Razsedlal je"ko-    se Sa lotil veter in zanetil z njim ves
nja, da bi pokadil pipo tobaka. Toda    gozd! V duhu slišim, kako za trenutek
ko je posegel v žep in izvlekel škatli-     zatuli vsa ta soteska; temu se pridruži
co, je našel v -njej samo še dve vžiga-    še glas vetra in ognja. V dtihu vidim
lici.  Podrgnil je prvo ob škatlico,  da    sebe- kako bežim, da se rešim iz tega
bi si prižgal pipo; toda — vžigalica se     groznega   požara,   ki  drevi  za menoj,
ni vžgala.                                                me zasleduje in me hoče ujeti! Vidim
- »Jojmeni«, pravi popotnik, »umrl     ta le*>\.gozd' kako^ori dne7e in d,ne"
bi za pipo tobaka, pa imam zdaj samo    ve> vlld™ zgo'el° Z1V1T}°' suhe st?de?-
eno vžigalico, ki se prav gotovo tudi    c<r- unicenega kmetovalca in otroke, ki
ne bo vžgala. Ali je bil že kdaj človek    ^h  je   ta  neSTeJ   Pognala   po  svetu!
tako  nesrečen,   kakor  sem  jaz?«           kaJ vse zavlsl od ene^a hlPa!«
»Toda,«   začne   premišljevati,   »reci-        Po teh bes«dah hoče prižgati drugo
mo, da se vžigalica vname, da jaz pri-    vžijjaJico, toda tudi ta poslednja se ne
žgem pipo in jo pokadim! Ali se ne bi    LIZ§e-
lahko zgodilo,  da  jo  iztrkam  semkaj        »Zahvaljen bodi Bog«, pravi popot-
v travo — pa bi se trava vnela  ker je     nik in sPravi PiP° v žeP-
suha ko trske; in medtem, ko bi jaz         (R. L. Stevenson — iz angl. Š. H.1
167