GEOLOGIJA 50/2, 285–292, Ljubljana 2007
Zob antrakoterija iz oligocenskih (egerijskih) skladov premogovnika
Senovo
Tooth of anthracotherian from Oligocene (Egerian) beds of Senovo colliery
Vasja MIKUŽ1 & Bogoljub ANI^I]2
1Univerza v Ljubljani, NTF - Oddelek za geologijo, Privoz 11, 1000 Ljubljana
vasja.mikuzOntf .uni-lj .si
2Bratov{eva plo{~ad 8, 1000 Ljubljana
Ključne besede: zob, antrakoterij (Mammalia), oligocen (egerij), Senovo
Key words: tooth, Anthracotherium (Mammalia), Oligocene (Egerian), Senovo
Izvle~ek
V ~lanku je obravnavan fragment sesal~evega zoba iz oligocenskih skladov premogovnika Senovo. Predstavljena je distalna polovica tretjega levega molarja iz zgornje ~eljusti antrakoterija vrste Anthracotherium magnum Cuvier, 1822, ki je shranjena v geolo{ki zbirki Osnovne {ole Senovo v Senovem. V Sloveniji so antrakoteriji najdeni {e v enako starih skladih v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku in La{kem. Vsi antrakoterijevi ostanki so pri nas naj deni v premogi{~ih.
Abstract
In paper a fragment of mammal tooth from Oligocene beds of Senovo colliery is discussed. Available is the distal half of third left molar from maxilla of an anthracotherian of species Anthracotherium magnum Cuvier, 1822 that is kept in geologic collection of the elementary school at Senovo. In Slovenia anthracotherian teeth were found in beds of the same age at Zagorje, Trbovlje, Hrastnik and La{ko. All anthracotherian remains in Slovenia were found in coal deposits.
Uvod
Pred približno desetimi leti smo pri urejanju geolo{ke zbirke v Osnovni {oli XIV. divizije Senovo v Senovem naleteli na zob, ki je zaveden z inventarno {tevilko F 57. Na listku zoba je pisalo, da je najdba iz premogovnika Senovo. Ni pa pisalo, kateri živali naj bi zob pripadal. Oktobra 2007 smo si ostanek zoba izposodili iz že omenjene zbirke v dolo~itev. Po pregledu primerka iz {ol-ske zbirke se je izkazalo, da gre za ostanek fosilnega zoba, pripada pa antrakoteriju ali mo~virski svinji. Najdbe teh fosilnih sesalcev so bile v obdobju delovanja zasavskih premogovnikov v Sloveniji razmeroma po-
gostne. Vemo tudi, da so rudarji v~asih naleteli na celotne skelete terciarnih sesalcev, vendar o najdbi niso nikogar obvestili in nadaljevali z odkopavanjem premoga. V zadnjih desetletjih nismo sli{ali za nikakr{-ne antrakoterijeve ostanke. V oligocenu so bili antrakoteriji v Aziji in Evropi razmeroma pogostni.
Dosedanji podatki o antrakoterijih v Sloveniji
Iz na{ega ozemlja sta omenjeni dve vrsti antrakoterijev: Anthracotherium magnum Cuvier in A. illyricum Teller. Ve~ina razi-
286
skovalcev obe vrsti omenja iz Hrastnika, Zagorja in Trbovelj. Vrsto Anthracotherium magnum omenjajo Stur (1871), Hoernes (1876, 1877), Petraschek (1927), Munda (1939), Rakovec (1948) in Mikuž (2006). Ve~krat je omenjana Tellerjeva (1886) vrsta Anthracotherium illyricum, ki je prvikrat najdena in opisana prav iz Trbovelj in Zagorja (jama Kisovec). O njej so pisali ali jo samo omenjali {e Hilber (1919), Pet-raschek (1927), Dal Piaz (1932), Rakovec (1933), Ku{~er (1967), Ramov{ (1974), Jurkov{ek & Kolar Jurkov{ek (1992) in Odin s sod. (1994). Najve~ podatkov o antrakoterijih na slovenskem najdemo v katalogu Pia & Sickenberg (1934). V katalogu so navedene {tevilne najdbe iz Trbovelj, La{kega, Zagorja in Hrastnika, izvemo pa tudi kje so shranjene. Primerki iz omenjenih na{ih krajev so shranjeni v {tevilnih avstrijskih in{titucijah.
Stur (1871, 546) omenja iz Trbovelj ostanke zob, ki naj bi pripadali sesalcema vrst Anchitherium aurelianense Cuv. sp. in Anth-racotherium magnum Cuv.. Zanimivo je, da Munda (1939, 128) pi{e o domnevnem nastopanju vrste Anthracotherium aurelianen-se Cuv. v premogovem sloju v Trbovljah, kjer sta najdena {e Melania escheri in Unio eibis-waldensis. Zakaj je Munda (1939) rodovno ime Anchitherium preimenoval v Anthracot-herium, ne vemo. Morda gre le za pomoto.
Petraschek (1927), Munda (1939) in Rakovec (1948, 248) omenjajo antrakote-rije iz Zasavja (Zagorja in Trbovelj) in tudi iz Rajhenburga, dana{nje Brestanice. Tu je zaslediti tudi podatek, da pri nas ni živela edinstvena Tellerjeva vrsta Anthracotheri-um illyricum, ki je poznana samo iz Slovenije, temve~ v oligocenu v Evropi in Aziji zelo raz{irjena vrsta Anthracotherium magnum. Torej si je tudi Rakovec (1948) premislil in vse na{e antrakoterijske ostanke pripisal nekoliko ve~ji vrsti “A. magnum”, kar pa ve~ina mlaj{ih ali kasnej{ih raziskovalcev ni opazila.
Munda (1939, 58-59) tudi pi{e, da lahko zgornjeoligocenske sklade produktivne formacije rudnika Rajhenburg raz~lenimo na tri dele: na 80 m debelo klasti~no talni-no bogato z braki~no in morsko favno, sledi okrog 20 m debel premogov sloj v katerem so najdeni ostanki sesalca vrste Anthracot-herium magnum Cuv. in zgoraj približno 40 m debela skladovnica krovnega laporja.
Munda (1939, 94) {e navaja, da je favna premogovega sloja siroma{na, zastopajo
Vasja Miku` & Bogoljub Ani~i}
jo redki ostanki sesalca Anthracotherium magnum. V spodnjih delih v jalovih vložkih zasledimo tudi lupine {koljk, ki so podobne vrsti Cyrena semistriata. Munda (1939, 123) nadalje {e pi{e o vodilnih oligocenskih fosilih Cyrena semistriata, Natica crassati-na, Melanopsis hantkeni, Turritella beyrichi in Anthracotherium magnum, ki so zna~ilni tudi za prehodne plasti iz oligocena v mio-cen.
O starosti premoga v Zasavju so pisali tudi Odin s sod. (1994, 199) in ga uvrstili v katijski “psevdosote{ki ~len” z absolutno datacijo okoli 25 milijonov let, kar ustreza v Centralni Paratetidi obdobju srednjega dela egerija. V istem ~lanku Odin s sod. (1994, 203) navajajo, da so v premogu na-{li mo~virsko svinjo vrste Anthracotherium illyricum. Omenjeni avtorji so po 46. letih {e vedno uporabljali neustrezno vrstno ime za pri nas v Zasavju in na Kozjanskem najdenega oligocenskega sesalca.
Sistematska paleontologija
Sistematika po: Viret, 1961, Rabeder, 1975 in Carroll, 1993
Classis: Mammalia Linné, 1758
Ordo: Artiodactyla Owen, 1848
Subordo: Suiformes Jaeckel, 1911
Infraordo: Bunoselenodontia M. Weber,
1904 Superfamilia: Anthracotherioidea Gill,
1872
Familia: Anthracotheriidae Gill, 1872
(Leidy, 1869)
Subfamilia: Anthracotheriinae Leidy, 1869
Genus: Anthracotherium Cuvier, 1822
Po podatkih Carroll-a (1993, 512) sodijo predstavniki družine Anthracoteriidae med najstarej{e sesalce na svetu. Najverjetneje izvirajo iz Azije, saj je najden najsta-rej{i antrakoterij v zgornjeeocenskih skladih Mjanmara (Burme). Najverjetneje so se {ele v oligocenu raz{irili v Evropo, Afriko in Ameriko. V Afriki in Ameriki so preživeli do pliocena, v Aziji pa celo do pleistoce-na. Colbert & Morales (1994, 383) pi{e-ta, da so v oligocenu nekateri antrakoteriji migrirali tudi v Ameriko, kjer so prebivali vse do miocena. Ista avtorja navajata, da imajo antrakoteriji dolgo in nizko lobanjo s popolnim bunodontnim zobovjem. Zobje imajo konice, nekateri zobje pa kažejo raz-
Zob antrakoterija iz oligocenskih (egerijskih) skladov premogovnika Senovo
287
voj k selenodontnemu tipu s polmese~asto oblikovanimi grebeni. Carroll (1993, 628) pi{e, da je rod Anthracotherium poznan od zgornjega eocena do spodnjega miocena v Evropi in od zgornjega eocena do srednjega miocena v Aziji.
Anthracotherium magnum Cuvier, 1822 Tab. 1, sl. 1–6
Material: Fosilni ostanek (F 57) je iz geo-lo{ke zbirke Osnovne {ole XIV. divizije Senovo. Najdba izvira iz egerijskih skladov premogovnika Senovo. Ohranjena je samo distalna polovica tretjega molarja iz leve zgornje ~eljustnice (M3 sin.). Pri vnovi~nem pregledu kostnega inventarja je bil v {olski zbirki najden {e manj{i odlomek antrakote-rijevega zoba. Najverjetneje gre za okru{ek manjkajo~ega dela zobne krone, ki je predstavljena v pri~ujo~em prispevku (tab. 1, sl. 1–6).
Opis najdbe: Distalna polovica levega tretjega molarja iz zgornje ~eljustnice (M3 sin.) ima ohranjeno sklenino krone, pod njo zobovino ali dentin in del koreninskega dela. Krona je nizka, sklenina ima zna~il-no vrvi~asto do žlebi~asto povr{ino. Glavni konici distalnega dela sta približno enako visoki, hipokon je po obsegu nekoliko manj-{i od metakona. Horizontalna oddaljenost med konicama, med metakonom in hipoko-nom zna{a 18mm. Metakon ima med dvema manj{ima konicama na vestibularni strani obsežno amfiteatralno oblikovano dolino s strmimi stenami. Od manj{e konice, ki je na zunanji ali vestibularni strani poteka proti lingvalni strani ozek nazob~an greben ali posteriorni cingulum. Hipokonov vrat je na lingvalni strani odlomljen. Nasplo{no so zobne krone antrakoterijev zelo razgibane, reliefne, sestavljene iz ve~jih in maj{ih konic in {tevilnih ravnih, ukrivljenih, polkrožnih, položnih in strmej{ih grebenov z vmesnimi doli in dolinicami. Nasploh je zobovje an-trakoterijev v zgornji ~eljustnici zelo spe-cifi~no, zelo raznoliko in razmeroma lahko razpoznavno. Antrakoterijev tretji zgornji molar (M3) je med vsemi zobmi najve~ji in morfolo{ko najbolj razgiban. Ostanek zoba je od odraslega osebka, saj so na zobu zaradi dalj{e uporabe in obrabe opazna znatna znižanja konic in grebenov. Obraba zobne krone je vidna v vzdolžni in pre~ni smeri.
V jamici na labialni strani krone je opaziti rumenkaste žveplove spojine in žveplo na ostanku premoga (tab. 2, sl. 1), na raz-
lomnih ploskvah dentina pa so manj{e ali ve~je koncentracije drobnih kristalov pirita (tab. 2, sl. 2). Oba minerala sta najverjetneje organogenega porekla, njun nastanek je povezan z razpadanjem organske substance z anaerobnimi bakterijami v redukcijskem okolju.
Meritve zoba (Measurements of the tooth):
Dolžina krone (Length of the crown)
= 33 mm Širina krone (Width of the crown) = 51 mm Vi{ina zoba (Height of the tooth) = 36 mm Vi{ina krone lingvalno (Height of the
crown in lingual side) = 20 mm Vi{ina krone vestibularno (Height of the
crown in vestibular side) = 18 mm
Zaklju~ki
V prispevku je predstavljena zadnja oziroma distalna polovica zoba oligocenskega antrakoterija. Najdba izvira {e iz sredine 20. stoletja, vendar {e ni bila nikoli dokumentirana. Ohranjen je samo del levega tretjega molarja iz zgornje ~eljustnice (M3 sin.) vrste Anthracotherium magnum Cuvier, 1822 najdenega v premogovniku Senovo. Glavni konici distalnega dela zoba metakon, hipokon in ostala morfologija krone so tako zna~ilni, da je ostanek hitro razpoznaven. Najdba z oznako F57 je shranjena v geolo{ki zbirki Osnovne {ole Senovo v Senovem (tab. 1, sl. 1–6). Na vestibular-ni strani krone je tanka plast premoga z ostanki žvepla (tab. 2, sl. 1), na povr{inah koreninskega dela pa so razpr{eni kristali pirita, ki so na dolo~enih predelih v ve~jih koncentracijah (tab. 2, sl. 2).
Na podlagi dosedanjih pisnih podatkov ugotavljamo, da je bilo v preteklosti na Slovenskem najdenih veliko antrakoterijevih ostankov. Registrirani so v Zasavju v premogovnikih Zagorje, Trbovlje in Hrastnik ter v La{kem in Senovem (Brestanici oziroma v nekdanjem Rajhenburgu). Ve~ina najdb iz na{ih krajev izvira iz obdobja na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Zato je ve~ina teh najdb shranjenih v avstrijskih muzejih in nekaterih tamkaj{njih geolo{kih in{titucijah na Dunaju in v Gradcu. Del antrakoterijeve-ga zoba najdemo celo v muzejski zbirki v Brnu. Zelo malo antrakoterijevih ostankov pa je ostalo v Sloveniji v državnih zbirkah, v muzejih, {olskih in rudni{kih zbirkah. Na podlagi podatkov Pia & Sickenberg (1934)
288
Vasja Miku` & Bogoljub Ani~i}
ugotavljamo, da je bilo na slovenskem najdenih veliko antrakoterijevih ostankov kra-nialnega in postkranialnega skeleta. Torej so bili antrakoteriji v oligocenu razmeroma pogostni in navezani na vodna in zamo~vir-jena okolja, na kar sklepamo po njihovih ostankih v premogi{~ih.
Odin in sod. (1994) uvr{~ajo zasavske premoge k “psevdosote{kim skladom”, ki naj bi bili zgornjekatijske oziroma v Centralni Paratetidi egerijske starosti. Ker so fosilni ostanki v premogovniku Senovo podobni zasavskim in so najdeni ostanki enakih antrakoterijev sklepamo, da pripadajo k istemu sedimentacijskemu obmo~ju in so enake starosti.
Tooth of anthracotherian from
Oligocene (Egerian) beds of Senovo
colliery
Conclusions
In paper the posterior, respectively distal half of tooth of an Oligocene anthra-cotherian is described. The find dates from the middle of 20th century, but it was never documented. Preserved is only a part of the left third molar from maxilla (M3 sin.) of species Anthracotherium magnum Cuvi-er, 1822, found in the Senovo colliery. The principal points of distal part of tooth, me-tacon, hypocon and the remaining crown morphology are so characteristic that the
rest is easily recognizable. The find marked F57 is preserved in the geologic collection of the elementary school at Senovo (Pl. 1, figs. 1–6). On the vestibular part of crown appears a thin coal layer with traces of sulphur (Pl. 2, fig. 1), and on surfaces of the root part pyrite crystals are unevenly dispersed, in certain areas quite densely (Pl. 2, fig. 2).
Previous written records show that in Slovenia in the past a number of anthra-cotherian remains were found. They have been registered in the Sava area coal district at the Zagorje, Trbovlje, Hrastnik and La{ko collieries, and at the Senovo colliery (Senovo near Brestanica, former Rajhenburg). Most of finds from Slovenia date back to turn of 19th to 20th century. For this reason most of them are kept in Austrian museums and geologic institutions in Vienna and Graz. A part of anthracot-herian tooth can be found in a museal collection even at Brno in the Czech Republic. In Slovenia, however, remained very few anthracotherian finds in state collections, museums, and in school and mine collections. According to information supplied by Pia & Sickenberg (1934), on the Slovenian territory many anthracotherian remains of cranial and postcranial skeleton were found. It follows that anthracotherians were in Oligocene relatively frequent in aquatic and marshy environments, as indicated by their finds in coal deposits.
Odin and al. (1994) attribute the Sava area coals to “Pseudosocka beds” of pre-
Tabla 1 – Plate 1
1   Anthracotherium magnum Cuvier, 1822; distalni del zgornjega molarja (M3 sin.), okluzalno, primerek F57 iz geolo{ke zbirke Osnovne {ole XIV. divizije Senovo v Senovem. Naravna velikost.
Anthracotherium magnum Cuvier, 1822; distal part of molar (M3 sin.) from upper jew, occlusal view, specimen F57 from geological collection of Elementary school Senovo. Natural size.
2   Isti primerek z bo~ne distalne strani, naravna velikost. The same specimen from lateral side, natural size.
3   Isti primerek z bukalne strani, naravna velikost. The same specimen from vestibular side, natural size.
4   Isti primerek s sprednje ali proksimalne strani, naravna velikost. The same specimen mesial side, natural size.
5   Isti primerek s palatinalne strani, naravna velikost. The same specimen from lingual side, natural size.
6   Isti primerek s spodnje strani, naravna velikost. The same specimen from roots side, natural size.
Zob antrakoterija iz oligocenskih (egerijskih) skladov premogovnika Senovo
289
290
Vasja Miku` & Bogoljub Ani~i}
suming Late Chattian respectively Egeri-an age in Central Paratethys. Since the fossil remains in Senovo colliery are similar to those found in Sava area, and the found remains belong to the same anthra-cotherians we believe they belong to the same sedimentation region, and are of the same age.
Zahvale
Zahvaljujeva se vodstvu Osnovne {ole v Senovem, ki je fosilno najdbo posodilo. Prav tako se zahvaljujeva zaslužnemu profesorju dr. Simonu Pircu za prevode v angle{~ino in tehni{kemu sodelavcu Marijanu Grmu za izvrstne fotografije in za sestavo tabel.
Tabla 2 – Plate 2
1   Ostanki premoga z žveplom na povr{ini zobne krone antrakoterija vrste Anthracotherium magnum Cuvier, 1822 iz premogovnika Senovo. Primerek F57 iz geolo{ke zbirke Osnovne {ole XIV. divizije Senovo v Senovem, x 18.
The coal remain with sulphur on the surface of tooth crown Anthracotherium magnum Cuvier, 1822 from coal mine Senovo. Specimen F57 from geological collection of Elementary school Senovo. Size x 18.
2   Kristali pirita na povr{ini dentina istega zoba F57 iz geolo{ke zbirke Osnovne {ole XIV. divizije Senovo v Senovem, x 18.
The crystals of pyrite on the dentine surface of the same tooth F57 from geological collection Elementary school Senovo, x 18.
Fotografije (Photos): Marijan Grm
Zob antrakoterija iz oligocenskih (egerijskih) skladov premogovnika Senovo
291
292
Vasja Miku` & Bogoljub Ani~i}
Literatura – References
Carroll, R. L. (Edit.), 1993: Paläontologie und Evolution der Wirbeltiere. (Übersetzt und bearbeitet von W. Maier und D. Thies). – Georg Thieme Verlag, 684 s., Stuttgart, New.
Colbert, E. H. & Morales, M. 1994: Evolution of the Vertebrates. A History of the Backboned Animals Through Time. Fourth Edition. – Wiley-Liss, XVII+470 p., New York.
Dal Piaz, G. 1932: I Mammiferi dell’Oli-gocene Veneto. Anthracotherium monsvialense. – Mem. Ist. Geol. Univ. Padova, 10, 1–66, Tav. 1–16, Padova.
Hilber, V. 1919: Anthracotherienzähne aus Trifail. – Mitt. Naturwiss. Vereins Steiermark, 55, 107–120, Taf. 1–3, Graz.
Hoernes, R. 1876: Anthracotherium magnum Cuv. aus den Kohlenablagerungen von Tri-fail. – Jb. Geol. R. A., 26, 209–242, Taf. 15, Wien.
Hoernes, R. 1877: Die fossilen Säugethier-faunen der Steiermark. – Mitt. Naturwiss. Verein. Steiermark, Jg. 1877, 1–25, Graz.
Jurkov{ek, B. & Kolar-Jurkov{ek, T. 1992: Fosili v Sloveniji. – Didakta, 71 str., Radovljica.
Ku{~er, D. 1967: Zagorski terciar. – Geologija, 10, 5–85, Ljubljana.
Mikuž, V. 2006: Ostanki antrakoterija iz ege-rijskih plasti v Trbovljah. (The anthracotherian remnants from Egerian beds in Trbovlje, Slovenia). – Razprave IV. razreda SAZU, 47/2, 27–39, (Tab. 1–2), Ljubljana.
Munda, M. 1939: Stratigrafske in tektonske prilike v Rajhenbur{ki terciarni kadunji. Sote{ki produktivni skladi v braki~nem in morskem razvoju. – Rudarski zbornik, 3/2–3, 49–170, Tab. 1–2, Ljubljana.
Odin, G. S., Jelen, B., Drobne, K., Uhan, J., Skaberne, D., Pav{i~, J., Cimer-man, F., Cosca, M. & J. C. Hunziker, 1994: Premiers âges géochroniques de niveaux volaca-
noclastiques oligocenes de la Région de Zasavje, Slovénie. – Giorn. Geol., ser. 3, 56 (1), 199–212, Bologna.
Petrascheck, W. 1927: Die Kohlenlager der dinarischen Gebirge Altösterreichs. (Jugoslawien und Italien). V: Kohlengeologie der Österreichischen Teilstaaten, IX, 321–360, Katowice.
Pia, J. & Sickenberg, O. 1934: Katalog der in den österreichischen Sammlungen befindlichen Säugetierreste des jungtertiärs Österreichs und der randgebiete. – Denkschriften Naturhist. Museums Wien, 4, geol.-palaeont. reihe 4, XVI-+1–544, Leipzig und Wien.
Rabeder, G. 1975: Die Wirbeltierreste (excl. Pisces) aus dem Egerien von Österreich. In: Sene{ & Brestenská (edit.), Chronostratigraphie und Neostratotypen, Miozän der Zentralen Paratet-hys, Bd. 5, OM Egerien. – Slowakische Akademie der Wissenschaften, 437–455, Bratislava.
Rakovec, I. 1933: Geolo{ko-paleontolo{ki oddelek. V: Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani. – Narodni muzej v Ljubljani, 119–185, Ljubljana.
Rakovec, I. 1948: Na{i kraji v oligocenski dobi. – Proteus, 1947/48, 10, 241–252, Ljubljana.
Ramov{, A. 1974: Paleontologija. – Univerza v Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, XIII+304 str., 155 str. ilustr., Ljubljana.
Stur, D. 1871: Geologie der Steiermark. Erläuterung zur geologischen Uebersichtskarte des Herzogthumes Steiermark. – Verlage des geogn.-mont. Vereines für Steiermark in Graz, XXXI-+1–654, Graz.
Teller, F. 1886: Neue Anthracotherienreste aus Südsteiermark und Dalmatien. – Beiträge Palaeont. Oesterreich-Ungarn 1884, 4, 445–133, (1–89), Taf. 11–14 (1–4), Wien.
Viret, J. 1961: Artiodactyla. In: J. Piveteau (Edit.), Traité de Paléontologie, Tome VI/1, L’ori-gine des Mammiferes et les aspects fondamen-taux de leur évolution. – Masson et Cie éditeurs, 887–1084, Paris.