Kamniški OBČAN Št. 6 41. leto Kamnik, 27. marca 2002 OB PRAZNIKU Prvi pomladanski dnevi so že sedmo leto zapored priložnost, da ob praznovanju občinskega praznika za trenutek zaustavimo korak, se spomnimo na našega rojaka Rudolfa Maistra, spregovorimo o našem delu med dvema praznikoma. Letošnje praznovanje smo zaradi velikonočnih praznikov s številnimi prireditvami podaljšali do sredine aprila, zaznamujejo pa ga predvsem trije dogodki. Slavnostne seje se bo udeležil predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki bo ob tej priložnosti namenil nekaj besed letošnjim prejemnikom občinskih priznanj, slavnostna seja, na kateri bo spregovoril, pa bo v prenovljeni kulturni dvorani. Njeno prenovo smo Kamničanipripravljali že nekaj let; želja, kako pridobiti boljše, večje prostore za vsebinsko bogato kulturno ustvarjalnost ob spremenjenem načinu financiranja, bo torej končno uresničena. V začetku aprila pa bomo ponovno, po dveh letih, izdali Kamniški zbornik s pes- tro vsebino člankov o današnjem trenutku, naši bližnji in daljni zgodovini. Letošnje praznovanje občinskega praznika je obenem tudi priložnost za oceno skoraj osemletnega delovanja lokalne samouprave, ki na državni ravni, žal, še vedno išče nove in nove poti, predvsem kar zadeva način financiranja občin in oblikovanja regij. Prepričan sem, da smo v okviru možnosti skušali kar najbolj prisluhniti večini Kamničanov pri uresničevanju njihovih želja in hotenj, pri izboljševanju bivalnega in delovnega okolja v njihovih sredinah. Že mnogokrat izrečena misel je aktualna še danes: »Potrebno je videti in občutiti razvoj celotne občine in ne samo posameznih delov, saj si občinska uprava in občinski svet neprestano prizadevata za celostni razvoj.« Ob željah po čim lepšem praznovanju, velja vabilo tudi na slavnostno sejo v prenovljen kulturni dom, s pričakovanji, da bi z novimi vsebinami zadovoljil kar najširše množice. župan TONE SMOLNIKAR Zanimiva dogajanja v Budnarjevi muzejski hiši Cvetnonedeljske butarice in belokranjske pisanice Spoštovane občanke in občani! Vse lepo ob letošnjem 29. marcu, prazniku občine Kamnik. Ob bližajočih se velikonočnih praznikih pa vsem želim lepe in doživete praznične dni. /I I' IV TONE SMOLNIKAR Vsem občankam in občanom želim vesele in doživete velikonočne praznike ter obilo volje, moči in trdnega zaupanja za vse prihajajoče dni. Ob občinskem prazniku vsem iskreno čestitam. MIHA NOVAK NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK Kdor ne pride, ne ve! Štirinajstletni Matej Smešnjavec iz Spodnjih Palovč že od petega leta spleta ljubljanske butarice, njegova starša Jožica in Gustl pa spretno izdelujeta žegne iz bršljana. Pod gankom Budnarce smo občudovali njihovo ustvarjanje. Budnarjeva muzejska hiša v Zgornjih Palovčah je odprta ob nedeljah od 14. ure do mraka. Upraviteljica tega dragocenega kamniškega bisera Iva Šubelj Kramar številne obiskovalce z veseljem sprejme in jih z navdušenjem seznanja z bogato kulturno dediščino, poskrbi pa tudi za pristne domače jedi iz krušne peči. Pred nami so velikonočni prazniki, ko praznujemo veliko noč kot največji in najstarejši krščanski praznik, praznik Kristusovega vstajenja in odrešenja. Hkrati je to tudi praznik pomladi in družinski praznik, ko se skupaj zbere vsa družina. Praznovanje cvetne nedelje pred veliko nočjo je označeno s snopi svežega zelenja in lesa, zvezanega in različno oblikovanega v butarice, okrašene s pisanimi trakovi in pomarančami. Po evangelijskem sporočilu predstavljajo simboliko Kristusovega prihoda v Jeruzalem, ko so ga množice pozdravljale s palmovimi vejami. Priprave na velikonočno praznovanje se tako začenjajo že v tednu pred cvetno nedeljo. Nekateri so še po starem običaju kar sami spletli butarice, v katere so povezali leskove šibe, brš- J Perovo 25, Kamnik I ljan, pušpan, brinje, sadje in pobarvane oblance. Pod gankom Budnarjcvc muzejske hiše v Palovčah so, tako kot že nekaj let zapored, peto postno nedeljo, 17. marca, izdelovanje ljubljanskih butaric in žegnov iz bršljana prikazovali domačini Bernarda Kvas, Fanika Sovinšek, Matej in Gustl Smešnjavec. Metka Mali pa je pod »bohkovim kotom« v hiši prikazovala izdelovanje belokranjskih pisanic. Več na 9. strani. VERAMEJAČ V uršulinskem samostanu v Mekinjah bo znova živahno. Tokrat bo v okviru praznovanja 300-letnice Ur-šulink v Sloveniji in 100-letnice Ur-šulink v Kamniku srečanje mladih iz vse Slovenije. Konec januarja je potekalo srečanje za otroke do osmega razreda. Vseh udeležencev, vključno z animator ji, je bilo blizu 900. Delo Uršulink pa je povezano tudi z mladino. Tako vodijo mnoge mladinske veroučne skupine v krajih, kjer delujejo. V Mekinjah dvakrat letno priredijo tudi srečanje mladine iz vse kamniške de-kanije, romanja, duhovne vaje,... Letošnje srečanje, ki bo v soboto, 20. aprila, bo doslej največje, saj je vseslovensko. Pričelo se bo ob 9. uri v cerkvi v Mekinjah s pozdravnim nagovorom in razlago gesla srečanja: »Glej, iščem te!« V nadaljevanju bo delo po skupinah, »piknik kosilo«, razne aktivnosti: šport, igre, ples, sprehod po okolici... Popoldan pa bo obarvan z različnimi gosti, od Kamniški občan bo ponovno med nami v četrtek, 11, aprila. Članke oddajte najpozneje do srede, 3. aprila, oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 9. aprila. umetnikov do tistih, ki se ukvarjajo z zavrženimi,... Srečanje se bo zaključilo s slovesno mašo, ki jo bo vodil vojaški vikar polkovnik dr. Jože Plut. Po maši ho sledil klepet v notranjem atriju ob spremljavi žive glasbe. Vsi mladi kamniške občine ste vabljeni na zanimivo in nepozabno srečanje, ki bo gotovo obrodilo sadove mnogih novih pogledov v svet ter srečanje in navezovanje stikov vrstnikov iz vse Slovenije. Pred nami so velikonočni prazniki, prazniki skrivnosti, veselja in toplih družinskih srečanj. Z butaricami, pirhi, praznično pogrnjeno mizo z velikonočnimi dobrotami in svežim cvetjem pripravimo dobrodošlico veliki noči in prebujeni naravi, da nam bo po sivi zimi vsak sončni žarek kot iz čistega zlata, vsak pisan cvet pa kot obljuba lepih dni, ki so pred nami. Ob 29. marcu, prazniku občine Kamnik, pa iskrene čestitke vsem občanom, še posebej pa prejemnikom občinskih priznanj! Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ S8394-4G4 Odprto od 83° do 1930, sobota od 83° do 1311. i_____ s pestrejšo ačil za šport in prosti čas. Botata ponudba gorskih in ekking koles ter kvaliteten servis! 1 ntesi Univega Specialized Speria link pink 3S Elan Killer Loop e velikonočne praznike! Čestitke ob občinskem prazniku in prijetne velikonočne dni! Borut Pangeršič, s.|>., Markovo 1a, Kamnik O 01/831 72 20, 041/636 556 %©£).0 sprejetem pravilniku potekal postopek delitve teh sredstev kulturnim društvom, zavodom in drugim izvajalcem na področju kulture? Na podlagi Pravilnika bo v Kamniškem občanu vsako leto objavljen javni razpis sofinanciranje kulturnih programov. Pri financiranju glasbene, foklorne, gledališke, likovne, literarne in drugih kulturnih dejavnosti bodo upoštevali kulturne programe različnih nivojev (občinski, medobčinski, regijski, državni in mednarodni). Iz prej omenjene proračunske postavke bo 40% sredstev namenjenih programom ljubiteljskih kulturnih društev na občinski ravni. 20% sredstev bo namenjenih ljubiteljskim kulturnim društvom za programe, ki presegajo občinsko raven in so v interesu občine Kamnik. Preostalih 40% pa bodo namenili za strokovna opravila in za izvedbo drugih programov s področja profesionalne in ljubiteljske kulture na vseh ravneh, od občinske do mednarodne. Za razporeditev proračunskih sredstev bo župan imenoval sedemčlansko komisijo na predlog kulturnih društev, zavodov in samostojnih kulturnih ustvarjalcev za dobo štirih let. O izbranih programih bo odločila občinska uprava, o možnih ugovorih pa bo kot drugostopenjski organ odločal župan. Zupan z izbranimi izvajalci sklene pogodbe, ki opredeljujejo tudi realizacijo programov in način nadzora nad porabo sredstev. Če bo skrbnik pogodbe (oddelek za družbene dejavnosti) ugotovil, da izvajalec ne izvaja pogodbe, mu lahko zadrži izplačevanje še neizplačanih sredstev. Če izvajalec ne bo porabil sredstev namensko, občina odpove pogodbo in zahteva vrnitev nenamensko porabljenih sredstev. Sestavni del pravilnika so tudi merila, s katerimi se bodo ocenjevali predloženi programi. Teh merilni bilo mogoče ovrednotiti s številom točk, kot so predlagali nekateri svetniki, pač pa bodo ocene slonele na podlagi opisov. Pri tem bodo upoštevali kontinuiteto delovanja društev, gostovanja in dosežke, kvaliteto predloženega programa ter poslovanje društev. F. S. lo nekaj pripomb, naj bi čistilno akcijo ločili od zbiranja kosovnih odpadkov, je vendar prevladalo mnenje, da je prav, da se določeno območje v celoti očisti tudi raznih odvrženih gospodinjskih naprav, avtomobilskih delov in podobne navlake. Na posvetu so opozorili tudi na (ne)urejenost nekaterih vrtov, s katerih veter raznaša plastična pregrinjala, za kar bi morali poskrbeti vr-tičkarji sami. Poskrbeti pa bo potrebno tudi za redno praznenje košev za odpadke ob glavnih cestah. Pomembne so tudi aktivnosti, ki jih bodo opravile osnovne in srednje šole, podjetja, zvo-di in občani v svojem delovnem okolju. Skratka, naj bo pomladanska čistilna akcija spodbuda vsem nam, da se bomo tudi vsak v svojem okolju, okrog hiš stanovanjskih blokov in naselij lotili temeljitega čiščenja in kar je še pomembnejše, vzdrževanje čistega okolja, v katerem živimo. ijili Koliko časa bomo še priča prizorom z odsluženo belo tehniko, kot jih imamo priložnost videti tudi dober streljaj od najbolj gosto naseljenega dela dupliškega naselja na obrežju Kamniške Bistrice...? Udeležence posveta je presenetil Franc Orešnik, predsednik sveta KS Duplica in občinski svetnik, ki je dejal, da KS Duplica ne bo sodelovala v tej akciji iz protesta, ker se tako dolgo zavlačuje z reševanjem problema onesnaževanja okolja, ki ga povzroča nekdanji Stolov dimnik in je nato demonstrativno zapustil sejno dvorano. F. S. DARUJMO KRI Letošnja krvodajalska akcija bo na Zavodu za Transfuzijo krvi v Ljubljani, Šlajmerjeva 6, potekala za naše občane 3., 4. in 5. aprila po ustaljenem programu. Krvodajalce bodo vozili na odvzem krvi posebni avtobusi in sicer: - v sredo, 3. aprila: ob 7. uri - avtobusna postaja Kamnik s postajališči do vključno Šmarce, ob 9. uri - avtobusna postaja pri Logarju, Črna, avtobus ustavlja na postajališčih do Kamnika, odpelje v Tunjice in zatem ustavlja na postajališčih do Šmarce, ob 11. uri - avtobusna postaja Kamnik s postanki do Duplice, nato odpelje na Križ, v Komendo in Moste - v četrtek, 4. aprila: ob 7. uri - avtobusna postaja Kamnik, ustavlja do Duplice, odpelje na Križ, v Komendo in Moste, ob 9. uri - avtobusna postaja Češnjice, Rakitovec, Pšajnovica, ustavlja na vseh postajališčih do Kamnika in zatem do Šmarce, ob II. uri - avtobusna postaja Kamnik s postanki do Šmarce - v petek, 5. aprila: ob 7. uri - avtobusna postaja Kamnik s postanki do Šmarce, ob 9. uri - avtobusna postaja Kamnik s postanki do Šmarce, ob 11. uri - avtobusna postaja Kamnik s postanki do Duplice, odpelje na Križ, v Komendo in Moste. Po odvzemu krvi bodo avtobusi odpeljali krvodajalce nazaj do izhodiščne postaje. Območno združenje Rdečega križa Kamnik vabi občane, da se tokratne krvodajalske udeležijo v čimvečjem številu in darujejo kri, ki je mnogim nujno potrebna za preživetje. Vsem krvodajalcem se RK iskreno zahvaljuje za humanost. JANEZ NOVAK, univ. dipl. prav. NOTAR OBVEŠČA da notarska pisarna od 2.4. 2002 posluje na novem naslovu MAISTROVA ULICA 2 1240 Kamnik (poleg pošte - stara delikatesa) Kamniški OBČAN - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere sc na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Kamniški obCan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), telefaks: 83-91-311, 041-662-450. NenaroCenih Člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo - TČR d.d, tisk Set d.d. Ljubljana. Župan Tone Smolnikar na seminarju EU v Pragi Povezovanje evropskih mest Župan Tone Smolnikar je kot predstavnik Skupnosti slovenskih občin sodeloval na seminarju Sveta evropskih občin in regij na temo »Povezovanje in razširitev: srečanje Evropske unije in kandidatk« v Pragi. Seminarja seje udeležilo 50 lokalno izvoljenih članov in predstavnikov evropskih držav, tako članic Evropske unije kot kandidatk. Povezovanja mest ostajajo najpomembnejše orodje odpiranja Evrope svojim državljanom. So idealen okvir za pripravljalne pogovore ljudi iz držav kandidatk o njihovi prihodnosti v Evropi. V deželah, kjer so trpeli v rokah mogočne države ali pa so izrazili strah, da je lahko »Bruseljska demokracija« podobna tisti iz njihove preteklosti, so izmenjave med prijateljskimi mesti zdrav temelj za Evropo, prijaznejšo svojim državljanom, so med drugim poudarili na seminarju. Praški seminarje omogočil še zadnje priprave za 8. evropski kongres pobratenih mest, ki ob od 22. do 24. maja v Antwerpnu. F. S. Predlog skupnega razvojnega programa za območje občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Moravče, Trzin in Vodice Cilj: najbolj razvita regija v Sloveniji Kot smo že poročali, je občinski svet na zadnji seji obravnaval predlog razvojnega programa osmih občin severne obljub-ljanske ali delovno imenovane Podjetne regije. V viziji, ki jo je sprejel projektni svet, so zapisali, da podjetna regija na vseh področjih podpira podjetnost in ustvarjalnost in da bo postala najbolj razvita regija v Sloveniji. Svojim prebivalcem bo nudila vrhunsko kakovost bivanja in omogočila njihov osebni razvoj. Razvojne cilje program razvršča v tri skupine. V prvi skupini ciljev, »Ustvarjalni ljudje in kakovostno kulturno življenje«, je predvideno izboljšanje usposobljenosti prebivalcev za podjetnost in s tem zmanjšanje brezposelnosti, zagotovitev pestre kulturne ponudbe za vse generacije in ustvarjanje možnosti za prijetno druženje ljudi. Druga skupina ciljev: kakovost življenja ter družini in zdravju prijazno okolje so povečana ponudba in dostopnost družbenih storitev znotraj območja, izboljšanje kakovosti okolja, kakovosti javne infrastrukture in zagotovitev pestrih rekreacijskih možnosti. V tretji skupini razvojnih ciljev je predvideno, da bo v najbolj razviti regiji v Sloveniji os- Program prireditev ob prazniku občine Kamnik 2002 Četrtek, 28. marec Sejna soba Območne obrtne zbornice Kamnik, ob 10, uri Izzivi slovenskega gospodarstva v EU Srečanje gospodarstvenikov Tomšičeva ulica, Kamnik, ob 15.30 Odprtje parkirnega prostora Glavni trg, Kamnik, ob 16. uri Promenadni nastop Mestne godbe Kamnik Trg talcev, Kamnik, ob 16.15 Slovesnost pri spomeniku Rudolfa Maistra - sodeluje 12. gardni bataljon Slovenske vojske Kulturni dom Kamnik, ob 17. uri SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA S PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINE KAMNIK Slavnostni govornik; predsednik vlade dr. Janez Drnovšek Sobota, 30. marec Prostori društva upokojencev Kamnik, Kolodvorska 5, ob 9. uri Nagradni šahovski turnir v počastitev občinskega praznika Organizacija: Šahovsko društvo Kamnik Sreda, 3. april Dvorana Glasbene šole Kamnik, ob 17. uri Koncert učencev Glasbene šole Kamnik Četrtek, 4. april Šolski center R. Maistra, Kamnik, ob 16. uri Posvet o Rudolfu Maistru Kulturni center Kamnik, ob 19. uri Odprtje likovne razstave »Maks Koželj (1883-1956) - slikar gora« Petek, 5. april Kulturni dom Kamnik, ob 19. uri Gledališka predstava »Jezero« Izvajalci: KD Priden Možic Sobota, 6. april Kulturni dom Kamnik, ob 19. uri Območna revija pihalnih orkestrov Sodelujejo: Mestna godba Kamnik, Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Kamnik, Godba Stranje Ponedeljek. 8. april Kulturni dom Kamnik, ob 18. uri Predstavitev Kamniškega zbornika 2002 in knjige Ceneta Matičiča »Nobelovci od 1969 do 2000 s področja ekonomije« Četrtek. 11. april Kulturni dom Kamnik, ob 18. uri Nastop Mekinjskega otroškega cerkvenega zbora in | nastop dramske skupine ŠKD Mekinje z veseloigro »Kam iz zadreg« Petek. 12. april Kulturni dom Kamnik, ob 19. uri Gledališka predstava »Lepotica in zver ali kaj seje zgodilo z Danico D.« Izvajalci: Gledališka skupina Rudolfi Sobota. 13. april Kulturni dom Kamnik, ob 19. uri Območna revija - Srečanje folklornih skupin občin ! Kamnik, Mengeš, Domžale, Komenda nova za dohodnino do leta 2006 za 10% presegla povprečje Ljubljanske urbane regije. To naj bi omogočili z vstopom zasebnega kapitala v gospodarske, družbene in infrastrukturne naložbe, z večjo ponudbo poslovnih in stanovanjskih lokacij, z mobilnostjo vseh družbenih skupin s kakovostnim javnim prevozom, z dostopom do interneta in vzpostavitvijo javnih storitev za vse, razvili naj bi tudi lokalno oskrbo s kmetijskimi pridelki. Razvojni programi je sestavljen iz dveh glavnih programov - kakovostno življenje in konkurenčno gospodarstvo. V okviru programa »kakovostno življenje« so zajeti učinkovito prostorsko načrtovanje, kakovostna komunalna infrastruktura, izobraževanje in družbene storitve ter vodni viri za prihodnost. V okviru konkurenčnega gospodarstva pa bodo imele prednost konkurenčne poslovne cone in uporabne vsebine na medmrežju. Po doslej zbranih podatkih naj bi skupna vrednost razvojnega programa presegla 46 milijard tolarjev. Več kot 41 milijard tolarjev predstavljajo naložbe. Predvidevajo, da bodo glavni viri financiranja projektov koncesije za razvoj komunalne infrastrukture, Kohczijski sklad EU, država ter občine. V sofinanciranje pa bodo vključena tudi javna podjetja, gospodarske družbe. Evropska banka za obnovo in razvoj ter državni in evropski javni razpisi. Prihodnjič bomo povzeli analizo sedanjega stanja na območju regije ter strategijo in vsebino obeh glavnih programov. F. S. Svetniki sprašujejo in predlagajo Zagotoviti varnost na križišču Koroške in Kamniške ceste v Smarci Marjan Schnabl je ponovno opozoril na problem varnosti na križišču Koroške in Kamniške ceste v Šmarci. Kljub številnim urgencam, tudi pri republiškem inšpektorju za ceste, se stanje poslabšuje. Nepreglednost povzroča prek 130 cm visoka in 80 cm široka gosta živa meja iz cipres. Promet ob konicah se povečuje, snežne padavine pa še dodatno zmanjšujejo preglednost. Oddelek za gospodarske javne službe pravi, da je s to problematiko seznanjen. Pristojne inšpekcijske službe Urada župana morajo z odločbo predpisati ukrepe za izboljšanje preglednosti. Oddelek za gospodarske javne službe je naročil projekt za obnovo pločnika, s katerim bodo urejeni varni priključki stranskih ulic na Kamniško cesto. Kmalu krajevna tabla tudi v Podgorju Janez Stražar je predlagal, da se označi tudi naselje Podgorje, ki sedaj kljub svoji velikosti ni nikjer označeno. Označitev naj se izvede s prometnim znakom, ki označuje ime naselja, po obrobju katerega pelje cesta. Na delu ceste, označene s tem znakom, se ne uporabljajo pravila vožnje v naselju. Občinska uprava pravi, da je na pobudo svetnikov pregledala znake naselij na celotnem območju občine in določila lokacije manjkajočih tabel. Pridobljene so bile že ponudbe za izvedbo del ter na podlagi najbolj ugodne ponudbe že sklenjena pogodba. Zato bo predlog o označitvi naselja Podgorja uresničen v okviru lega projekta. Vi sprašujete j župan odgovarja Občan G. J. sprašuje, kdaj bodo predstavljene idejne rešitve ureditve Trga za Al-brehtovo hišo. Za odgovor smo poprosili ga. Heleno S. Kovač, Geoplan, d. o. o. Kamnik, kije bila na razpisu izbrana za izvedbo natečaja. »22. novembra 2001 je bil v Kamniškem občanu objavljen javni razpis anonimnega natečaja o likovno arhitekturni rešitvi Glavnega trga za Albrehtovo hišo. Namen natečaja je bil pridobiti kvalitetne idejne rešitve za postavitve fontane na Glavnem trgu za Albrehtovo hišo (nasproti sodišča). Že leta 1991-92 je bil sprejet Odlok o Ureditvenem načrtu K-1 Kamnik center, ki je predvidel ureditev sredinskega dela trga s postavitvijo simbola. V razpisu so bili k natečaju povabljeni vsi občani (občanke) ali državljani (državljanke) RS, ki so menili, da lahko ponudijo in predstavijo ustrezno likovno arhitekturno rešitev. Kopije oglasa so bile objavljene tudi na oglasnih deskah Fakultete za arhitekturo, Akademije za likovno in grafično umetnost ter Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani. Izvajalec natečaja,' GEOPLAN d. o. o. Kamnik, je želel k natečaju povabiti čimveč kamniških umetnikov, zato je posebej povabil petnajsterico domačih ustvarjalcev. Do 3. 12. 2001 je na-tečajno gradivo dvignilo 30 potencialnih udeležencev natečaja, med njimi 7 posebej povabljenih, kar dokazuje, da je bilo zanimanje za natečaj precejšnje. Vsi udeleženci so imeli možnost do brezplačnega razpisnega gradiva, ki je bilo na voljo v klasični kartografski in sodobnejši digitalni obliki. Natečaj se je zaključil takoj po novoletnih praznikih, natečajna komisija pod vodstvom župana Antona Toneta Smolnikarja pa je obravnavala 20 zapečatenih in pra- vilno označenih natečajnih prispevkov. V natečajni komisiji so bili poleg župana še Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor, Peter Zupan, arhitekt in urbanist obravnavanega kareja, Janez Kromar, direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Nelida Nemec, likovna kritičarka in načelnica Oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost v Mestni občini Ljubljana ter dr. Bogomir Kovač, meščan Kamnika. Na svoji prvi seji 10. januarja 2002 ter drugi seji 13. januarja 2002 seje komisija soglasno odločila, da ne podeli nobene od predvidenih treh nagrad. Po njenem mnenju nobena natečajna rešitev ni ponudila enkratno domišljene rešitve, ki bi bila dovolj inventivna, atraktivna ter funkcionalno-racionalna za pričakovano ureditev trga. Komisija je soglasno ocenila, da trije elaborati pod šiframi 03069 (avtor Domen Gerkšič, udia), ATRIJ (avtor Benjamin Hafner, stud. arh.) ter 18975 (avtorica Mateja Gregorič, ing. grad., stud. arh.) predstavljajo zanimive idejne pristope, zato je vse tri avtorje nagradila s simbolično nagrado in jih povabila k dopolnitvi natečaja. Konec februarja je komisija ponovno ocenila dopolnjene natečajna predloge in se na koncu soglasno odločila, da podeli prvo nagrado v neto vrednosti 200.000. SIT avtorju Domnu Gerkšiču, drugo nagrado v neto vrednosti 70.000 SIT avtorici Mateji Gregorič ter tretjo nagrado v neto vrednosti 50.000 SIT avtorju Benjaminu Hafnerju. V zaključnem sklepu je komisija opredelila tudi ostale kriterije, ki morajo biti upoštevani v nadaljevanju celovitega urejanja trga (mikrooprema, reklamni napisi ter dosledno prepoved parkiranja). Ideja prvonagrajenega avtorja Domna Gerkšiča ponuja čisto in preprosto prostorsko rešitev, ki z uglajenostjo forme in funkcije ter naravnimi avtohtonimi materiali (kamen, les) ob- BHHBHHHHHBHHHBI Prvonagrajena rešitev avtorja DOMNA GERKŠIČA. likovno in vsebinsko poudarja središčni simbol trga. Avtor meni, da trg zaradi sosednjih pomembnih objektov in predvidene posaditve lipe na dvignjenem platoju v severnem delu trga ne potrebuje posebne vertikalne dominan-te, saj bi z njo vizualno zaprli iztekanje lijakastega trga. Nadomešča jo kamnita klop skupaj s središčnim prisekanim stožcem, ki prevzame funkcijo kamnite mize in omogoči meščanom dostop do pitnega vira vode v mestnem kamnitem lavaboju. Vendar pa je ureditev vodnega vira odvisna od zmožnosti financiranja in presoje, da ga bo mesto lahko primerno vzdrževalo in ohranjalo njegovo delovanje. Tako urejen trg lahko na sodoben in prijazen način poudarja obstoječo arhitekturno celoto in hrati z novo postavljeno kulturno vsebino predstavlja določeno lokalno mestno dnevno sobo na mestni točki, kije že tradicionalno pomenila vstop v staro mestno jedro. Izvedba ter rezultati natečaja bodo 27. marca ob 18. uri podrobneje predstavljeni tudi v prostorih občine Kamnik, razstava pa bo predvidoma odprta štirinajst dni. Občina Kamnik je s takšnim organizacijskim pristopom nedvomno dokazala, da želi sistematično, strokovno in javno urejati posamezne dele kamniškega mesta. Čeprav je pot do uspeha navidezno daljša, je dovolj demokratična in hkrati strokovna, da lahko obrani politično legitimnost kakovostnih rešitev obnove starega mestnega jedra. To pa je izkušnja in sporočilo, ki bi ga veljalo povzeti tudi drugod, saj postopoma vedno bolj razumemo, da težave mestnega razvoja ne tičijo v zvezdah temveč v nas samih.« OBČINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, 1240 KAMNIK objavlja REZULTATE SPLOŠNEGA JAVNEGA ANONIMNEGA NATEČAJA ZA PRIDOBITEV LIKOVNO-ARHITEKTURNE REŠITVE POSTAVITVE SIMBOLA NA GLAVNEM TRGU ZA ALBREHTOVO HIŠO Natečajna komisija: g. Anton Tone Smolnikar, župan Občine Kamnik in predsednik ocenjevalne komisije, g. Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor Občine Kamnik, g. Peter Zupan, udia, urbanist in arhitekt obravnavanega kareja KI - Kamnik center - severozahodni del, g. Janez Kromar, direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ga. Nelida Nemec, umetnostna zgodovinarka, g. dr. Bogomir Kovač je na prvi in drugi seji (10. in 13. januarja 20021 soglasno sprejela sklep, da od dvajsetih prispelih elaboratov nobenemu ne podeli nagrade, saj nobena od prispelih rešitev ni zajela kompleksne rešitve ureditve trga. Ocenjevalna komisija je soglasno sprejela sklep, da odkupi naslednje elaborate in sicer vsakega po 54.000,00 SIT neto ter avtorje povabi k dopolnitvi elaboratov ter ponovnemu konkuriranju: - šifra 03069, avtor natečajnega elaborata: Domen Gerkšič, univ. dipl. ing. arh. konzultant statike: Stane Štrekelj, ing. gr. - šifra ATRIJ, avtor natečajnega elaborata: Benjamin Hafner, študent FA mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec - šifra 18975, avtorica natečajnega elaborata: Mateja Gregorič, ing. gr., abs. FA konzultant statike: Stane Štrekelj, ing. gr. Vsi trije avtorji so se odzvali na povabilo ter do roka 25. 2. 2002 oddali dopolnjene predloge, ki jih je istega dne ocenjevalna komisija pregledala ter soglasno sprejela sklep, da podeli: - 1. nagrado v vrednosti 200.000,00 SIT neto gospodu Domnu Gerkšiču, udia - 2. nagrado v vrednosti 70.000,00 SIT neto gospe Mateji Gregorič, ing. gradb., štud. arh. (mentor prof. Janez Koželj) - 3. nagrado v vrednosti 50.000,00 SIT neto gospodu Benjaminu Hafnerju, štud arh., s sodelovanjem mentorja prof. Aleša Vodopivca) 4 27. marca 2002 O DELU DRUŠTEV Kamniški OBČAN 109 let Planinskega društva Kamnik Zagnano najštevilnejše društvo v občini Polno zasedena dvorana razstavišča Veronika Kamnik je bila v petek, 15. marca, prizorišče občnega zbora Planinskega društva Kamnik. Kot vselej je bil pred rednim delom Občnega zbora udeležencem predstavljen zanimiv, planinsko obarvan program, v katerem so sodelovali Jožica Kališnik, Marija Golob, Janez Majcenovič, Rok Lap in harmonikar Božo Ma-tičič, kot soustvarjalec celotnega kulturnega programa. Prisotni člani (kar 107 jih je bilo) in številni gostje, med njimi je bil župan občine Kamnik Tone Smolnikar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Tone Škarja, glavni tajnik PZS Srečko Podbevšek, predsednik M DO Ljubljana Stanko Jaki, predsednik MDO Zasavskega območja Martin Aubreht in predsednik MDO Kamniško-Bistriškega območja Alojz Kahne, številni predsedniki in predstavniki planinskih društev in drugi so izvajalce kulturnega programa nagradili z navdušenim aplavzom. Župan Tone Smolnikar je pohvalil delo in pomen Planin- skega društva Kamnik in predlagal, da bi tudi planinci v prihodnje uporabljali novo dvorano Kulturnega doma. Obljubil je, da bo planince obiskal tudi v gorah in zaželel obilo uspehov v 109. in prihajajočem 110. letu dela in življenja Planinskega društva Kamnik. Poročilo o delu društva je podal predsednik Dušan Šteflila. Pomemben napredek društva beleži na področju ekologije, pri strokovnem usposabljanju in pri organizaciji vključevanja mladih, vodenju in organizaciji planinskih pohodov in tur. Posebno skrbno je predsednik društva analiziral gospodarjenje v planinskih postojankah na Kamniškem in Kokrskem sedlu, ki sta kljub muhastemu vremenu v poletni sezoni dosegli rezultat prejšnjega leta. Po evidenci vpisanih je obiskalo obe sedli 16500 obiskovalcev, dejansko pa mnogo več. Opazno je upad- Občni zbor izredno dejavnega Planinskega društva Kamnik je potrdil zaupanje in man dat dosedanjemu predsedniku društva Dušanu Štejuli. Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01 /83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net: http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, tel.: 01/83-12-597 Sreda. 27. marca, ob 19.30 v prostorih MKK Potopisno predavanje: Duhovna Brazilija. Predava Eli Horvat, organizira Študentski klub Kamnik Sreda. 10. aprila, ob 19.30 uri v prostorih MKK Potopisno predavanje: PERU Predava: Andrej Rekar Organizira: Štrudentski klub Kamnik Vabljeni! BO MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik, tel.: 041/957-609 Sobota. 30. marca, od 10. do 12. ure, na Šutni 38 VELIKONOČNI BOLJŠJAK, DELAVNICA Torek. 2. aprila od 10. do 12. ure in od 17, do 18. ure, na Šutni 38 Mednarodni dan otroške knjige (boljšjak), delavnica Sobota. 6. aprila, od 10. do 12. ure na Šutni 38 BOLJŠJAK OTROŠKIH KNJIG Četrtek. 11. aprila, ob 20. uri, na Šutni 38 Srečanje skupine »DOBRA VOLJA JE NAJBOLJA!« Vstop prost! KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 01/831-76-47, 831-76-62 Četrtek. 4. aprila, ob 19. uri. Galerija Mihe Maleša. Glavni trg 2. Kamnik Otvoritev razstave: Maks Koželj - slikar gora nje prenočevanja v kočah, vedno več je enodnevnih obiskovalcev. Na delo osebja v kočah je bilo slišati številne pohvale. Lepi rezultati so bili doseženi pri ustanavljanju in krepitvi planinskih skupin v osnovnih šolah. Samo v tem letu je bilo na novo vključenih v PD blizu 80 osnovnošolcev. Markacisti so obnovili in markirali večino planinskih poti. Postavili so 70 smernih napisov, vtisnili skoraj 3600 markacij, obnovili jeklenice in menjali kline, vodniki so varno popeljali v gore več kot 700 planincev, mladinci skupaj z alpinističnim odsekom so dobro prepleskali vse prostore v koči na Kamniškem sedlu, propagandni odsek je organiziral vrsto uspelih aktivnosti, predstavitev in organizacijo Dneva Kamniških planin itd., do ureditve evidence prejemnikov planinskih odli-čij in predlogov, odsek za gospodarjenje je zagotavljal nemoteno delovanje koč, skrbel za varno hojo v gore in sledil delu na sedežu društva. Predsednik društva ocenjuje, da so vsi odseki delovali dobro in učinkovito in prav takemu odnosu gre zasluga, da je bilo delo 1920-članskega društva vsestransko uspešno. Na Kokrskem sedlu je postavljena nova UV naprava za čiščenje vode in s tem je voda na obeh sedlih neoporečna in primerna za pitje. Poročilo o delu Alpinističnega odseka je podal načelnik Klemen njem zajel vrsto opravljenih zahtevnih vzponov in tur tudi v tujih gorah. V svoje vrste vključujejo številne mlajše člane in jih načrtno strokovno usposabljajo. Trenutno je največji problem plezalna stena. Delo Gorske reševalne službe je predstavil načelnik Janez Podjed. Opisal je posamezne reševalne akcije in dosežene učinke. Občni zbor je soglasno potrdil predlog sklepa, da dosedanji predsednik društva Dušan Štefula nadaljuje s svojim delom tudi v naslednjem mandatu. Po sprejemu pravil društva je bil za podpredsednika izvoljen Alojz Kahne in predlagani člani za upravni odbor, nadzorni odbor in častno sodišče skupaj z mestniki. Program dela PD za leto 2002 je posredoval udeležencem načelnik odseka za gospodarstvo, koče in pota Jože Klene. Načrt dela za uresničitev zahteva skoraj 14 milijonov tolarjev. Del teh sredstev bo zagotovilo društvo samo, del pa bo potrebno pridobiti tudi iz drugih virov. Največji predvideni investiciji sta vetrni agregat za električno energijo na Kamniškem Izmerimo holesterol, krvni sladkor in tlak Trgovska družba Vele v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije organizira merjenje holesterola, krvnega sladkorja in brezplačno merjenje krvnega tlaka v Blagovnici Vele Domžale 3. in 4. aprila med 15. in 19. uro. Vabljeni! Mali in sedlu in izgradnja plezalne stene. Planinska odličja Planinske zveze Slovenije je podelil podpredsednik PZS Tone Škarja. Bronasta odličja so prejeli: Bernarda Cander, Marinka Hribovšck, Klemen Mali, Janez Podjed in Matjaž Ravnikar; srebrna odličja: Mira Babnik, Tomaž Humar, Boža Možina, Marko Prezelj, Niko Sadnikar in Ana Simšič; zlata odličja: Bine Benkovič, Lojze Jerman, Ivan Kovač in Srečko Podbevšek. Značker-s priznanjem PD Kamnik je podelil predsednik Dušan Štefula. Priznanje in bronasto značko so prejeli: Aleš Holc, Peter Je ras, Miran Jereb, Jernej Jerič, Angelca Markič, Matej Mošnik, Martin Movern, Marko Trobevšek, Blaž Vrabec, Matjaž Wiegele in Branka Za-laznik. Priznanje in srebrno značko: Franc Golob Matičič ml, Marija Gorjan, Jernej Ko-ritnik, Matevž Košir, Andrej Kodrič in Ivo Motnikar. Priznanje in zlato značko: Metod Humar, Jože Klene, Božo Matičič, Bojan Pollak in Tone Škarja. Podeljene so bile tudi značke za prehojeno Kamniško planinsko pot in pohodniške značke, bronaste, srebrne in zlate za 10, 20 oziroma 30 pohodov v organizaciji Planinskega društva. STANE SIMŠIČ GASILSKE IN KULTURNE ORGANIZACIJE DAJEJO KRAJU ŽIVLJENJSKI UTRIP Člani gasilskega društva in mladina Krajevne skupnosti Mot-nik so se 24. februarja [mlnoštevilno zbrali na letni konferenci. Morda kdo poreče, da to pač ni nič posebnega. Temu pa ni tako, ker se v kraju, kjer je gasilsko društvo, vedno kaj zanimivega dogaja. Priznali ali ne, resnično pri nas drži slogan: »Biti gasilec je slovensko!« V večjih podeželskih naseljih je v glavnem edino gasilska organizacija tista, ki združuje strokovne, kulturne in športne aktivnosti in da se ljudje sploh še pogovarjajo med seboj, kajti vedno vsi hitijo in nihče nima več časa za pogovor. Na letni konferenci so bili domači gasilci, predstavniki sosednjih društev, krajevnih skupnosti, kulturnega društva in mladine. Poleg varnostne problematike so razpravljali o delu KS in o še tesnejšem sodelovanju s Kulturnim društvom Motnih Soglasno so pritrdili potrebam za obnovo kulturnega doma, predvsem pa potrebi za prekritje strehe doma, saj se vremenski vplivi že močno čutijo na ostrešju stavbe. V prostorih lega domaje več lastnikov, zato se bodo družno podali v nabiralno akcijo za pridobitev denarnih sredstev za obnovo. O tej zadevi so že lansko leto seznanili tudi občinsko upravo s prošnjo, da bi jim. pri tem pomagali. Motničani živijo v upanju, da bo župan ostal »mož beseda« in v ta namen prispeval nekaj denarja in da bodo tako zavarovali svoj dom pred jnsledicami zoba časa. Potrebno je izreči tudi nekaj pohvalnih besed PGD Srednja vas pri Kamniku. Gasilsko društvo tega kraja je dalo že večpo-buclza izboljšanje komunalnih in drugih rešitevza izboljšanje življenjskih potreb bivalnega okolja. Te smernice ljudje v glavnem dobro sprejemajo, saj se zavedajo, da morajo v korak s časom. Zanimiva je vsestranska aktivnost članov društva in 'nenazadnje tudi krajanov, kijih podpirajo v protipožarnih akcijah in drugih dejavnostih. Skoraj ni akcije v občinskem in republiškem merilu, pri kateri gasilci Srednje vasi ne bi sodelovali. Čeprav mlade privlačijo tudi druga področja razvedrila, se ne izogibajo strokovnemu usposabljanju, tekmovanju v gasilskih spretnostih in javnim nastopom, to niso samo lepo zapisane pohvalne besede, njihovo vsestransko aktivnost izpričujejo številne diplome in pokali, ki so jih zaslužili doma in v tujini. To veliko zbirko raznih pokalov in plaket hranijo v posebni sobi gasilskega doma. To so priznanja za nesebično in kolektivno delo. Le tako naprej tudi v bodoče z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!« ALOJZIJRONDA, Srečanje članov DMS kamniško-zasavske podružnice Društvo, kije svojim članom priraslo k srcu... Res bi težko premagovali svoje težave brez zagnanih delavcev v kamniško-zasavski podružnici Zveze društev multiple skleroze Slovenije, smo večkrat slišali na nedavnem srečanju članov te podružnice na Trojanah. Čeprav se pri svojem delu srečujejo z nemalo težavami, pa je vendarle pomoč aktivnih delavcev v društvu mnogim zelo dragocena. Kot je na srečanju poudarila Helena Horvat, predsednica podružnice, je v njej povezanih 142 članov (v gostišču Konšek na Trojanah se jih je zbralo približno sto iz 12 občin kamniško-domžalskega območja in Zasavja). Obnovitvene rehabilitacije v Topolšici in Laškem ter letovanj v objektih društva od Podčetrtka do Ankarana je bilo lani deležnih več kot 75 članov, mnogi med njimi tudi z družinskimi člani. Zelo pestra je njihova športna dejavnost, ki prispeva h krepitvi in ohranjanju življenjske moči. Prijeten in koristen pogovor so s svojim pisanim programom popestrili tudi najbolj aktivni člani univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa iz Domžal, kjer pišejo pesmi, prepevajo, rišejo in se učijo tujih jezikov tudi mnogi naši občani. Še posebno navdušenje so poželi pevke in pevci, ki jih vodi znana kamniška glasbena pedagoginja Marina Aparnik. F. S. Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale koledar prireditev za otroke sobota. 6. aoril 2002. ob 10. uri - za IZVEN F. Lainšček: SNEŽNA KRALJICA lutkovna predstava, Lutkovno gledališče Maribor glasba in ples sreda. 3. aprila 2002. ob 20. uri - za abonma MODRI in IZVEN DUO RITMO KLASICO Nicoletta Sanzin - harfa, Barbara Kresnik - marimba Na sporedu: J. S. Bach, T. Albinoni, J. Koetsier, G. Bizet (Kresnik, Sanzin), I. Krivokapič, G. H. Green sobota. 13. aorila 2002. ob 20. uri - za IZVEN PLESNA FOLKLORNA SKUPINA MENDOZA slovenska folklorna in glasbena skupina iz Mendoze (Argentina) gledališče torek. 9. aoril 2002. ob 20. uri - za abonma RUMENI in IZVEN sreda. 10. aoril 2002. ob 20. uri - za abonma RDEČI in IZVEN četrtek. 11. aoril 2002. ob 20. uri - za abonma ZELENI in IZVEN Aldo Nikolaj: STARA GARDA komedija, Teater Komedija BTC, Ljubljana (igrajo: Iva Zupančič, Danilo Benedičič, Jurij Souček) galerij a-dom žale razstavlja akademski slikar JANEZ ZALAZNI K razstava bo odprta do 4. aprila 2002, vstop prost Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, ob delavnikih od 16.00 do 19.00 ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev pri blagajni doma. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 PREJEMNIKI LETOŠNJIH OBČINSKIH PRIZNANJ Praznik občine Kamnik že sedmo leto zapored praznujemo 29. marca v spomin na rojstvo velikega kamniškega rojaka, borca za našo severno mejo, generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova. Ob prazniku je Občina Kamnik pripravila pester program prireditev, s katerimi bomo počastili spomin na velikega Kamničana, se ozrli na dosedanje delo in napredek v občini ter slovesno sprejeli nove pridobitve in posodobitve. Osrednja prireditev bo slavnostna seja občinskega sveta v prenovljeni kulturni dvorani v četrtek, 28. marca. Na njej bo župan Tone Smolnikar podelil letošnja priznanja Občine Kamnik zaslužnim posameznikom in podjetniku. Predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Janezu Drnovšku, ki bo tega dne obiskal našo občino in bo tudi slavnostni govornik, pa bo župan Smolnikar podelil spominsko priznanje Občine Kamnik. Občinski svet občine Kamnik je na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sklenil, da ob letošnjem občinskem prazniku podeli naziv častnega občana, dve zlati, tri srebrna in dve bronasti priznanji Občine Kamnik. Naziv častnega občana občine Kamnik bo podeljen kamniškemu rojaku, akademiku prof. dr. Stanetu Gabrovcu ob njegovi osemdesetletnici za izjemen prispevek k slovenski in svetovni arheološki znanosti. Zlato priznanje Občine Kamnik bosta prejela Jože Semprimožnik iz Mot-nika za delo v dobro njegovega domačega kraja Motnika, Tuhinjske doline, občine Kamnik in širše skupnosti in Alojz Franc, direktor družbe Eta d. d. Kamnik, za prispevek k razvoju kamniškega gospodarstva in promociji občine. Srebrno priznanje Občine Kamnik bodo prejeli Marija Mali za dolgoletno strokovno delo v Domu starejših občanov Kamnik, Albert Žibert iz Šmartna v Tuhinju za prispevek pri razvoju komunalne infrastrukture v Tuhinjski dolini, in podjetje Sanacija objektov Pelko Miha s. p. z lileda za kvalitetno sanacijo občinskih kulturnih spomenikov. Bronasto priznanje Občine Kamnik bosta prejela Ivan Sekavčnik, predsednik sveta KS Šmarca, za uspešno delo v svetu KS, in Janez Repanšek, predsednik sveta KS Kamnik-Ccntcr, za delovanje na gasilskem, krvodajalskem, družbenem, političnem in podjetniškem področju v občini Kamnik. Predstavljamo delo, pomembne dosežke, in prispevke letošnjih občinskih nagrajencev k razvoju kamniške občine, za kar se jim ob prazniku oddolžuje s podeljenimi priznanji. Odgovorna ure dnica SAŠA MEJAČ Zlato priznanje Občine Kamnik Jožetu Semprimožniku za delo v dobro domačega Motnika, Tuhinjske doline, občine Kamnik Jože Semprimožnik je bil rojen 28. 12. 1936 v Beli pri Motniku. Poleg službovanja kot upravnik zadružnih enot in pozneje kot dolgoletni vodja grosistične prodaje knjig pri Mladinski knjigi - je vsa leta (še sedaj kot upokojenec), posvečal ves prosti čas skrbi in delu za soljudi. Tako je bil 12 let predsednik Sveta Krajevne skupnosti Motnik, zadnjih šest let pa njegov tajnik. Že 30 let vodi Kulturno društvo Motnik, dramski skupini je režiral mnoga večja gledališka dela, nastopal jc tudi kot igralec. Svoje delo na kulturnem področju je povezal z Zeljo predstaviti lepote in zanimivosti kraja tujcem. Tako je postal najprej tajnik, zdaj pa teče že 18. leto njegovega predsednikovanja Turističnemu društvu Motnik. Med drugim je bil pobudnik za postavitev doprsnega kipa Ciašperju Križniku, zbi- ratelju narodopisnega blaga in piscu pripovedk ter za postavitev stalne razstave ostalin motniškega pritlikavega nosoroga... Posebno pomembna je njegova skrb za povezavo oddaljenega Motnika s svetom, saj se zaveda, da so komunikacije danes eden od najpomembnejših dejavnikov razvoja. Bil je pobudnik in tudi predsednik odbora za izgradnjo telefonskega sistema in kabelske televizije v Motniku. plod njegovega dela pa so tudi mnoge rešitve težav cestnega prometa skozi Tuhinjsko dolino. Jože Semprimožnik je bil vsa leta izjemno dejaven tudi kot občinski odbornik in delegat v najrazličnejših občinskih organih - na področju komunalnih dejavnosti, financ, prometne varnosti, predvsem pa je bil dolgoletni član vodstva kamniške Zveze kulturnih organizacij. V zadnjih letih se zelo uspešno uveljavlja kot samostojni podjetnik - prejel je zlato priznanje najboljših podjetnikov v letu 2001 Agencije za poslovne raziskave iz Ljubljane. S svojim bogatim znanjem in izkušnjami pomaga tudi v svoji občini, saj je aktiven član Občinskega odbora za podjetništvo in turizem in tudi Član sveta Agencije za turizem in podjeništvo Občine Kamnik. Za njegovo plodno delo ter pripravljenost sodelovati in pomagati soljudem mu Občinski svet občine Kamnik ob letošnjem Občinskem prazniku podeljuje zlato priznanje Občine Kamnik. Alojzu Francu zlato priznanje Občine Kamnik za prispevek k razvoju Kamniškega gospodarstva Alojzij Franc, rojen 7. 11. 1945 na Bledu, danes živi na Klancu pri Komendi, je direktor gospodarske družbe ETA d. d. Kamnik. Po izobrazbi je absolvent VEKŠ-a, na višji soli za organizacijo dela, svojo poslovno pot pa je začel kot konstruktor in analitik dela v Železarni Jesenice. Nadaljnjih deset let je bil vodja DSS in KPO-ja za informiranje v Iskri Kranj (Zavod za avtomatizacijo). Pred dvaindvajsetimi leti pa je prevzel direktorsko taktirko v kamniški tovarni ETA. Pod njegovim vodstvom je podjet- je ETA doseglo veliko vidnih poslovnih rezultatov, med katerimi velja omeniti dokončanje regionalnega skladišča, leta 1986 priključitev v poslovni sistem Mercator in kapitalsko olastninjenje. Velik poudarek tovarne ETA jc tudi odpiranje navzven (izvoz) ter v kvaliteti in utrjevanju blagovne znamke. Pod njegovim vodstvom se je tovarna ETA tehnološko in organizacijsko posodobila tako, da se lahko primerja s podobnimi zahodnimi tovarnami. Stalna skrb za zaposlene ter še dodatno zaposlovanje kaže, da jc danes kamniško podjetje Eta eno najuspešnejših podjetij v prehrambeno predelovalni industriji v Sloveniji. Poleg dela v podjetju je Alojz Franc ves čas aktivno sodeloval tudi v lokalnem okolju. Od leta 1974 je sodeloval v Krajevni skupnosti Zi-price, saj je bil njen predsednik kar dva mandata. V tem času pa velja poudariti tudi njegov prispevek na področju okolja in prostora v občini Kamnik. Gospod Alojzij Franc je s svojim delom nedvomno pripomogel k napredku in ugledu kamniškega gospodarstva, s tem pa tudi k promociji občine Kamnik. Mariji Mali srebrno priznanje Občine Kamnik za dolgoletno strokovno delo v Domu starejših občanov Kamnik zdravstvenonegovalne službe v. Domu starejših občanov Kamnik, v lanskem letu pa se je upokojila. S svojim strokovnim delom in znanjem je pripomogla h kvalitetnejši zdravstveni negi in oskrbi stanovalcev, razvijala nove metode dela in skrbela za sodobno opremljenost negovalnih oddelkov in ambulante Doma, za izboljšanje izvajanja nege in izboljšanje delovnih razmer zaposlenih. Vseskozi je delavce spodbujala in jim omogočala dodatno strokovno uposabljanje, posebno zaposlenim na področju nege. Vsa leta dela v Domu starejših občanov Kamnik si jc ne samo službeno prizadevala, ampak jc žrtvovala tudi svoj prosti čas za to, da bi se izboljšala duhovna oskrba stanovalcev, da bi jim bilo bivanje v Domu lažje in bogatejše. Marija Mali je svoje življenje razdajala stanovalcem in zaposlenim Doma. Za bogat prispevek k izboljšanju življenjskih pogojev oskrbovancev Doma starejših občanov Kamnik prejme ob letošnjem občinskem prazniku srebrno priznanje Občine Kamnik. Albertu Žibertu srebrno prizanje Občine Kamnik za prispevek pri razvoju komunalne infrastrukture v Tuhinjski dolini čeval se je v kulturno in športno življenje kraja. Bil je član občinskega sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu in predsednik odbora za izgradnjo vodovoda Šmartno-Buč v letih 1984-90. Kod dober organizator in povezovalec, ki sc zna ljudem približati tudi s humorjem, je največ svojega dela, koristnega za skupnost, opravil v letih 1990-1995, ko je bil predsednik Sveta Krajevne skupnosti Šmartno. Med najpomembnejša dela, pri katerih je zavzeto sodeloval in jih vodil, sodijo: povečava in razširitev pokopališča, obnova starega in izgradnja novega opornega zidu pri pokopališču, izgradnja dveh mrliških vežic, izgradnja avtobusnih postajališč Stcbljcvek, Šmartno in Buč, rekonstrukcija in asfaltiranje cest Buč-Hrušcvka, Ravne-Prapre-če, Šmartno-Kostanj in Šmailno-Sidol in obnova vaških vodovodov po vaseh Krajevne skupnosti Šmartno. Gospod Albert Žibert, rojen, 6. II. 1945, iz Šmartna v Tuhinju 29, upokojenec, je bil zelo aktiven na družbenopolitičnem in gospodarskem področju v letih od 1980 do 1995. Njegovo delo je bilo tudi povezovanje z drugimi krajevnimi skupnostmi v Tuhinjski dolini. Vklju- Za kvalitetno sanacijo občinskih kulturnih spomenikov srebrno priznanje podjetju Sanacija objektov Pelko Miha s. p. Podjetje Sanacija objektov Pelko Miha s. p. Bled je specializirano podjetje za sanacije kulturnih spomenikov in je že desetletja prisotno na vseh pomembnejših, predvsem statičnih sanacijah spomeniško zaščitenih objektov v celotnem slovenskem prostoru. Tako jc uspešno saniralo močno poškodovane in ogrožene cerkve, samostane, gradove in druge objekte kot so znamenita cerkev Kureščck nad Igom, cerkev na Šmarjetni gori, cerkev, Zupnišče in zvonik v Breginju, Slomškova cerkev v Vuzcnici in na Razboru, cerkev v Grobljah, samostan na Vipavskem križu. Podjetje je uspešno saniralo tudi za rušenje predviden samostan v Olimju. Tudi v občini Kamnik jc podjetje uspešno izvedlo več sanacijskih del na spomeniško zaščitenih jn sakralnih objektih kot so: cerkev na Žalah, cerkev na Šutni, cerkev na sv. Primožu, cerkev v Špilaliču in na Selah. Uspešno gradbeno sanacijo je podjetje Pelko Miha s. p. zaključilo tudi na močno načetem objektu »Železnimi in Ideja« v Kamniku, dela pa je izvajalo tudi na gradu Zapri-ce, v Mekinjskem samostanu in na drugih številnih objektih. Daleč največje in najbolj zahtevne gradbene posege pa je podjetje izvajalo pri sanaciji in rekonstrukciji porušenega razglednega stolpa na Malem gradu in v zadnjih treh letih sanacija in rekonstrukcija opr-nih zidov in kapele sv. Eligija na Malem gradu. Podjetje Sanacija objektov Pelko Miha s. p. Bled zelo veliko vlaga v lastni razvoj in raziskavo materialov, skrbi za stalno strokovno uposabljanje zaposlenih in za najsodobnejšo tehnologijo, ki jo zahtevajo gradbeni posegi na spomeniško zaščitenih objektih. Po zaslugi idejnega vodje Franca Pclka in njegovega sina Mihe Pelka, ki s posebno skrbjo, natančnostjo, strokovno neoporečnostjo, z bogatimi in z znanjem podkrepljenimi izkušnjami, prežetimi z veliko ljubeznijo in osebno odgovornostjo, je tudi kamniški kulturni biser, cerkev sv. Eligija na Malem gradu, ponovno zasijal v vsej svoji lepoti. Višja medicinska sestra Marija Mali, rojena 23. 2. 1943, iz Kamnika, je od 1. 9. 1983 zaposlena kot vodja Ivanu Sekavčniku bronasto priznanje Občine Kamnik za uspešno delo v Svetu Krajevne skupnosti Smarca Šmarco in Nožicami in oprema z razsvetljavo v dolžini 300 m. Od 3000 m neasfaltiranih ulic jih je bilo v zadnjih dveh letih asfaltiranih 1100 m, položene so bile tudi elek-troinštalacijc za razsvetljavo. Izvedena je bila I. faza ureditve prehoda za pešce na regionalni cesti Kamnik-Mengeš pri železniški postaji Šmarca. Druga faza pa se pripravlja. V sodelovanju s KS Homec je bil zgrajen obrambni nasip ob skoraj celotni brezini Kamniške Bistrice v Šmarci. Leta 2001 jc KS dokončno uredila kulturno dvorano. V njej je bila tudi slavnostna seja sveta občine Kamnik ob lanskoletnem občinskem prazniku. KS je v tem obdobju pridobila projektno dokumentacijo za: ureditev zgornjega ustroja (asfalta) za vse ulice, po katerih se sedaj izvajajo dela, ureditev ulične razsvetljave za vse ulice. Šmarca je zgled dobro organizirane krajevne skupnosti, ki vsak dan načrtuje in realizira sodobne bivalne in delovne razmere za svoje krajane. Še pred desetimi leti je bila zgolj gručasta vas z nekaj novogradnjami ob regionalni cesti (jubljana- Ivan Sekavčnik se jc rodil 14. 7. 1939 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo jc obiskoval na Prevaljah, srednjo in visoko šolo pa v Ljubljani. Od leta 1967 jc redno zaposlen v različnih podjetjih. Že trideset let živi v Šmarci, kjer je od leta 1996 predsednik sveta krajevne skupnosti. V tem času so bili v KS realizirani številni projekti, med njimi izgradnja sekundarne kanalizacije za celotno območje naselja Šmarca v dolžini 7200 m, rekonstrukcija osrednje ceste med Akademiku prof. dr. Stanetu Gabrovcu naziv častnega občana za njegov izjemen prispevek k slovenski in svetovni arheološki znanosti Stane Gabrovec se je rodil 18. aprila 1920 na gradu Zaprice v Kamniku. Po maturi na škofijski gimnaziji leta 1939 se je odločil za .študij klasične filologije na univerzi v Ljubljani. Prva študentska poletja je preživljal na Bohinjskih tednih kot navdušen zarjan, član levo usmerjenega katoliškega akademskega društva. Vojno je preživel v internaciji v Gonarsu in Novari ter delovnih taboriščih v Švici, kjer mu je srečno naključje že ob koncu vojne namenilo semester študija klasične filologije in arheologije v Bernu. Študij klasične filologije je zaključil na ljubljanski univerzi z diplomo leta 1948 in nastopil službo v Narodnem muzeju v Ljubljani. Od tedaj se je posvetil arheološki vedi. Doktoriral je leta 1962 v Zadru s temo Prazgodovina Gorenjske. Na njegovo pobudo in pod njegovim nadzorom se je začelo dolgotrajno dokumentiranje starih arheoloških najdb v slovenskih in tujih muzejih v Trstu, Gradcu in na Dunaju. Precizne študije je podprl z vzorčnimi izkopavanji na Stični med leti 1967-1974, ki so se jih udeležili najuglednejši strokovnjaki iz Nemčije in drugih dežel. Leta 1969 je postal honorarni profesor na arheološkem oddelku Filozofske fakultete. Z bleščečimi predavanji, trdim delom, strogostjo in prvovrstnim zgledom je vzgojil generacijo slovenskih arheologov in utemeljil t. i. slovensko prazgodovinsko arheološko šolo, priznano in spoštovano doma in v svetu. K temu so mnogo doprinesla sodelovanja s sosednjimi deželami. Gabrovčevo pedagoško in muzejsko delo je rastlo iz njegovih temeljitih znanstvenih raziskav. Leta 1987 je Gabrovčevo sodelovanje v Centru za balkanološke študije pri bosanski akademiji obrodilo izjemen sad skupnih raziskav. V petem zvezku Praistoriji jugoslovanskih zemalja je izšla najobsežnejša in najpopolnejša predstavitev železne dobe na tleh tedanje Jugoslavije. Stane Gabrovec, avtor iti soavtor, je bil tudi sourednik pri predhodnih štirih zvezkih in glavni urednik petega zvezka. Knjige (prek 40.000 tiskanih strani) so postale učbenik generacijam sedanjih in bodočih arheologov. Po upokojitvi je s .številnimi predavanji (npr. v zamejski Dragi) in prispevki posegel tudi v slovensko kulturno in politično življenje, kar je .omogočilo njegovo polno duhovno in razumsko uresničitev. Leta 1985 je postal član bavarske akademije znanosti, dve leti pozneje tudi slovenske. Je nagrajenec Slovenskega arheološkega društva in ob osemdesetletnici dobitnik Zoisove nagrade, namenjene slovenskim vhrunskim znanstvenikom. Je član Centra za balka-nolo.ška ispitivanja pri nekdanji bosanski akademiji, član Nemškega arheološkega inštituta v Berlinu, Inštituta za eltuščanske in italske študije ter inštituta za prazgodovino Italije v Firencah. Je izjemen ljubitelj narave, neutruden gornik in zaprisežen Kam-ničan, ki se vedno znova vrača v rodno mesto. Domžale-Kamnik, zaradi izgradnje infrastrukture pa je postala sodobno naselje. Čeprav je za uresničitev vseh zadanih ciljev in nalog izdatno pomagala občina Kamnik, pa tudi država, so veliko večino dela opravili krajani Smarce s predsednikom Ivanom Sekavčnikom na čelu. O podpori načrtom govorijo tudi številke, saj so krajani za vse infrastrukturne projekte (kanalizacija, asfaltiranje cest in razsvetljava) prispevali 30% investicijske vrednosti. Gospod Ivan Sekavčnik je v zadnjem obdobju v krajevni skupnosti, v kateri živi jubilejnih 30 let, pomembno prispeval k velikemu napredku Šmarce in posredno občine Kamnik. Kljub svoji zahtevni službi na vodilnem položaju investicijskega sektorja v Heliosu in delu v občinskem svetu je vedno našel čas, politično voljo in ustvarjalno energijo za številne projekte v Šmarci, ki je pod njegovim vodstvom postala zgled infrastrukturno urejene in kulturno dejavne skupnosti v občini Kamnik. Visoko občinsko priznanje je tako lahko simbolna zahvala za njegovo dosedanje delo in hkrati spodbuda, da bodo v tej krajevni skupnosti tudi v prihodnosti skrbeli za izboljšanje življenjskega in socialnega okolja, ki pomembno prispeva k blaginji prebivalstva in povečanju ugleda občine Kamnik. Janezu Repanšku bronasto priznanje Občine Kamnik za delovanje na gasilskem, krvodajalskem, družbenem, političnem in podjetniškem področju v občini Kamnik Janez Repanšek, rojen 3. aprila 1956 v Ljubljani, iz Kamnika, je po izobrazbi lesarski tehnik, po poklieti pa samostojni podjetnik. Je človek, ki se nesebično razdaja za dobro družine in širše družbe, saj je zelo dejaven na gasilskem, krvodajalskem, družbenem, političnem in podjetniškem področju. Pri popotresni obnovi Posočja leta 1976 se je s svojimi sošolci za mesec dni prostovoljno udeležil mladinske delovne akcije. Pomagali so postaviti približno 60 montažnih hiš v Breginu, Kamnu in Bovcu. Njihova strokovna pomoč jc bila zelo koristna, saj so bili vsi srednješolci kvalificirani mizarji. Njegova nagnjenost pomagati sočloveku je tudi na področju krvodajalstva. Že iz leta 1976, ko je kot srednješolec prvič daroval kri. Letos marca bo kri daroval žc stotič Z njegovo krvjo je bilo rešeno marsikatero življenje. S trinajstimi leti je vstopil v gasilke vrste POD Kamnik. Svoj prvi požar je gasil že leta 1971 v Tunjicah, prav na dan, ko so kamniški gasilci prevzeli novo orodno vozilo Mcrcc-des-Ziegker, ki je še danes v operativnem sestavu POD Kamnik. Že leta 1973 je opravil tečaj za gasilca, leta 1975 za nižjega častnika, leta 1979 še za gasilskega častnika in že leta 1989 za višjega gasilskega častnika. Danes ima čin višjega gasilskega Častnika II. stopnje, po funkciji pa je poveljnik sektorja Kamnik in pomočnik poveljnika GZ Kamnik za tehnično reševanje in nevarne snovi. Opravljene ima tudi specialnosti: nosilec dihalnih aparatov, tehnično reševanje, nevarne snovi, gašenje s helikopterji in lahkimi letali, predavatelj, inštruktor in strojnik. Za svoje delo je prejel številna gasilska odlikovanja. Kol gasilec-pripadnik civilne zaščite je aktivno sodeloval v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Gasilci so s svojimi vozili postavljali prve barikade na cestah, pripravili in oskrbovali zaklonišča v občini Kamnik. Ker mu delo z ljudmi in za ljudi ni tuje in je med ljudmi cenjen in spoštovan, že drugi mandat predseduje KS Kamnik Center. Skupaj se trudijo, da bi Kamnik tudi ha obrobja dobil komunalne naprave in ceste. Z vztrajnim delom bodo rešili marsikatero nevšečnost v svoji krajevni skupnosti. Njegovi drugi izvolitvi v Občinski svet Občine Kamnik je botrovalo njegovo dosednje delo in zaupanje ljudi v njegove sposobnosti - tudi kot politika na lokalni ravni. Dejaven je v Območnem odboru Rdečega križa Kamnik in v svoji stanovski organizaciji Območni obrtni zbornici Kamnik, in sicer v izvršilnem odboru, skupščini in kadrovski komisiji. Na občini je predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. S člani in učenci dobro sodeluje, saj kamniški učenci dosegajo v državnem merilu najvišja mesta. Za njegovo zavzeto delo na humanitarnem in družbenem področju niu Občinski svet Občine Kamnik podeljuje bronasto priznanje Občine Kamnik. Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Ravbšic v kamnolomu... Prizadevni amaterski kulturniki iz Šmartna in drugih krajev Tuhinjske doline so se oh letošnji otvoritvi lovne sezone odločili, da v kamnolomu nad Gradiščem uprizorijo Finžgarjevo igro Divji lovec. Pravijo, da jim bo verjetno največje težave povzročilo iskanje igralca za glavno vlogo, saj v celi Tuhinjski dolini nimajo pravega ravhšica, ki bi imel dovolj praktičnih izkušenj. Če bi se potrudili, bi ga gotovo našli, samo se ne bo hotel javno predstaviti v kamnolomu pod Ko-stavsko planino ... Suhkulturo naj imajo kar v Ljubljani na Metelkovi, ne pa da jo Z regijskim razvojnim planom vlačimo še v našo (Podjetno) regijo, je bilo slišati na zadnji občinski seji, ko so naši občinarji obravnavali predlog razvojnega programa regije osmih občin severno od Ljubljane. Mi želimo živeti v varni regiji, so še pribili. S slednjim bi se dalo soglašati, vendar tudi danes brez. subkultu-re (posebna kultura kake skupine ljudi - SSKJ) ne živimo preveč varno. Fatle, s katerimi merijo v šolskem ministrstvu pogoje za ustanovitev gimnazije v naši južni občini, bi si veljalo zapomniti. Ker se je kljub veliki propagandi vpisalo dijakov le za dober oddelek, so se odločili, da gimnazija kljub vsemu bo, ker mora biti. Po tej logiki bo kmalu nastala gimnazija tudi v Mengšu in Trzinu. Zato ne imejmo bojazni, da bi našo gimnazijo, kije pred leti slavila Abrahama, kar tako ukinili. Za en oddelek dijakov bomo od Motnika do Volčjega Potoka že spravili skupaj... \Je vem, zakaj se kupci stano-1 V vanj tako bojijo najboljšega soseda, nad katerim naj bi stanovali. Ali pa so Primorci preveč navili cene. Drugače si ni mogoče razlagati novice, da je od 20 stanovanj, kijih je po »ugodnih« pogojih ponudil v prodajo državni stanovanjski sklad, šlo v prodajo le eno samo. Zdaj pravijo, da bodo ponudili še ugodnejše pogoje. Morda bo tokrat prišla v poštev tudi občina za nakup kakega socialnega stanovanja ... rreba bo raziskati kakšne vztrajnike ali gonilnike imajo vgrajene komunalni števci za vodo, saj se bojda ne vrtijo naprej, če za-preš pipo. Vrtijo pa se naprej, ko Ob šolah raste barakarsko naselje Za osnovno šolo Frana Albrehta in Ero se že nekaj let travnik za šolsko igrišče spreminja v vrtove (NE)znanih posestnikov in nastaja pravo barakarsko naselje, saj rastejo lesene barake kot gobe po dežju. Občani se sprašujemo, kaj počnejo naše drago plačane občinske inšpekcije in inšpektorja za urbanizem in gradbeništvo državnega ministrstva za okolje in prostor. Prav gotovo morajo biti slepi in gluhi, da nič ne vidijo in ne ukrepajo. Jasno je, da so to vse črne gradnje. Prav gotovo pa ni nihče prijavil spremembe namembnosti (trav-nik-njiva), kaj šele plačal predpisane takse za spremembo namembnosti. Ta pa tako po prostorskem planu ni predvidena. Verjetno bi morali grešniki vrt in barako postaviti ob občinski stavbi, da bi se kdo zganil. Kje ste pa zeleni? Ali se spufana občina res tako lahko odpoveduje taksam! Ali plačujemo za red in spoštovanje zakonodaje nesposobne državne in lokalne funkcionarje? Če delavec ne opravi dela, ga vržejo na cesto, vi pa, če kaj naredite ali pa nič, je očitno vseeno. JANKO REDN1K 8. marec kot dan boja za ženske pravice Ga. prof. Marjeta Humar je v prispevku Delaj, kot bi živel večno v Kamniškem Občanu, dne 14. 3. 2002, izjavila, da 8. marca, kot praznika pijanih žensk ne pogreša. Sama odločno zavračam tako lahkotno diskvalifikacijo stoletnega boja žensk za pravice enakih možnosti in omalovaževanje, ne samo slovenskega, ampak tudi mednarodnega praznika žensk. O tem dnevu se posebej danes jih že odmontirajo in odpeljejo s katrco. Verjetno zaradi vetra, ker ima stara katrca bolj slabo tesni-tev. O tem te lahko prepriča račun za porabljeno vodo. Vendar komunalci niso trmasti ljudje in račun popravijo, če jih opozoriš... v Smurski mali župan že dalj časa svojemu soimenjaku, velikemu županu Tonetu postavlja nekaj vprašanj, na katere pa ne dobi odgovora. Med drugim ga sprašuje o delitvi denarja za telefonske priključke, o sprejetju občinskega prostorskega akta in o gradnji tuhinjske kanalizacije, da ne bi razkopavali kmalu posejanih njiv. Vsaj za prva dva odgovora bodo verjetno krivi ministri tam v beli Ljubljani, za slednjega pa verjetno naša komunala ... "Mfakšna Podjetna regija neki, so jfV menili občinarji na zadnji seji, ko so govorili o regijskem planu, zakaj je ne bi rajši poimenovali kar Podgrintovška regija. Edina podjetna v tej regiji, pravijo, je domžalska županja Cveta. Uresniči vse, kar si zamisli. Po njej se pa regija že ne bo imenovala ... Krištofov Pepe II. MNENJA - ODMEVI namiguje, da je nekaj slabega, ker izhaja iz socializma, 8. marec naj bi vrgli v koš in ga pozabili. 8. marec ima zgodovino, ki ni povezana samo s poveličevanjem plačanega ženskega dela kot edinega sredstva emancipacije, ampak ima politično tradicijo boja za enakost žensk, predvsem zahtev po osebni svobodi in socialni pravičnosti kot osnovi enakosti. Tradicija mednarodnega dneva žensk pa predstavlja tudi protirasistič-no, protivojno gibanje in je povezana s paleto zahtev, ki bi izboljšale pravni in socialni položaj Žensk. Med glavne zahteve pa štejemo tudi spremembe v izobraževalnem sistemu, odpravo prepovedi abortusa ... Kot civilizacijski dosežek je dobil svoje priznanje tudi v mednarodnih pravnih aktih. Od leta 1975 dalje, ko je bilo proglašeno desetletje Združenih narodov za ženske in sprejet načrt svetovne akcije, imenovane »Enakopravnost, razvoj, mir«, sta enakost in socialna pravičnost za ženske tudi mednarodna tema. 16. decembra 1977 je Organizacija združenih narodov z Resolucijo Generalne skupščine proglasila 8. marec za mednarodni dan žensk. Od tedaj praznujejo ta praznik številne države po vsem svetu. Vprašanje, kise mi postavlja, ni ali velja praznovati 8. marec, ampak kako ga narediti kot dan, ko bi obudili žensko solidarnost, opozorili na probleme in vzpodbudili skupne akcije. Čeprav se nam zdi, da je praznik s pridobitvijo nekaterih političnih in socialnih pravic žensk izgubil svoj pomen, so tranzicijski časi naplavili številne probleme, ki jih ni prezreti. Pred časom so nas pretresli podatki iz programa Kaj ti je deklica Urada za enake možnosti RS, iz katerih smo lahko razbrali, da je v Sloveniji vsaka peta ženska pretepena, vsaka sedma pa posiljena. Po podatkih Statističnega urada RS ženske dosegajo le okoli 85% povprečnega letnega dohodka iz delovnega razmerja. V Republiki Sloveniji ženske predstavljajo 51,13% vsega prebivalstva. Kljub takšnemu deležu v populaciji je delež žensk na najvišjih položajih v državnih organih oz. v procesih odločanja nizek. Delež poslank v državnem zboru niha, in sicer 11% leta 1990, 14% v letu 1992, 7,8% v letu 1996 in 13,3% v letu 2000. V prvi slovenski vladi je bilo 8% ministric, v drugi 6,7%, v tretji nič in v zadnji 18,7%. Alije tako kot je, dobro ali slabo? Ali hi lahko bilo drugače? In na koncu bi ga. Humarjevo opozorila na to, da so ji možnost, da si je ustvarila razumevajoča družino in da je uspela na poklicnem področju, namesto, »da bi bosa in pretepena z otroki stala za štedilnikom«, omogočile ravno te »pijane ženske«, ki so za dosego enakosti med moškimi in ženskami žrtvovale vse, nekatere tudi svoje življenje. Leta 1908je delodajalec v New Yorku delavke, ki so stavkale zaradi zahtev po izboljšanju delovnih pogojev, zaprl v tovarno in jo zažgal. Ženske so zgorele. Zastopanje pravic žensk torej ni bil nikakršen naravni ali logični razvoj v družbi, ampak rezultat boja in trdega dela žensk. Raje ne pomislim, kakšni bi bili danes odnosi med spoloma, če bi vse ženske tako kot ga. Humarjeva vdano sprejele svojo usodo in »se ne bi nikoli ukvarjale z ženskimi problemi«. ROZA LAVRINC SKRB ZA STAREJŠE V OBČINI KAMNIK Združena lista socialnih demokratov Kamnik ugotavlja, da bi morala Občina Kamnik pripraviti program varstva starejšh občanov v občini, ki bi ga sprejel Občinski svet. Menimo, da ni dovolj, da se Občinski svet le seznani s to problematiko, ampak bi moral slediti mnenju Odbora za družbene dejavosti, ki ga je posredoval na seji občinskega sveta 13- marca 2002. Odbor je namreč menil, da je potrebno občinsko upravo zadolžiti, da na osnovi raz-prave pripravi ustrezen program, ki ga bo potrebno postopoma uresničiti. Do sedaj smo v naši občini na institucionalni ravni razvijali predvsem storitve v Domu starejših občanov. Združena lista socialnih demokratov meni, da bo treba institucionalno raven prilagoditi hitri rasti števila starejših občanov s posebnim poudarkom na spremenjena zdravstvena stanja (demenca in drugo). To prilagoditev bi zagotovili z izgradnjo novih kapacitet s preureditvijo obstoječih prostorov. Z zagotovitvijo čim večjega števila enoposteljnih sob bi uporabnikom zagotovili pravico do zasebnosti kot eno temeljnih človekovih [>ravic. Kar pa zadeva razvoj organiziranih storitev za starejše občane v njihovem bivalnem okolju, bi Občina pri novogradnjah stanovanjskih objektov morala zagotoviti tudi stanovanja za starejše in druge gibalno ovirane osebe (v pri-tičjih zgradb). V prostorskih načrtih bi morala zagotoviti prostor za gradnjo varovanih stanovanj, v katerih mora biti zagotovljena 24-urna pomoč starejšim, zato jih je potrebno zgraditi v neposredni bližini sedanjega Doma starejših občanov. Zagotoviti bo potrebno tudi dnevni center za zagotavljanje varstva in drugih storitev, kijih potrebujemo pomoč potrebni starejši občani čez dan; spodbujati in pomagati pa bi morali tudi [ni ustanavljanju in delovanju skupin za samopomoč, v katerih bodo delovali prostovoljci. Potrebno bo ustanoviti Center za pomoč na domu, ki bo zagotavljal daljše in samostojnejše bivanje v lastnem okolju ter bi prispeval k večji dostopnosti in kakovosti socialnih storitev. Tak center lahko Občina ustanovi kot samostojno enoto, lahko pa deluje tudi v sklopu Doma starejših občanov Kamnik ali Centra za socialno delo Kamnik. Združena lista socialnih demokratov Kamnik se zaveda, da občina ne more vseh stvari financirali sama, zato predlaga, da se izdela program, ki ga naj sprejme Občinski svet, na osnovi tega pa se skuša pridobiti finančna sredstva, ne samo preko občinskega in republiškega proračuna, ampak tudi z vključevanjem zasebnega sektorja, z namenskimi domačimi in tujimi krediti, sredstvi stanovanjskih skladov (vključno s stanovanjskim skladom SPIZ) in končno z zainteresiranimi uporabniki. Zavedati se je treba, da bo pomankljiva in nepravočasna priprava lokalne skupnosti na vse večje potrebe po skrbi za starejše, bistveno poslabšala kvaliteto njihovega življenja, s tem pa tudi življenja njihovih družin. SAMO TRTMK Tiskovni predstavnik ZLSD Kamnik Recept za srečo (II.) Se spodobi biti srečen v današnjem svetu, kjer je toliko trpljenja? Kje iskati pravo srečo? Sem lahko srečen že samo zato, ker živim? Na takšna in podobna vprašanja so skušali odgovore poiskati poslušalci zanimivega predavanja v dvorani kamniške knjižnice z naslovom Radost življenja s predavateljico Darinko Gomišček, predsednico društva DAR, Centra za pomoč obolelim za rakom. Gospa Darinka je prebolela raka in pri tem ohranila ter še povečala veselje do življenja. Svoje izkušnje in spoznanja rada deli z ljudmi, zato jih v drugem nadaljevanju objavljamo v tej številki. Mit trpljenja Tu gre za zelo trdovoratno prepričanje, da smo več vredni, da smo boljši ljudje, če trpimo ali smo trpeli: verjamemo, da naša vrednost raste sorazmerno s količino trpljenja. Tudi sama sem že srečala ljudi, ki so si svojo »ceno« hoteli dvigovati z besedami: »Jaz sem imela hujšo obliko raka kot ti«; »Kaj boš ti govorila, jaz sem v mladosti veliko več pretrpela kot ti«; »Meni so ljudje toliko hudega storili, pa me poglej, kako dobro se držim«; »Ti stvari preveč zlahka dosežeš, zato nisi toliko vredna kot moja prijateljica, ki se mora do vsega dokopati s trpljenjem. Res je spoštovanja vredna.« Ljudje se radi primerjajo in tekmujejo, kdo je več trpel, čigavo trpljenje je večje in pomembnejše, da bi si pridobili več pozornosti, ljubezni, simpatije. Mnogo ljudi verjame, da trpljenje ustvarja plemenitost, da sreča kar tako, brez trpljenja, nima prave vrednosti. Seveda nam je vsem jasno, da je trpljenje prisotno v tem svetu, vsi smo ga že doživeli jn ga še doživljamo, vendar nobena količina trpljenja sama po sebi iz nas ne naredi plemenitega človeka. Naše vrednosti ne določa količina trpljenja. Če hočemo biti srečni, se moramo nehati istovetiti z »žrtvijo«, »trpečim človekom«, »bivšim zasvojencem«, »bivšim rakovim bolnikom«, »zlo- Gostilna »Pri Flegarju« Piskar Barbara, s.p. Motnik 11 zaposli za nedoločen čas KUHARICO ALI GOSPODINJSKO POMOČNICO za samostojno delo v kuhinji in strežbi. Zaželjene so delovne izkušnje. Poskusno delo od 3 do 6 mesecev. Pisne ponudbe pošljite do 5. aprila ali pokličite po telefonu 8348-043. TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV Obveščamo vse lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bomo tudi v letošnjem letu organizirali tehnične preglede za omenjena vozila, in sicer po naslednjem razporedu: V TOREK 9. aprila 2002 V SREDO 10. aprila 2002 V ČETRTEK 11. aprila 2002 V PETEK 12. aprila 2002 V SOBOTO 13. aprila 2002 V MOTNIKU od 10. do 14. ure pred proizvodno halo HRIBAR mizarstvo V ŠMARTNEM od 10. do 17. ure pri domu KS ŠMARTNO V SREDNJI VASI od 10. do 17. ure pri Kulturnem domu - za trgovino VELE V KOMENDI od 10. do 17. ure pri Kmetijski trgovini V PODGORJU na tehničnem centru od 7. do 14. ure ZAMUDNIKI imajo možnost opraviti tehnični pregled traktorjev tudi vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure na tehničnem centru CI & CA d.o.o. v Podgorju, 1241 KAMNIK. KER JE LE BREZHIBNO TOŽILO VARNO VOZILO. VAS PRIČAKUJEMO!!! TEHNIČNI PREGLEDI CI & CA d.o.o. Podgorje 83/A, Kamnik Tel. 01/83 12 479 rabljenko« ... Nobena količina trpljenja nam ne bo zagotovila enake količine sreče. Včasih je zelo težko ugotoviti, če smo tudi sami nasedli »mitu« trpljenja. Če bomo v svoji glavi zasledili katero izmed naslednjih misli, je zelo verjetno, da smo tudi mi ta »mit«, vzeli za svojega: Stvari, ki jih pridobimo brez trpljenja, niso dosti vredne. Verjamem, da sem boljši človek kot drugi, ki niso toliko trpeli kot jaz. Učim se samo skozi bolečino. U\hkim rešitvam ne zaupam (zato si stvari vedno otežite). Če hočem nekaj doseči, se moram za to boriti. Nihče ni toliko trpel kot jaz. Bi lahko rekli, da vam kateri izmed spodnjih vzorcev zveni udobno domače? Svoje rane ponosno primerjate z drugimi. Vedno se borite proti nekomu ali nečemu. Če imate udobje, bogastvo, luksuz, se počutite nelagodno in imate občutek krivde. Vedno napadate ljudi, ki udobno živijo in so zadovoljni. Mnenje, da nam bo določena količina trpljenja prinesla določeno količino sreče, je - k sreči - daleč od resnice. S trpljenjem, občutki krivde, prizadetostjo, nesrečo, žalostjo, itd, si ne bomo prislužili grama sreče. Sreča ni stvar, s katero bi trgovali; na sreči nikoli ne bomo našli deklaracije proizvajalca, kjer bi bil naveden rok trajanja in cena. Mit žrtvovanja Ta »mit« nas prepričuje, da je sreča sebičnost. Tako zgrešeno prepričanje lahko ohranjajo le večni mučeniki, ki ubijajo radost okoli sebe, ker se tako bojijo sreče, da jo hočejo zadušiti tudi pri drugih. Običajno so zelo nesrečni in razočarani, ker z mučeniškim načinom nikoli ne dobijo toliko pozornosti, kot mislijo, da si je zaslužijo. So zelo manipulativni, saj na ljudi okrog sebe zvračajo občutke krivde. Nekako se naučijo živeti z razočaranjem, čeprav potihem morda sanjajo o radosti in sreči. Vendar, če bi ju začutili, bi se najverjetneje počutili neprijetno, saj takih občutkov ne znajo sprejemati, ker je to »hudičevo darilo«. Mučeniki pristne sreče ne zmorejo prepoznati, zato jo zamenjujejo s površinskim uživaštvom, pohlepom, vzvišenostjo, bahavostjo, iskanjem ugodja. Mučenik nas prepričuje, da je sreča sebična, a to ne more biti res, saj so običajno depresivni ljudje tisti, ki so usmerjeni le vase, ki premišljuje le o sebi in o svo- jih večnih tegobah. Depresivni ljudje se osredotočijo v glavnem nase in jim je drugih ljudi bolj malo mar. S srečnimi ljudmi je stvar ravno obratna: ko vidijo, ali ko doživijo nekaj lepega, je njihov prvi vzgib želja, da bi lahko to lepoto podelili z. drugimi. Srečni ljudje so bolj družabni, samo pomislimo, kaj dajemo svojemu okolju, ko izhajamo iz mučeništva in žrtvovanja in kaj takrat, ko smo srečni. Sreča je darilo, za nas in za druge. Če se že pogumno odločimo za srečo, nas lahko za vogalom čaka še eno zmotno prepričanje, namreč, da sreče ni dovolj za vse: če sem srečen jaz, bo sreče zmanjkalo za druge. Če bi sreča bila naprodaj v omejenih količinah, bi to še držalo, a ker jo vsakdo nosi v sebi ... Včasih se počutimo krive, če smo srečni, drugi pa se kopljejo v težavah, zato si svojih občutij radosti ne upamo izražati. Raje jih skrijemo in smo srečni tako, na skrivaj, potihem, zase ali v krogu dobrih prijateljev, ki so sposobni našo srečo »prenesti«. S takim razmišljanjem smo žrtve vzorca, ki nas uči, da se v svetu, ki je poln trpljenja, ne spodobi biti srečen. Kadar mi kdo skuša »prodati« to misel, ga vprašam: če nekdo pade v jamo, ali mu bomo pomagali s tem, da še sami skočimo k njemu in z njim tarnamo, kako hudo in krivično je to, da se je znašel na dnu jame, ali bi morda bilo bolje, da ostanemo tam, kjer smo in človeku ponudimo roko in mu pomagamo, da spleza iz jame? Sama mislim, da človeku veliko bolj pomagam s tem, če ostanem v svojem dobrem občutju in mu pomagam, da se tudi sam počasi dvigne z dna. Ne varjamem, da bi kdo resnično kaj imel od tega, če bi skupaj z njim - v temi, na dnu jame - objokovala njegovo kruto usodo. Seveda to ne pomeni, da moramo evforično razkazovati svojo srečo, ampak se človeku v stiski približamo obzirno, previdno in nežno, saj bi sicer najverjetneje pred nami zaloputnil svoja vrata. Po vsem povedanem se torej zdi, da sreče ne bomo našli zunaj sebe. Za srečo se nam torej ni treba žrtvovati, ni nam zanjo treba trpeti, niti si je ne moremo prigarati. Budist Thich Nhat Hanha pravi, naj nehamo poskušati biti srečni, ampak samo bodimo srečni. Ali se moramo posebej truditi, da bi uživali ob pogledu na modro nebo? Ali je potrebno vaditi, da bi dosegli tak užitek? Ne, preprosto uživamo. Takšna je lahko vsaka sekunda, vsaka minuta našega življenja. Kjerkoli smo, ob vsakem času, smo sposobni uživati v sončnih žarkih, v prisotnosti drug drugega in celo v občutenju našega dihanja. Da bi uživali ob pogledu na modro nebo, nam ni treba na Kitajsko. Da bi uživali v dihanju, nam ni treba potovati v prihodnost. Z vsemi temi stvarmi smo lahko v stiku prav ta trenutek. »Če hočeš biti srečen, bodi«, je zapisal Tolstoj. Ivo Kordaš in Daniel Artiček predstavila svoja dela NJUNA USTVARJALNA JESEN ŽIVLJENJA V Galionu - Hiši za zdravo življenje smo prijeten večer, 7. marca preživeli v družbi kamniških ustvarjalcev v sliki in besedi ob odprtju razstave slikarskih del Iva Kordaša z motiviko pejsaža, tihožitja in figuralike ter predstavitvi nenavadnega dela z nenavadnim naslovom SONCE JE BOG VSEH BOGOV avtorja Daniela Artička. V prijetnem in sproščenem am-bientu je dogodka povezovala in z besedo obogatila priljubljena kamniška rojakinja Nataša Dolenc. Kamničan Ivo Kordaš. dr. med., rojen leta 1929 je služboval na Medicinski fakulteti in v tovarni Lek. Po upokojitvi leta 1995 se intenzivneje posveča slikarstvu in se udeležuje likovnih srečanj na ex-temporih. Prvič je razstavljal že leta 1963 v Galeriji Kos v Ljubljani, današnja razstava je njegova peta samostojna razstava v zadnjih šestih letih. Slikarstvo Iva Kordaša, temperamentnega ustvarjalca, na tem področju povsem svobodnega in neobremenjenega, je ena sama široka in dramatično zapeta pesem barv. V njegovem slikarstvu prevladuje pokrajina, zastopane so še druge teme in snovi - figura, portret in tihožitje. V njegovem slikarstvu so v primerjavi s tradicionalnim, odslikavnim, vloge zamenjane: barva, ki je bila včasih posrednik oblike, je zdaj tista prvina, ki jo oblika samo osmišlja, a ji hkrati prepušča glavno vlogo. Od leta 1963 sodeluje na skupinskih razstavah, kolonijah in ex-temporih v Ljubljani, Kamniku, Piranu, Opatiji, v Italiji in Nemčiji. Za svoje delo je bil dvakrat nagrajen in sicer leta 1997 na Ex-tem-poru v Piranu in leta 2001 v Galeriji Avsenik v Begunjah. Kot ekonomist se Daniel Artiček že vse življenje ukvarja z gospodarstvom in financami, več kot desetletje pa se intenzivno ukvarja tudi s pisanjem. Prvo knjigo z naslovom Lepa vrata Tuhinjske doline in Kamnika je izdal v samozaložbi leta 1990. Prvo pisanje o domačem kraju je štiri leta pozneje objavil v knjigi Od svetega Štefana, prek Vinskega vrha do svetega Štefana ob petstoletnici kraja. Ob tej priložnosti je postal častni občan svojega domačega kraja. Še istega leta, ko smo imeli veliko opraviti s certifikati, je izdal knjigo Certifikat, zlato ali megla? kot zabaven zapis o novih ekonomskih razmerah. Leta 1997 je prav tako v samozaložbi izšla čudovita knjiga Legende grofije Žusemske, ki naše kraje prikazuje v daljšem zgodovinskem obdobju. Pred tremi leti je objavil zabavno pisanje za mlajše Polomljene pravljice in Boštjanove vragolije. V začetku leta 2000 je na zabaven in hudomušen način opisal vsakdanje življenje in probleme upoko- jencev v knjigi s pomenljivim naslovom Nak, nimam časa. V lanskem letu je izšlo Artičkovo delo Skrivnostna ločnica, ki povsem na novo odkriva skoraj nedotaknjeno dolino Ločnice, ki je tako neznana, da še najbližji prebivalci komaj vedo zanjo. V nenavadnem delu z naslovom Sonce je bog vseh bogov, ki je bilo ta večer v galeriji Galion prvič predstavljeno, Artiček na povsem svojevrsten način podaja razmišljanja in spoznanja ateistov, komunistov, poganov in v veri razočaranih o verovanjih, o človeku in prostoru, o družini, ekologiji in ekonomiji sedanjega časa. Avtor navaja samo spoznanja in dejstva brez komentarjev. Za po-kušino naj navedemo le nekaj misli iz te knjige: »Nihče ni močnejši od njega, nič ne bo trajalo dlje od sonca in nič se ne bo spremenilo brez njega. Vsako živo bitje na Zemlji je popolnoma odvisno od njegovih sil, ki so neskončne v prostoru in času.« »Človek ne bo nikoli gospodar vesolja. Lahko ga spoznava in meri po svoji pameti, nikoli pa ga ne bo razumel ali si ga podredil.« »Živa bitja primerjajmo s svečo. Najprej je mrtva snov, ko ji dodamo energijo zagori, daje toploto in svetlobo. Ko jo ugasnemo, je zopet mrtva snov. Zato človek ne umre, temveč ugasne.« »Plamen je energija, je duša. Duša je mnogo več kot samo ve- rovanje. Je skupek energij, ki naredijo človeka drugačnega od živali.« »Kdor v nič ne veruje, je mrtev.« »Sveta ne bodo uničili bogovi. Uničil ga bo človek sam.« »Človek! SONCE, bog vseh bogov, NE MISLI NATE. Daje ti le možnost, da živiš v njegovi luči in toploti. Če si jo boš zakril z nespametnim delovanjem, se boš po-gubil za večno. In SONCE bo ustvarilo novo življenje, ki bo tebi le malo podobno.« O knjigi Daniela Artička Sonce je bog vseh bogov pa je publicist in pisatelj, sicer pa odgovorni urednik časopisa Delo Mitja Mer-šol, zapisal: »Pesnik in prijatelj Tone Pavček je zapisal: Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš sence. Ob prebiranju knjige Sonce je bog vseh bogov, ki mi jo je pred časom v rokopisu prinesel njen avtor Daniel Artiček, sem se spomnil teh Pavčkovih verzov. Tako pesem kol knjiga nas vodita k soncu in nas »osončuje-ta«. Artičkova knjiga je, nanizanka tez o življenju in človeku, o prostoru in času, o znanem in neznanem. O usodi človekovega duha, njegovega dela in verovanja. Knjiga poslavlja tudi vrsto vprašanj, tudi takšnih, ki so v globoki senci in čakajo na sonce. Bo človek obstal? Bo uničil svoj planet? Ga bo odpihnilo v vesolje? Kajti človek ni samo graditelj, je tudi rušitelj; ni samo snovalec, je tudi uničevalec« VERA MEJAČ Gostiteljica iz Galiona Nada Irt, avtor knjige Daniel Artiček, Nataša Dolenc in slikar Ivo Kordaš. Odmeven nastop Kamničanke Ples v klavirski glasbi V ponedeljek, 4. marca, so v Tomčevi dvorani Kulturnega doma v Domžalah nastopili učenci klavirskega oddelka Glasbene šole Domžale. Ples spremlja človeka skozi vse življenje. Ze prvi otroški gibi nam kažejo človekovo potrebo po telesnem izražanju. Z otrokovim razvojem se gibi povezujejo v zaključene celote, ki pod vodstvom mentorja-plesalca, prerastejo v ples v pravem pomenu besede. Že prastara ljudstva so s plesom izražala magično kultna doživljanja. Verjeli so, da bo ples pripomogel k uresničitvi postavljenih ciljev in želja. Poznali so Kamničanka Eva Bohte-Benda. bojne plese, plese za rodovitnost, ozdravljenje, čaščenje bogov ter druge. Sprva je ples spremljala preprosta ritmična spremljava oziroma petje. Z razvojem instrumentov pa se je razvijala tudi plesna glasba. Ples in plesna glasba sta se tako skladno oblikovala v plesne forme. Skozi stoletja so se te forme spreminjale glede na ljudske običaje in posebnosti ter družbene razmere v času njihovega nastanka. Plesi so bili sprva ljudskega izvora, nato pa so se z razcvetom dvornega plemstva v 17. stoletju, razvijali v višjih družbenih slojih. Dvorjanom je ples pomenil pomemben družbeni element, ki so mu posvečali veliko pozornosti. Namenjen je bil ne samo zabavi, temveč tudi razkazovanju premoženja, o čemer nam pričajo razkošne dvorane, oblačila in nakit. Dvor je premogel tudi svoj orkester, ki je bil številčnejši, čim mogočnejši je bil dvor. Priljubljenost plesnih oblik je skladateljem narekovala, da so jih začeli pisati, tudi v namene poslušanja. To so tako imenovani stilizirani plesi. Glasbena oblika, sestavljena iz takšnih plesnih stakov, je suita, ki jo sestavljajo po karakterju različni plesni stavki: Alemanda, Kuranta, Sa-rabanda in Žiga, ki so obvezni in vrsta neobveznih stavkov kot so: Bure, Gavota, Menuet in drugi. Gostja večera je bila akademska glasbenica, pianistka Eva Boh-te Benda, ki je s svojim nastopom impresionirala poslušalec. Zaigrala je makedonske plese skladatelja Alojza Srebotnjaka. Mlada umetnica se je začela učiti klavir pri svoji mami, prof. Martini Golob Bohte. Študij klavirja je nadaljevala na Srednji šoli v Ljubljani pri prof. Andreju Jarcu in pozneje na Akademiji za glasbo pri prof. Dubravki Tomšič Srebotnjak. Kot štipendistka Ministrstva za kulturo, je leta 1998 v Baslu (Švica) na Akademiji za glasbo zaključila podiplomski študij klavirja pri avstrijskem pianistu Rudolfu Buscbinderju. Vseskozi je bila odlična študentka, veliko je nastopala kot solistka in kot komorna glasbenica ter se udeleževala tekmovanj na različnih ravneh, kjer je prejemala visoke nagrade. Udeleževala se je mednarodnih glasbenih tečajev. V Baslu je na Akademiji za glasbo dve leti korepetirala pevski razred prof. Kurta Wiedmerja, že tri leta pa korepetira klarinetni razred prof. Franciosa Benda. Na Akademiji za glasbo v Loganu poučuje klavir kot stranski predmet. Ministrstvo za kulturo ji je podelilo status svobodne umetnice. Kot solistka in komorna glasbenica je koncertirala v republikah nekdanje Jugoslavije, v Avstriji, Nemčiji, Švici in Italiji. SAŠA KOS POZDRAV POMLADI Prvo slovensko pevsko društvo Lira, ki letos praznuje 120-letnico delovanja, je v okviru bogatega programa koncertov in prireditev v jubilejnem letu, v sredo, 20. marca, na Glavnem trgu pripravilo prijeten pomladni večer. Poleg Lire so v pestrem glasbenem programu sodelovali še Tunjiški oktet, MePZ Odmev, Komorni zbor Šutna, (slika spodaj) Kamniški koledniki, Stranjska godba in Folklorna skupina Društva upokojencev Kamnik. Prvič se je kamniški širši javnosti predstavil Jože Prezelj iz Podgorja (slika zgoraj) s čudovitimi zvoki starodavnega avstralskega glasbila zemlje didgeridoo-ja, ki ga Mir že dobro leto izdeluje iz naravnega lesa črnega gabra, ki raste v Kamniški Bistrici. Z recitacijami so nastopili Marta Zabret, Matic Romšak in Janez Balantič. Za zaključek je ansambel Lire zaigral nekaj narodno zabavnih viž. VERA MEJAČ Zbor bogate sakralne spevnosti Če se ravno ne prištevam med »verne«, pa vedno rad stopim v našo frančiškansko cerkev. Najprej že zaradi starega znanca, akademskega slikarja Cudermana in njegovih fresk, s katerimi je to naše svetišče obogatil za vse čase, nato zaradi Plečnikovih umetnin, s katerimi se ta cerkev ponaša, vedno pa zaradi raznih umetniških manifestacij, zborovskih in solističnih nastopov, ki ob spremljavi Jenkovih orgel ali pa brez njih, torej »a capell«, zadonijo v bogati akustični sozvočnosti tega sakralnega objekta. No, in nenazadnje tudi zaradi tega, ker sem Že v otroških in najstniških letih kar vneto in redno sodeloval in nastopal na istem koru in ob istih orglah kot Ansambel slovenskih pevcev sakralne glasbe na vokalni manifestaciji preteklo soboto. Umetniški vodja Samo Vrem-šak, eden najvidnejših sodobnih skladateljev, je v koncertni list sicer zapisal, da je program »na pol stilni«, saj je prva polovica namenjena izključno Marijinim pesmim. To je sicer res, resnica pa je tudi v tem, da so naslednje štiri prav tako evharistične, tako da se pojem polstilnosti da razširiti tudi na pretežni del druge polovice. Tako smo spremljali skrbno izbran program nekaterih čudovitih biserov slovenske duhovne glasbe. Kar v treh skladbah so me akordi spominsko vrnili k zelo plodovi-temu skladatelju p. Hugolinu Satt-nerju, ki je poleg neštete liturgič-ne umetnosti ustvaril Slovencem nekaj izrazitih kanlat in oratori-jev, kot so »Vpepelnični noči«, »Assumptio«, »V kripti sv. Cecilije«. Odlično sta se izkazali solistki Polona Pogačar in Nuša Fujan. Nasploh velja omeniti, da v tem zboru skoraj ni pevca, ki bi mu bilo sobranje povsem tuje. Odločno pa seveda prevladujejo ženski glasovi, predvsem sopran s svojimi kultiviranimi glasovi, za kar zna nedvomno poskrbeti umetniški vodja Samo Vremšak, kije poleg kompozicije študiral in diplomiral tudi iz solopetja. Vinka Vo-dopivca vsi slovenski zbori poznajo po »Žabah«. V njegovi ev-haristiji »Najlepši trenutki« pa smo prisluhnili še tretji solistki Barbari Nagode, ki je odlično in suvereno potrdila solistično prevlado sopranov. Samo Vremšak je ob koncu predstavil še L. M. Skerjunca, ki se je sicer pretežno usmeril na instrumentalno glasbo, ne da bi ob tem pozabil na posvetno in sakralno. Med temi nam je s svojim res perfektno izbrušenim in predvsem glasbeno kultuviranim in umerjenim zborom predstavil nekoliko manj znano umetnino »K pokoju že dan se nagiba«, v kateri je kot četrta solistka sopranistka nastopila še Dragica Čarman in tako suvereno potrdila mojo zgoraj citirano trditev. Sicer pa tudi Kamničani nismo ostali praznih rok. V ta, sicer zelo skrbno in profesionalno izbran krog slovenskih komponistov sakralne glasbe, je Samo Vremšak vključil tudi svojega očeta, skladatelja in dirigenta Cirila Vrem-šaka, katerega stoletnico rojstva smo pred meseci proslavili z izdajo njegovih cerkvenih in posvetnih skladb. Ciril je bil predvsem skladatelj posvetnih pesmi, kar mu je ob nekaj desetletij trajajočem umetniškem vodenju kamniške Lire »ležalo«, tako da seje komponiranju nabožnih tekstov loteval predvsem v letih nemške okupacije, ki je slovensko pesem radikalno zatirala in pregnala iz vseh javnih prireditev. Po srcu sicer romantik Adamičevega in Mirkovega formata, ki sta napisala mnogo lepih, še danes navdušujočih zborovskih skladb, se je pretežno izogibal modernejših slogov, vendar pa znal in umel prisluhniti in realno vredotiti tudi kompozicije neoromantičnega sentimentalista Zorka Prelovca in še zlasti Janka Ravnika ... Omeniti bi moral še občutljivo spremljavo, ki jo je na Jenkovih orglah sicer zelo korektno, celo perfektno, a na trenutke tudi malenkostno pretirano vehementno, izvajala ga. Marija Holcar. Sicer pa je orgelska spremljava kateregakoli zbora vedno in povsod ena zelo občutljivih tem. Kljub temu, da imajo orgle vsaj dva manuala, poleg vsega pa še več kot desetino registrom in da so ob skrbnem upoštevanju pedalov nedvomno najpopolnejši in človekovemu glasu najbližji instrument, se kaj radi in to tudi najboljšim organis-tom zgodi, da bolj ali manj prekrijejo ta ali oni solistični glas, kot se je to videlo pri solistki altistki Metki Prelovšek, v nekoliko manjši meri pa tudi pri solistu tenoristu Miranu Žitku. No, sicer pa to ni nič nenavadnega in neznanega, saj se tudi pri izvajanju Beethovnove IX. Simfonije, kjer pravilom nastopa velik in mogočen orato-rijski zbor zgodi, da orgle nehote prekrijejo ne le soliste, pač pa tudi zbor v celoti. Ob upoštevanju tega dejstva je pisati o realni kvaliteti tega pro-minentnega ansambla skoraj brezsmiselno, vsekakor pa nevarno početje, ki ga bom lahko postavil na trdnejša tla šele, ko bom poslušal njegovo izvajanje brez orgelske spremljave, z drugo besedo ob »a capella« petju. Šele, ko so se po koncertu predstavili pred glavnim oltarjem, sem lahko z. zadovoljstvom ugotovil, da je razmerje med ženskim in moškim delom nekoliko nagnjeno k prvim, in da mu polnost in homogeno okroglinost zvoka omogočajo notranji glasovi, torej alti in tenorji, ki tvorijo zvočno vez med zunanjimi soprani in basi. Seveda pa s številom samim ni mogoče uravnovesiti zbora, kajti upoštevati je treba tudi zvočno barvitost, o čemer pa že med samim koncer-tiranjem sploh ni bilo nikakršnega dvoma, saj so si barve glasov močno blizu, pa vendar spet ne v tolikšni meri, da bi lahko govoril o perfektnosti zvočne enotnosti. Ansambel slovenskih pevcev sakralne glasbe je res ljubiteljski, vendar že kot takšen na tako visoki ravni, ki mu omogoča, da se lahko suvereno spopada tudi z zelo zahtevnimi vokalnimi skladbami. Kako tudi ne, kajti v njegovi sestavi so profilirani pevci različnih starosti pod petdesetimi leti, med katerimi tudi ne manjka učiteljev in profesorjev kamniške glasbene šole. kije nedvomno eden primarnih motorjev ali pa celo generatorjev glasbenega življenja v našem starodavnem Maistrovem mestu. Seveda le, če ga ima v rokah dirigent, ki se na to zastopi, ki v tem živi in se ob tem radodarno razdaja. To pa je posebna in enkratna odlika vseh Vremšakov, ki so začenši s Samovim dedom in nadaljujoč prek njegovega očeta, od ustanavljanja prvih Čitalnic v 19. stoletju in preko celotnega preteklega 20. stoletja redno in nesebično gojili, vodili in usmerjali vokalno in instrumentalno življenje mesta Kamnik. Zelo lepo in tradicionano urejena notranjost frančiškanske cer-vke, ki so ji stari graditelji vtisnili akustičnost »par excellence«, je sicer privabila slabo stotino poslušalcev oziroma poznavalcev lepe vokalne umetnosti, ki pa jim navkljub frenetičnemu in glasnemu odobravanju ni uspelo izvabiti »dodatka«. MAG.CENE MAT1ČIČ 8 27. marca 2002 VELIKONOČNI ČAS Kamniški OBČAN VELIKA NOČ - PRAZNIK LUČI Pater Boris J. Markež, predstojnik oz. gvardijan frančiškanskega samostana, že četrto leto službuje v Kamniku, pred tem je tri leta takšno delo opravljal v Mariboru, kamor je prišel iz Nazarij v Savinjski dolini, kjer je bil od leta 1978 na mestu župnika in gvardijana. Po maturi na gimnaziji v Novem mestu in študiju na Teološki fakulteti v Ljubljani, je imel novo mašo v rojstni župniji pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Ravno frančiškani iz samostana v njegovi rojstni vasi so bili prvi, ki so ga nagovarjali, naj stopi na redovniš-ko pot, saj je bil kot ministrant že skorajda del njihove družine. Že v osnovni šoli gaje vse, kar je bilo povezano z duhovništvom, privlačilo, še posebno slovenski literati, ki pa so bili nemalokrat zelo črno orisani in patru Borisu že kot najstniku to ni bilo čisto jasno. Tovrstna raziskovanja so v njem vzbudila odpor do duhovništva, tako da je pred svojim notranjim klicem bežal, ni si hotel priznati, da ga Bog kliče na duhovniško pot. Na koncu je vendarle 'padla' prava odločitev. V Kamniku že vsa štiri leta opravlja delo samostanskega predstojnika oz. gvardijana, obenem pa je tudi rektor frančiškanske cerkve. V okviru slovenske frančiškanske province, kateri pripada kamniški samostan, pa opravlja službo svetovalca provincialnega ministra in tudi službo prokuratorja oz. ekonoma slovenske frančiškanske province. Povod za najin pogovor so bili seveda bližajoči se velikonočni prazniki, med klepetom pa sva se dotaknila še nekaj zanimivih tem, povezanih z življenjem v frančiškanskem samostanu. Čeprav ste že štiri leta med nami, me vendarle zanima kako ste se vživeli v naše mesto? Priznati moram, da mi je bil Kamnik vedno všeč, že v študentskih letih, pozneje, med službovanjem v Nazarjih v Savinjski dolini, pa sem se dvakrat tedensko vozil mimo Kamnika. Samostana v Kamniku in Nazarjah sta bila namreč povezana prek pokojnega prof. Jara Dolarja, ki je urejal obe samostanski knjižnici. Potrebno ga je bilo voziti z Ljubljane, zato me je pot vsak teden Gvardijan pater Boris J. Markež vselej odprtih rok in s prisrčno dobrodošlico sprejme obiskovalce frančiškanskega samostana, (foto: Saša Mejač) zanesla tudi mimo Kamnika. Na prvi pogled mi je bilo mesto všeč, vendar ko človek gleda na neko mesto od daleč, je vse lepo, sedaj pa spoznavam tudi manj svetlo plat samega mesta in življenja v njem. Z dobro voljo vseh se tudi tu stvari počasi izboljšujejo. Marsikomu je življenje frančiškanov za samostanskimi zidovi skrivnost. Kako poteka vaš vsakdanjik? To popolnoma drži. Ljudje se velikokrat sprašujejo, kaj v tako veliki stavbi, kot je frančiškanski samostan, delajo trije frančiškani, gospodinja in dva študenta. Naš samostan je odprtega tipa in v njem je dijaško-študentski dom, sicer z majhnimi kapacitetami, sprejmemo jih le osem, vendar je dobra volja na naši strani. Kaj delamo za samostanskimi zidovi? Držimo se starega reda: »Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo« Dan začenjamo z jutranjo mašo, po sveti maši se zberemo v posebni sobi, samostanskega oratorija še nimamo obnovljenega, kjer skupaj molimo t.i. hvalnice. Zatem imamo ob osmih skupen zajtrk, kjer se dogovarjamo in usklajujemo, zato zajtrk skoraj vedno preraste v neke vrste kolegij. Po zajtrku vsakdo odide po svojih poteh, na svoje delo. Najstarejši pater Ernest, samostanski knjižničar, je pri svojih prijateljicah knjigah, kot bi se izrazil pokojni prof. Jaro Dolar, sprejema romarje, obiskovalce in jih vodi prek cerkve, Plečnikovega božjega groba v knjižnico, kjer jim predstavi bogastvo knjig. Pater Robert ima veliko dela z ministranti, biblično in zakonsko skupino ... Med drugim je tudi samostanski ekonom in mora zato imeti pred očmi skrb za cerkev in samostan tudi po materialni plati. Sam pogosto odhajam tudi v druge samostane, kar mi narekuje provincialna služba. Će smo vsi doma, se opoldne zberemo pri polurni molitvi, potem skupaj obedujemo in nadaljujemo delo, vsak po svoje, ko se zvečer, skupaj z verniki, zberemo v cerkvi k večernicam-rožnemu vencu, litanijam in sveti maši. Po jutranji ali večerni maši se skupaj z verniki ustavimo pred cerkvijo in se o marsičem pogovorimo. Vem, da poleg vašega dela v samostanu poteka še kar nekaj dejavnosti. Komu vse nudite prostor? Na nek način boleča opazka ali dobrohoten namig ob prihodu patra Roberta in mene v Kamnik je bila, da se v samostanu, kljub obnovi, nič ne dogaja. Po preverjanju smo ugotovili, da se marsikaj dogaja in se je tudi že prej. Že pred najinim prihodom se je pri nas zbiralo gibanje Vera in luč, skavti, katehumenat, biblična skupina ... Tudi turistom in romarjem so bila vrata na široko odprta. Sama sva v ta mozaik dodala le majhen kamenček. Samostan sva poskušala odpreti tudi kulturnim dejavnostim. Po nasvetu arhitektov, da so samostanski hodniki že sami po sebi galerije, smo jih na hitro obnovili in že pripravili nekaj odmevnih razstav, povezanih z najrazličnejšimi predavanji. V zadnjem letu je zaradi obnove ta dejavnost sicer malo zamrla, vendar bo po zaključku obnovitvenih del naša kulturna dejavnost potekala naprej. Pred dobrim desetletjem je bil obnovljen samostan, pred kratkim tudi cerkev. Ste z deli zaključili ali imate še kakšne načrte? Samostan kot tak je z obnovo dejansko zaključen. Nekdo je dejal, da je obnovljen toliko kot lutka za izložbo, sedaj pa ga je potrebno še obleči, 'nališpati', da bo lep in prijeten. V spodnjih prostorih, ki so namenjeni pastorali in kulturi, se srečujejo skavti, ministranti in druge skupine mladih, ker pa se njihova dejavnost pogosto križa s kulturno (obiskovalci knjižnice, pevski zbori ipd.), smo se skupaj s svetom rektorja odločili, da poleg zakristije obnovimo tudi prostore za cerkvijo, ki so bili tik pred sesutjem. Tu bodo sedaj prostori za ministrante, skavte, mlade, čistilke, krasiteljice ... Obnovili smo tudi sanitarije za obiskovalce cerkve. Za cerkvijo propada tudi del gospodarskega poslopja. Obnovili ga bomo le toliko, da ne bo povsem propadlo, načrtujemo, kako izpeljati do sedaj začeto delo. Kako naše mesto živi z vami? Sam sem bil, zagotovo pa tudi pater Robert, izredno presenečen nad sodelovanjem v Kamniku. Ko smo začeli s prenovo cerkve, zakristije in lope, smo bili zares začudeni, koliko je sodelovanja in dobre volje vseh, ki so kakorkoli povezani z nami. Ob tej priložnosti se vsem zahvaljujem. Pred nami je veliki teden, nam obrazložite simbole in obrede svetega tedna? Veliki teden je res nabit s simboliko. Začenja se s cvetno nedeljo, ko k blagoslovu prinašamo butare ali oljčne vejice, v spomin slovesnega prihoda Jezusa v Jeruzalem, ko so ga pozdravljali kot političnega odrešitelja - 'Hozana, sin Davidov', taisti ljudje pa so že čez nekaj dni vpili: 'Križaj ga!" ... Velik teden je predvsem sveti tudi zato, ker ljudje želijo opraviti zakrament sprave, sveto spoved, saj se želijo otresti, osvoboditi svojih bremen, da bi v velikem tednu zaživeli bolj sproščeno. Na veliki četrtek se duhovniki, ki imajo čas, spominjajo in molijo k zakramentu duhovništva. Jezus je na veliki četrtek s svojimi apostoli obhajal zadnjo večerjo in dejal: To delajte v moj spomin.' Velik četrtek se prevesi v veliki petek, ko po naših cerkvah prenesemo najsvetlejše v t.i. ječo, kjer podoživ-ljamo vse tisto, kar je tudi Kristus. Tudi v nas se bije boj med človeškim in božjim. Velikokrat ugotavljamo, da je naše življenje 'en sam križev pot'. Na veliki petek imamo pred seboj torej predvsem Kristusovo križanje in polaganje v grob. Na veliko soboto se ljudje zbirajo v Božjem grobu, predvsem takrat ko prinesejo k blagoslovu velikončna jedila. Simbolike jedil zelo lepo razlaga pisatelj F.S. Finžgar v enem izmed svojih spisov. Kaj obsega velikonočna košarica oz. jerbas? Na prvem mestu zagotovo najboljši in najlepši konec mesa, ki predstavlja Kristusa. Potica predstavlja Kristusovo krono, hren žeblje, s katerimi so Kristusa pribili na križ, in pirhi kaplje krvi, ki so tekle izpod krone, prebodenih nog, rok in srca. Tako kot pišče samo zleze iz jajca, tako je tudi Kristus z lastno močjo kot Božji sin vstal iz groba, kar je še druga prispodoba pirha. Lepo je, če žegen pojemo spoštljivo, v miru, saj na žalost vedno manj časa posvetimo skupnim obredom. V Božjem grobu je Najsvetejše pri frančiškanih do večera, ko ponovno obhajamo sobotne obrede s sveto mašo in vstajensko procesijo po mestu. Sporočilo velike nedelje nagovarja mnogo ljudi. V soboto smo bili v grobu v temi, kot smo pogosto tudi v življenju, vendar tudi v najbolj brezupnem položaju vedno sveti drobna luč. Luči je v življenju vedno več kot teme. Velika noč je torej praznik luči in svetlobe, zmagoslavja Kristusa. Na velikonočni ponedeljek gremo v 'Emavs', na obisk k sorodnikom, botrom, kamor nesemo v zamenjavo pirhe. Na velikonočno sobotno jutro je navada, da se pred cerkvijo blagoslovi ogenj. Je ta običaj prisoten tudi pri frančiškanih? Že po več stoletni tradiciji se samostanska vstajenjska procesija v soju bakel, sveč in lampinjonov odvija po mestu na večer velike sobote po večerni maši. (foto: Franci Klobčar) Res je, da ima blagoslov ognja po naših cerkvah dolgo in lepo tradicijo, pri frančiškanih pa te navede ni bilo, čeprav razmišljamo v tej smeri. Poleg cerkve je prekrasen Božji grob, delo arhitekta Jožefa Plečnika, kamor na veliki petek simbolično shranite Kristusovo telo. Se tudi danes redno menja straža ob grobu ali... Za stražo pri Božjem grobu imamo vsako leto veliko interesentov, od ministrantov, do skavtov, ki predstavljajo vojake, ki so stra-žili Kristusov božji grob. Po sobotnih obredih in sveti maši se po središču Kamnika odvije prekrasen prizor, ko se množica ljudi v soju sveč udeleži vstajenjske procesije. Malce nenavadno, saj drugod pozdravljajo vstalega Kristusa šele v zgodnjem nedeljskem jutru. Res je. Če se malo pošalim, saj vsi tisti, ki gredo k sobotnim obredom in procesiji k frančiškanom, v predanosti, saj lahko po starem običaju začnemo jesti velikonočni žegen takoj, ko pridemo od procesije. No, šalo ob stran. Pri drugih frančiškanskih, kot tudi navadnih župnijah, je procesija šele v nedeljo zjutraj. Kot vemo, je naša sobotna procesija res izjema in že tradicionalna. Prelistal sem kronike za stoletje nazaj in povsod piše le, da procesija mora biti na sobotni večer. Zakaj, v kroniki ni navedeno. Pomembno je, da se ne začne pred pol deveto zvečer, saj v sprevodu najdemo veliko virov svetlobe, od bakel do lampinjonov. V kroniki je poudarjeno tudi, da se mora odvijati po mestu, ne na primer samo po samostanskem vrtu. V naši procesiji je veliko simbolike luči, zato skavti nosijo bakle, otroci lampijončke, odrasli sveče. Poseben čar nudijo tudi hiše, mimo katerih se vije sprevod, saj na vseh okenskih policah žarijo sveče ali svetilke. Zakaj toliko svetlobe? Kot sem že prej omenil, je velika noč praznik luči, saj nam Jezus pravi: »Jaz sem luč sveta«. Ti drobni plamenč-ki preganjajo temo in grejejo drug drugega, kot to počnemo tudi mi. Nam lahko zaupate kakšen vaš spomin na doživljanje velike noči v otroštvu? Velikonočni prazniki so mi bili vedno blizu, saj sem bil kot ministrant vedno vpleten v različna dogajanja in obrede, ki jih v velikonočnem času res zlepa ne zmanjka. Kaj mi je najbolj ostalo zapisano v spominu? Hmmm ... (smeh) Streljanje s karbidom za veliko noč! To je bilo v času mojega odraščanja strogo prepovedano in danes mi je jasno, da je to edino pametno, vendar smo imeli veliko veselje. Lepe spomine imam tudi na službovanje v Nazarjih, kjer so fantje s hribov tekmovali z dolinci v streljanju z možnarji. Za zaključek najinega pogovora pa me zanima, če tudi sami pobarvate kakšno jajce ali opravi to gospodinja? Če bi imel več časa, bi se tudi sam lotil barvanja pirhov, vendar zaenkrat to delo z veseljem prepustimo naši gospodinji, ki ima velik smisel za oblikovanje pirhov, bratje pa veliko časa med velikim tednom preživimo v spovednici. V imenu bralcev Kamniškega občana se vam zahvaljujem za pogovor in vam želim blagoslovljene velikonočne praznike. BOJANA KLEMENC PNEUMATIC CENTER Perovo 27, Kamnik,Tt 01 83 08 350 dunlop@sitar-pneumatic.si www.sitar-pneumatic.si DAEWOO MOTOR TOMPRO Kamniška 19, Preserje S 721-88-66, 721-88-65 Kamniški OBČAN VELIKONOČNI CAS 27. marca 2002 9 Zanimiva dogajanja v Budnarjevi muzejski hiši CVETNONEDELJSKE BUTARICE IN BELOKRANJSKE PISANICE Pred nami so velikonočni prazniki, ko praznujemo veliko noč kot največji in najstarejši krščanski praznik, praznik Kristusovega vstajenja in odrešenja. Hkrati je to tudi praznik pomladi in družinski praznik, ko se skupaj zbere vsa družina. Priprave na velikonočno praznovanje se tako začenjajo že v tednu pred cvetno nedeljo. Nekateri so še po starem običaju kar sami spletli buta-rice, v katere so povezali leskove šibe, bršljan, pušpan, brinje, sadje in pobarvane oblan-ce. Pod gankom Budnarjeve muzejske hiše v Palovčah so, tako kot že nekaj let zapored, peto postno nedeljo, 17. marca, izdelovanje ljubljanskih butaric in žeg-nov iz bršljanja prikazovali domačini Bernarda Kvas, Fanika Sovinšek, Matej in Gustl Smešnjavec. Dediščina butaric na področju Slovenije se raz-ikuje po načinu izdelave in tudi po imenovanju. Iz različnih poimenovanj lahko sklepamo, da so bile nekdaj butare nekakšna kombinacija kruha, peciva in zelenja. Danes opazimo Dragocen biser naše dediščine sije kljub 89. letom z navdušenjem ogledala tudi Pernetova mama iz Kamnika v spremstvu hčerk Štefke Le-mič in Sonje ter Nandeta Škarje. ► Sonja Knavs iz Trzina je redna obiskovalka prireditev v Budnarjevi hiši, saj jo prijazno vzdušje s kmečko pečjo, idilično hišo, popolnoma prevzame in notranje obogati. S prijateljico Bernardko občudujeta neverjetno prijaznost in gostoljubnost upraviteljice te hiše Ive Šubelj Kramar, njenega moža Mira in snahe Lidije. Na levi strani opazimo Faniko Sovinšek pri izdelovanju ljubljanske butarice. Praznovanje cvetne nedelje pred veliko nočjo je označeno s snopi svežega zelenja in lesa, zvezanega in različno oblikovanega v butarice, okrašene s pisanimi trakovi in pomarančami. Po evangelijskem sporočilu predstavljajo simboliko Kristusovega prihoda v Jeruzalem, ko so ga množice pozdravljale s palmovimi vejami. predvsem jabolka in pomaranče, navezane na butarice. Od bogate dediščine butaric danes poznamo predvsem snop, ki je dolg tudi do dvajset metrov. Napravijo ga iz ivinih vej, ki jih na vrhu obrezujejo, sestavljajo in vežejo v snop. Vmes vstavljajo pušpan ali bršljan in ga na vrhu okrasijo z barvnimi trakovi iz krep papirja. Na cvetno nedeljo butarice in sno- Pod spretnimi prsti Bernarde Kvas so nastajale lepe butarice, ki so jih obiskovalci z veseljem ponesli domov. Šubljevi so gostoljubno postregli spred-prazničnimi jedrni. Na fotografiji je na levi strani z butarico Silva Kosec iz Radomelj, kije redna obiskovalka dogajanj v Budnarci. Spoštuje in ceni dragoceno Ivino delo za ohranitev naše kulturne dediščine. Kupila je svežo butarico iz bršljana, ker jo spominja na mladost in v njej vidi še posebno lepoto. AVTO SET d.o.o., Dragomelj 26, Domžale Prodaja novih vozil: 01 / 56 27111, Prodaja rabljenih vozil: 01 / 56 27111, Servis: 01 / 56 27 333, Nadomestni deli: 01 / 56 27 222, Fax: 01 / 56 27 444 pe odnesejo k žegnu. Seveda se tudi postavljajo eden pred drugim, kdo bo napravil večji in lepši snop. Ljubljanske butarice, ki so danes zelo razširjene in priljubljene, so precej mlajša dediščina in so značilne tudi za področje Palovč. Narejene so iz leskovih vej, ki jih povežemo v šop, ne vrhu pa pritrdimo zelenje - pušpan, bršljan, brinove vejice, ciprese, včasih tudi oljko, potem pa povijamo zavite, barvane oblance. Velikonočni dnevi se začnejo z velikim četrtkom, ko je bila zadnja večerja Jezusa z apostoli. Veliki petek je zaradi Jezusove smrti za kristjane dan žalovanja. To je edini dan v letu, ko v cerkvah ni maše in so oltarji brez okrasja. Na veliko soboto po župnijah blagoslavljajo ogenj in velikonočne jedi, saj se z velikonočno nedeljo končuje postni čas. Tedaj praznujemo največji krščanski praznik, praznovanje pa je povezano z mnogimi lepimi običaji. Lepo pobarvani pirhi na praznični mizi, za priboljšek pa šunka, hren in domača potica. Pirhi niso samo dopolnilo velikonočnim dobrotam, ampak imajo tudi simbolni pomen. Že v davnini, v indoevropski kulturi, so veljali za pomladni simbol Kristusovega vstajenja, torej novega življenja in upanja. Poseben pomen daje tudi barvanje jajc, kar so že pred tisočletji delali Kitajci, Perzijci, Egipčani. Slovenska velikonočna jajca, poimenovana pirhi, pisanice, ru-menke, so najlepše okrašeni v Evropi - kot ugotavlja Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. Pirhe so včasih barvali samo z naravnimi barvami, s »prežuljko« so rekli. To so čebulni olupki, ki dajejo jajcem lepo naravno rjavo barvo, češ-pljevo lubje bolj rdečkasto, žafran in češminove korenine rumeno, jelševo in hrastovo lubje pa črno barvo. Na pisanice so pisali z lesenimi pisal kami, ki so imele vdolbino za vosek. Ko so jajca barvali, se barva na povoščenih vzorcih ni prijela. Najprej so izpihano poslikano jajce barvali s svetlo barvo in na koncu s črno. Za belokranjske pisanke so značilne barve: rdeča, črna in rumena ter geometrični in stilizirani liki, medtem ko na gorenjskih in primorskih pirhih prevladuje naturalistična ornamentika, ki posnema naravo, krščanske simbole in v novejšem času tudi napise. Številni obiskovalci, ki jih je lepo vreme in zanimivo dogajanje peto postno nedeljo privabilo k Budnarjevi muzejski hiši, so se poleg izdelovanja Pod mentorstvom Kamničanke Metke Mali so se v izdelovanju belokranjskih pisanic preizkusili številni obiskovalci. Z leve: Brane Štefančič, Tadeja Kušar, Marjan Novak, Metka Mali, Irena Novak, Marija, Vida in Joži Lampe. sprehajalnimi palicami) se predstavljata Miha Zabret iz Kamnika in njegov oče Tone Zabret iz Most pri Komendi. Odprtje razstave so spremljali Janez Majcenovič s kitaro ter pomirjujoči zvoki iz starodavnih glasbil avstralskih staroselcev Abo-riginov - didgeridoo ali glasbila zemlje. Te, več kot 40.000 let stare inštrumente iz naravnega lesa črnega gabra, ki raste v Kamniški Bistrici, je pred dobrim letom pričel izdelovati Jože Prezelj iz Podgorja. Ob odprtju razstave smo v hiši nad mizo občudovali tudi krhke peruti preteklosti, imenovane Sveti duhek, ročno delo, pravo mojstrovino Monike Klemenčič iz Zirov. In kaj pravzaprav je Sveti duhek? V preteklosti so berači darovali Svetega duhka gospodarju hiše, v kateri so jih lepo sprejeli, jim dali jesti, piti in prenočišče. Sveti duhek je v podobi goloba, sestavljen iz trščic, prinašal pa naj bi blagoslov in blagostanje v hiši, v kateri visi. V Ivanka Mežanova (na levi), upokojena gledališka igralka iz Ljubljane, se je z vnukinjam« sedemletno Saro, ki se je naučila izdelovanja belokranjskih pisanic, in petletno Ado navduševala nad pestrim dogajanjem v tako pristnem knječkem vzdušju. Vesela je, da je zvedela za zanimivo Budnar-jevino. cvetnonedeljskih butaric pred hišo učili tudi spretnosti barvanja belokranjskih pisanic pod »bohkovim kotom« v hiši pod mentorstvom Metke Mali iz Kamnika, ki s ponosom pove, da so njene korenine v Beli Krajini. Butarice in pisanice so lahko zadovoljni obiskovalci tudi kupili, »posladkali« pa so se z dobrotami, ki jih Iva Šubelj pripravlja v krušni peči in na ognjišču črne kuhinje. Naj o dogajanjih v Budnarjevi muzejski hiši spregovori tudi nekaj zapisov iz knjige vtisov: Bernardka Galič iz Ljubljane: »S kolegico Sonjo odhajava obogateni, presenečeni in zadovoljni. Vse navdušuje: izdelki, obiskovalci in družina Šubelj. Komaj čakava naslednji dogodek. Vsakokrat doživiva nekaj novega. Škoda bi bilo kaj zamuditi. « Jure Plavc iz Ljubljane: »Popoldne v vaši hiši je vrnitev h ko- reninam slovenstva. Človek podvomi v pravilnost hitenja in hlastanja, ki nam ga narekuje sedanje življenje. Hvala za miselni izlet v preteklost. Srečo in uspeh Miha Zabret (na levi) je ob odprtju razstave lastne ustvarjalnosti v lesu in kamnu s prijateljema zaigral na starodavno glasbilo didgeridoo. Ta čudovita glasba seže globoko v dušo tudi njegovemu tastu Janezu Majcenovi-ču, zato so prsti na strunah kitare kar obstali. RAČUNOVODSKE STORITVE Naša posebnost: izterjava terjatev s kompenzacijami, cesijami, odkupi ... Imate kakovosten l/delek, po/tiate trg, sle strokovnjaki v svoji dejavnosti, vendar vam i—;-j-_-iamilkinmje stroškov ugotavljanje zalog} [vodenjeposlovnih kr^-- --STV-^"^JŽiirfoia ur/au-v jemjjej0 £as ------ V podjetju TECHNO SKY d.o.o. ažurno, strokovno in natančno opravljamo računovodske storitve za vse pravne subjekte ( s.p., d.o.o., društva ...) spremljamo poštovanje vašegu podjetja ' nudimo strokovno svetovanje zagotavljamo tekoče obveščanje o poslovanju... Techno Sky d.o.o., PleSIceva 39, 1000 Ljubljana, tel.: 01-519-25-35, faks: 01-518-57-56, e-mail: technoskyl(a)techno-$ky.si želim pri bodočih projektih. Hvala!« Umetnost v lesu in kamnu, za dobrodošlico pa Sveti duhek V kleti Budnarjeve hiše pa je od 13. marca do 7. aprila na ogled zanimiva razstava z naslovom PRAVUIČNOST LESA -RESNIČNOST KAMNA. S svojimi videnji podob v lesu in kamnu ter lesenimi sopotniki na posvečenih poteh (pohodnimi in času velike noči so podobico Svetega duhka obesili pod strop, na vrvico, povezano z vrati. Tako se je Sveti duhek dvigoval in spuščal ob vsakem prihodu domačih ali gostov v hišo in obenem oznanjal, da je ta hiša gostoljubna. Nemalo je običajev, ki so s tem povezani in kljub trdemu vsakdanu imamo radi, če nas ob prihodu domov nekdo pričaka, nas pozdravi. Lep običaj, uvedite ga v svoj dom, da bo prijetnejši in toplejši. Besedilo in fotografije VERA MEJAČ OBMOČNA OBRTNA =L M ZBORNICA KAMNIK Območna obrtna zbornica Kamnik teli svojim članom, upokojenim obrtnikom in vsem lepo velikonočno praznovanje. Občanom Kamnika čestita tudi ob njihovem občinskem prazniku. 10 27. marca 2002 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Otroci spoznavajo Gregorjevo in ljudsko izročilo Da smo Slovenci samosvoj, trmast in vztrajen narod, nam dokazuje tudi to, da kljub več kot štiri stoletja spremenjenemu koledarju, praznujemo prvi pomladni dan »po starem« na Gregorjevo (12. marca). Papež Gregor je v 16. stoletju predelal star julijanski koledar in uvedel novega, popravljenega, ki ga imenujemo gregorijanski in velja še danes. Iz starega julijanskega je zaradi napak preprosto izbrisal deset dni, ki so se v stoletju nabrali in so mu bili odveč. Njegov god - Gregorjevo - je bil po starem koledarju prav na prvi pomladni dan (21. marca), novi koledar pa ga je premaknil z.a deset dni nazaj. Slovencev to ni motilo; Gregorjevo je bilo in ostalo praznik pomladi, ne glede na premike v koledarju. Ljudstvo je imelo svoje nepisane zakone, ki so se ohranili do danes. Če ostanemo pri koledarju; mesece v letu sije preprost slovenski človek poimenoval po delu na njivi, zemlji [Traven, Vinotok, Gruden, Listopad ...). Kmeta je skozi leto vodilo polje, imel je svoj »poljski koledar«, kar tudi kaže na močno navezanost narave in človeka. Čeprav smo tako z navdušenjem in komercialno spodbudo sprejeli nov anglosaški praznik Valentinovo, pa slednji s starim Gregorjevim nima kaj dosti skupnega. Valentin prinese ključ od korenin, na Gregorjevo se pa ptički ženijo! Marca res že pihljajo tople sapice, sonce si je opomoglo, prvi popki so nabreknili, ptički veselo žvrgolijo. ker ču- Plavajoči gregorčki na kriškem bajerju. tijo pomlad v zraku. Odtod po vsem Slovenskem govorica, da se na Gregorjevo ptički ženijo. Začnejo pa se prva pomladanska dela. kot sta oranje in sejanje. V zvezi s svetim Gregorjem se je po Sloveniji razvil tudi delavski in obrtniški običaj spuščanja ladjic, hišk, kijih ponekod imenujemo tudi barčice ali gregorčki. Na Gorenjskem (posebno v okolici Tržiča) so na večer sv. Gregorja spuščali »luč v vodo«. Dan postaja vedno daljši in luči, ob katerih so delali obrtniki (čevljarji, krojači, mizarji...) vso zimo, niso več potrebovali. Šolarji in rokodelski vajenci so si priskrbeli brezove metle, jih polili s smolo in ovili s slamo. Zvečer pred Gregorjevim, ko se je stemnilo, se je staro in mlado zbralo na določenem kraju. Zažgali so kres in metle ter jih vrteli v krogih in osmicah, dokler niso začele dogorevati. Konce metel so potem še goreče pometali v vodo. Drugi so si naredili papirnate ladjice, vanje postavili po več kratkih sveč, jih prižgali in ladjice spustili po vodi. Ko so svečke dogorele, se je papirnata ladjica vžgala in se goreča potopila. Drugje so v stare peharje naložili s smolo oblitih oblan-cev in jih spuščali po vodi, češ, naj voda odnese neprijetno delo pri slabi luči. V ljubljanski okolici menijo, da imajo ptički ta dan gostijo in da na vsakem grmu visi pogačica. Po mnogih naših krajih so vaščani pod grmovje nastavljali potice, kruh ali kakšne druge dobrote. Kar niso pojedli ptički na svatbi, so za pribolj-šek dobili vaški otroci. VZilji iščejo otroci pod grmovjem barilček, v Beli krajini pa povitičko. Spomin na gregorjevo v Beli krajini najdemo tudi v Župančičevi Dumi: na Gregorjevo - otec, še veš? -se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so; midva preko ceste sva šlušala... »Čuješ živ-žav?« ... Staro verovanje pa omenja tudi, da je ptičjo gostijo videl le tisti, ki je do grmovja prišel bos. Kar nekaj rekov o Gregorjevem ve povedati ljudsko izročilo. Žal pa kulturna de- diščina in ljudsko izročilo iz dneva v dan vedno bolj izginjata v pozabo. Le redki še poznajo pomene starih običajev, tudi Gregorjevega. Upam, da se ne bo ponovila več zgodba o skupini mladih učencev in dijakov na poletnem jezikovnem tečaju v Londonu, ko so na spoznavnem večeru predstavili Slovenijo s pesmijo My Bonnie is over .... ker niso znali niti ene slovenske Na pla-nincah. Kako naj nas potem spoštuje in prepoznava tujina. Za ohranjanje slovenske identitete pa bomo morali poskrbeti kar sami! V največji meri smo za to odgovorni starši, vzgojitelji in učitelji. Za oživljanje in ohranjanje ljudskega izročila si v vrtcu Mojca že nekaj časa prizadeva vzgojiteljica Alenka Jevšnik. Že drugo leto zapored so pod njenim vodstvom otroci iz vrtca pripravili prisrčno gregor-jevanje na kriškem bajerju. V program, ki ga skozi vse leto spoznavajo (voda, les - gozd, mlinčki - mlin, mletje moke, ...), so vključili slovensko kulturno dediščino. Lansko leto so otroci prvič spoznali običaj gregorjevanja; izdelali so plavajoče hišice, ladjice ter se naučili splet otroških iger, izštevank, pesmi in plesov, značilnih za Gorenjsko. Gregorjevanje je bilo ob i bajerju na Križu, kamor so spustili goreče gregorčke. Po številnih pohvalah in zelo dobrem odzivu, so se v vrtcu odločili, da bo Gregorjevanje postalo tradicionalno. Starši, ki smo lansko leto le sramežljivo spustili kakšno plavajočo hišico, smo se letos temeljiteje pripravili. Že nekaj dni prej smo doma skupaj z otroki Iskanje povitičk od ptičje gostije. izdelovali gregorčke, ki smo jih na dan prireditve ponosno razstavili ob bajerju. Ti so bili letos še lepši in številnejši. Otroci so letos spoznavali belokranjski običaj. Pri plesnih vajah so se pod vodstvom Damjane Balantič naučili splet belokranjskih izštevank, plesov in pesmi. Tako so številnemu občinstvu staršev, dedkov, babic in ostalih obiskovalcev pokazali igrico Ptički v gnezdu, zaplesali in zapeli po belokranjsko in pod grmovjem iskali, če so ptički slučajno kaj pustili od ptičje ohceti. In res je bilo! Pohvalno vreden trud vseh sodelujočih, prizadevnost in volja strokovnega kadra v vrtcu Mojca so se sklenili v lepem, naravnem okolju ob kriškem bajerju. In zakaj se starši, vzgojiteljice in otroci v vrtcu Mojca tako lepo razumemo? Kdor za Gregorjevo spusti luč v vodo, pomeni, da so pozabljeni vsi spori, prepiri, nesoglasja v družini, med prijatelji, znanci in sosedi - po vodi spustimo tiste slabe človeške napake. SAŠA ZABRET Praznovali smo skupaj V mesecu marcu, ko pomlad že krepko trka na vrata in se praznovanja kar vrstijo, smo se na podružnični OŠ Nevlje odločili, da bomo praznovali skupaj. Tokrat se v deklamacijah nismo spomnili le mamic, ki v tem mesecu lahko praznujejo kar dvakrat in smo jim v imenu KS Nevlje poklonili cvet. Beseda je stekla tudi o očetih. Kajti vloga očetov se je v sodobnem času kar precej spremenila, zato je prav, da se tudi v šoli spomnimo nanje. V marcu je zato še posebna priložnost - dan štiridesetih mučenikov, ki ga verjetno bolj poznajo starejši, saj so ga včasih proslavili v krogu prijateljev, v dar pa dobili trnov šopek s suhimi slivami. Ta dva razloga za praznovanje nam nista bila dovolj. Želeli smo pozdraviti tudi prihod pomladi. Zato smo ji, po starem ljudskem običaju, ki se v zadnjih letih spet oživlja, letos pripravili presenečenje. Ob pomoči gospe Saše Kosten Zabret, plesne učiteljice, smo se naučili in pokazali Gregorjev gorenjski splet otroških ljudskih plesov. Na Gregorjevo, ko naj bi se po starem prepričanju ženili ptički, po vodi spustijo luči, ki jim pravijo gregorčki. Praznovanje je povezano s pomladjo, saj se je po starem julijanskem koledarju začela 12. marca, na god sv. Gregorja. Takrat se je dan že začel daljšati, tako da obrtniki, ki so vso zimo delali ob umetni razsvetljavi, te niso več potrebovali. Luči so postavili na lesene splave in jih spustili, da jih odnese voda. Za ta namen smo pri interesni dejavnosti izdelali papirnate lučke, jih pritrdili na lubje in jih po končani prireditvi skupaj s starši, ki so nam pridno sledili do nekdanjega neveljskega kopališča, spustili v vodo. Vsaka lučka je preplula svojo pot, mi pa smo opazovali vesele otroške obraze, pa čeprav je bila ta pot kratka, ali je lučka celo pogorela in na koncu končala v vedru gasilcev, ki so nam ob tej priložnosti priskočili na pomoč. Vodilo - Imejmo se prijetno skupaj - ki smo ga napisali na vabilo, je bilo učinkovito. Polna telovadnica, v katero smo komajda posedli vse naše učence in zadovoljni obrazi odhajajočih, so nam povedali, da smo svoj namen dosegli. ANDREJA MODRIJAN Reševalcem križanke Tokrat smo pripravili JUBILEJNO NAGRADNO KRIŽANKO, saj podjetje VELE Trgovska družba d. d., Ljubljanska 64, Domžale v letošnjem letu praznuje 50 let delovanja. Ob tej priložnosti bo naše zveste reševalce križanke nagradilo s tremi nagradami, in sicer: 1. nagrada: boni v vrednosti 50.000 SIT 2. nagrada: boni v vrednosti 30.000 SIT 3. nagrada: boni v vrednosti 10.000 SIT Pravilno rešene križanke morajo prispeti v uredništvo Kamniškega občana, Glavni trg 24, Kamnik, do ponedeljka, 8. aprila, do 12. ure. Nagrajenci bodo objavljeni v prihodnji številki Kamniškega občana, ki izide 11. aprila. Nagrade prejmejo na kreditnem oddelku Blagovnice Vele Domžale, s seboj naj prinesejo davčno številko in osebni dokument. Skupina flavtistov je zaigrala šopek pomladnih pesmi. POMOČ: RADIANT-izhodna točka sevanja, BESI-roman Dostojevskega, ELBASAN-mesto v srednji Albaniji, ELEMIR-mestece v Vojvodini SZ od Zrenjanina, ADNEKS-privesek v medicini, PATOS-velika vznesenost, ARNDT-nemški historik (Ernst Moritz) Kamniški OBČAN MED MLADIMI 27. marca 2002 11 KAMNIŠKI PLA V ALCI USPEŠNI NA DP Plavalni klub Pozejdon Celje je pod okriljem Plavalne zveze Slovenije 16. in 17. marca v Celju priredil Zimsko državno prvenstvo Slovenije v kratkih (25 m) bazenih. Tokrat so svoje znanje in pripravljenost merili plavalci v kategorijah mlajših dečkov in deklic. Na štartni listi je bilo prijavljenih 300 tekmovalcev iz 18-ih klubov iz vse Slovenije. Naša plavalna posadka je štela 13 tekmovalcev, osem fantov in pet deklet, pod vodstvom trenerjev Vlada Vučka in Andreja Pirca. Svojo nalogo so opravili nad pričakovanji, saj so osvojili 9 diplom oz, odličij v mlajši kategoriji. Timotej Pirc-Podobnik je z dobro taktiko na 200 m prsno premagal vse vrstnike in osvojil 1. mesto. Poleg tega pa je sebi in klubu priplaval še eno drugo in eno tretje.mesto. Nejc Zupan pa je osvojil šest odličij (štiri srebrna in dve bronasti). Najbolj napeto je bilo v disciplini 50 m delfin, kjer pa je na koncu za dolžino zavesljaja le moral priznati premoč Kranjčanu Janu Petriču. Za kamniški plavalni klub je bilo to eno uspešnejših državnih prvenstev in potrditev, da tudi najmlajši člani uspešno nadaljujejo tradicijo tekmovalnega plavanja v Kamniku. Podrobne rezultate ter foto-utrinke tekme kot tudi ostale zanimivosti si lahko ogledate na domači strani Plavalnega kluba Kamnik, kije www.pkk-klub.si. bz Mladi slovenski računalnikarji zbrani v okolici Kamnika V februarju so se v Šmarci zbrali nekateri mladi slovenski računalnikarji, kijih druži strast do igranja računalniških igric in imajo redne »virtualne« stike preko http:www.slo-comp.net/. Srečanja seje od prvotno 30 prijavljenih udeležilo 17 igralcev. Vsi udeleženci so s seboj pripeljali svoje računalnike in se s pomočjo organizatorjev in sponzorjev povezali v mrežo ter pričeli s tekmovanjem. Seveda so na svoj račun prišli tudi naključni obiskovalci, saj so bili prireditelji vedno pripravljeni odstopiti lastne računalnike za kakšno igro ali dve. Tekmovalo se je na področjih strelskih (cjuake, unreal, coun-ter-strike..) in strateških iger (Age of empires, Reci alert ...J Najbolje se je odrezala tako imenovana Gorenjska naveza iz Bohinja, kije s svojimi dobro »izurjenimi« tekmovalci zmagala. Glede na odziv tekmovalcev je bilo srečanje izvedeno vrhunsko. Zelo velike zasluge za to srečanje ima KS Šmarca, kije omogočila odvijanje jmreditve v kulturnem domu, jjrav tako p>a tudi računalniško podjetje SmartCom, ki je prispevalo mrežno opremo in šmarski gasilci, ki so posodili mize z gasilske veselice, ki so to pot služile računalnikom. ŽIGA IU MAR OD SLONA DO LOKOMOTIVE Ne bomo se hvalili, a če se boste potrudili, boste pri nas na bolš-jaku našli tudi kakšnega plišasfega slona ali leseno lokomotivo. Zdaj [m vas vabimo k sodelovanju pri prodaji in nakupovanju ob sobotah dopoldne, na Šutni 38, nasproti cerkve. Prodajalci so otroci ali kar celotne družine, prodajamo vse, česar ne potrebujemo več, vse kar lahko še nekoga razveseli in mu služi (kolesa, čelade, tolarje, igrače, knjige, CD-je...). Nekaj bolšjakov v aprilu bo tematsko obarvanih (velika noč, mednarodni dan knjig za otroke, dnevi slovanskih knjig dan Zemlje....), ponudili bomo tudi doma narejena darila, čestitke za drobne pozornosti. Bolšjaki bodo vsako soboto od 10. do 12. ure, seveda ob lej)em vremenu. Spomladjo uvajamo nov urnik dežurstva; vsak ponedeljek in sredo nas lahko obiščete med 7 7. in 18. uro, ob petkih pa imamo delavnice od 16. do 19. ure pri najboljšem sosedu (Mercator). Na pobudo ljudi, kiše niso aktivni pri upokojencih, se obiskujejo univerze za tretje življenjsko obdobje, ne želijo biti le starši, ki so ali niso aktivni na področju športa, kulture in si želijo kaj več ali kaj drugačnega, ustanavljamo posebno skupino, kjer ni pomemben spol, izobrazba, starost... Če vam je dolgčas, če bi radi naredili kaj zase, se pocrkljali s sproščujočim klepetom, se naučili kaj novega, če sle pripravljeni svoje izkušnje deliti z drugimi, če se želite družiti s sebi enakimi, predvsem pa z ljudmi dobre volje, ki z optimizmom gledajo na svet in življenje... Česte vsaj na eno od vprašanj odgovorili pritrdilno, se nam pridružite vsak drugi četrtek na Mladinskem centru na Šutni. Prvo srečanje bo v četrtek, 11. ajmla, ob 20. uri, vstop je prost. O imenu skupine, o delu in terminih se bomo dogovarjali skupaj. Vse, ki vas zanima delo Mladinskega centra in bi želeli sooblikovati programe za otroke, mladostnike in starše, vabimo na Občni zbor 4. aprila, ob 18. uri, v sejno sobo Občine Kamnik, 11. nadstropje. Veliko sofičnih, veselih in uspešnih dni v aprilu! za MLADINSKI CENTER HELENA STERLE Jahalna šola Zuim Taborniki OŠ Šmartno znamo preživeti v naravi V sklopu Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik že četrto leto stojita hlev in maneža in ponosni smo, ker nam je letos uspelo jahališče tudi pokriti. Že leta nazaj smo v ZUIM-u začeli razmišljati o. terapevtskem jahanju, da hi lahko našim gojencem v okviru terapij ponudili še več in leta 1993 smo dobili svoja prva dva konja. Vhlevili smo ju na kmetiji Dade Lavrič v Preddvoru. Dvakrat tedensko smo se torej odpravili na manjši »izlet« pod Storžič, kjer so nekateri naši otroci in mladostniki prvič stopili v stik s konjem in drugimi živalmi, ki so na podeželju običajne, nekateri pa so celo poskusili jahati. Med njimi je bilo mnogo navdušencev, ki so želeli športno jaha- Cvetlični okrasni lonci v široki ponudbi keramičnih in lončarskih izdelkov Kvalitetne in zanimive lončarske izdelke ter čudoviti porcelan iz podjetja TERA R&D in Lončarskega podjetja Komenda pozna skoraj že vsakdo. Še vedno nadaljujejo tradicijo lončarstva in izdelujejo za vse, ki prisegajo na izvirno slovensko lončevino, modele za potico, pekače, majolike, skodelice in različne okrasne predmete v tradicionalni rjavi barvi in v zanimivi umazano beli barvi z modrimi ornamenti. V njihovi prodajni galeriji v Komendi, v prodajalni v Kamniku na Šutni ali v Ljubljani v BTC lahko obiskovalci izbirajo tudi med široko paleto izdelkov za praktično in izvirno darilo, polepšanje doma, vrta kijih uvažajo z daljne Kitajske in drugih držav Azije. Še tako zahtevnega in izbirčnega kupca bo prepričala izredno pestra ponudba okrasnega in uporabnega porcelana, gospodinjske keramike in porcelana, kjer velja omeniti lične in uporabne pekače in posodo za kuhanje in pečenje v navadni in mikrovalovni pečici, skodelice za čaj, kavo, belo kavo, čajnike, vaze vseh velikosti, svetilke in najrazličnejše dekorativne predmete... (izredna ponudba sveč, svečnikov...). Podjetje TERA R&D je v tem letu svoji ponudbi dodalo nov program steklenih vaz različnih velikosti in oblik po izredno ugodnih cenah. Vaze iz porcelana so še vedno priljubljena priložnostna darila, med njimi pa najdemo tudi takšne, ki so res nekaj posebnega, tudi za tiste z izbranim okusom. V tem času so še posebej zanimivi CVETLIČNI OKRASNI LONCI vseh oblik In velikosti, ki so primerni za nasaditev trajnic in enoletnic, so pa že sami okras vrtu ali terasi. Izdelani so iz visokokvalitetne glazirane keramike, kar zagotavlja njihovo odpornost zmrzali in vsem vremenskim razmeram. Pestra je tudi izbira okrasnih loncev iz porcelana in slame ter loncev in korit iz terakote, ki so primerni za manjše nasaditve in cvetlične aranžmaje. V prihajajočih toplejših dneh pa se bomo prav gotovo spomnili na vrtno pohištvo iz ratana in litega železa, pa na senčila in roloje iz slame in ratana, o tem več prihodnjič. Ostane nam le to, da obiščemo trgčvine podjetij TERA R&D in Lončarskega podjetja Komenda v Mlaki pri Komendi (tel.: 8341-015) od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, na Šutni 29 v Kamniku med 9. in 12. uro ter med 15. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro ali v Ljubljani - BTC v hali A v zgornjem pritličju. Prav gotovo bomo našli kaj lepega, zanimivega, predvsem pa uporabnegal w TERA TERA RD in LONČARSKO PODJETJE ti, kar nekaj otrok pa smo vključili v program hipoterapije. Ker so bili zaradi oddaljenosti kmetije, težav s prevozi in nepredvidljivega, muhastega vremena naši obiski kljub vse večjim potrebam večkrat omejeni, je v nas rasla velika želja po lastnem hlevu v neposredni bližini. Leta 1997 nam je uspelo! Postavili smo svoj hlev z osmimi boksi in manež.o v izmeri 20 x 40 m. Konje, njihovo število je v tem času zraslo na tri, smo si pripeljali »domov« in vedno več otrok je bilo vključenih v program terapevtskega jahanja. Se več, pri Konjeniški Zvezi Slovenije (KZS) smo si pridobili licenco jahalne šole in bilo ocenjeni s tremipodkv'u cimi (najvišje število podkvieje štiri). Podkvice imajo podoben pomen kot zvezdice pri ocenjevanju hotelov. Čeprav je bila začetna iniciacija zaradi potreb Zavoda in je bil hlev postavljen primarno zaradi naših gojencev, so tudi otroci iz okolice s tem pridobili možnost druženja s čudovitimi živalmi in učenja jahanja. V štirih letih se jih je zvrstilo kar precej in lahko trdimo, da v Kamniku zanimanje za konje in z njimi povezane dejavnosti narašča. Otroci se učijo pristopa konju, pridobivajo znanja o potrebah in oskrbi konja, opremi in jahanju pod strokovnim vodstvom dveh jahalnih inštruktorjev. Odhajajo zadovoljni, ker so osvojili nove veščine in premagali strah pred tako veliko živalijo ter se neprestano vračajo. V Jahalni šoli ZUIM poteka več programov. Na prvem mestu še vedno vodi hipoterapija, veja terapevtskega jahanja, ki ima zaradi ugodnega vpliva na izboljšanje gibanja predvsem medicinski značaj: gojenci ZUlM-a so vanjo vključeni v precejšnjem številu, vse več pa prihaja tudi otrok iz. cele Slovenije in celo Hrvaške, ki so integrirani v svojem domačem okolju. Vzporedno poteka druga veja terapevtskega jahanju -športno rekreativno jahanje invalidov, za katero si želimo večji razmah, čeprav so nekateri naši jahači dosegli že lepe uspehe na tekmah na Hrvaškem. Tretja veja je specialno pedagoško jahanje in voltižira-nje, ki jo izvajamo šele eno leto. Terapevtsko jahanje izvajajo za to usposobljeni strokovni delavci, ki se redno udeležujejo kongresov, seminarjev in tečajev za dodatno izobraževanje in ZUIM Kamnik je na tem področju postal nekakšen slovenski center, čeprav se vse več podobnih ustanov poslužuje konja kot terapevtskega »sredstva«. Ker smo pri KZS registrirani kot jahalna šola, čez vse leto potekajo več ali manj Taborniki OŠ Šmartno smo se v soboto, 2. marca 2002 ob 9. uri zbrali v Kamniku na glavni avtobusni postaji. Kljub precej čemernemu vremenu se nas je zbralo kar dvanajst, od skupaj petnajst tabornikov, kolikor šteje naš »pasji« tuhinjski vod (uradno imenovan Pasja družba). Dobre volje in polni pričakovanj smo se odpeljali proti Kranjskemu Raku in naprej do planine Kisovec. Razmere na cesti so bile kar solidne in kar je najpomembneje, prevozne Na planini sta nas pričakala veler in megla. Oprtali smo si vsak svoj nahrbtnik in korajžno odkorakali do našega začasnega dvodnevnega domovanja v planinah. Pot je bila strma in še dodatno utrujajoča zaradi snega, ki je povzročal veliko drsenja. Ker pa smo taborniki in planinci, je bila pot za nas mala šala. S kratkim počitkom smo v slabi uri prikolovratili do naše hiške. Gosta megla je bila dobra preizkušnja in dovolj poučno doživetje kako ravnati in sc obnašati v takšnih vremenskih razmerah. Na naši poti nas je spremljal tudi g. Marjan Drolc, ki nam je pomagal pri nastanitvi. Začelo sc je prijetno preživetje v »naravi«. Učenci - taborniki so sami kuhali in pospravili. Kljub čemernemu vremenu nismo spustili zabave na snegu. S smukci smo si v snežno odejo utrli vozni poligon, s težavnim, a nadvse vznemirljivim ciljem v bližini jezera. Le malo daljši in hitrejši spust bi sc lahko končal z »mokro« nagrado. A te, k sreči, ni bil deležen nihče, je bilo pa na ta ra- čun veliko smeha in uživanja. Bili smo tudi na kratkem sprehodu do Domžalskega in Jarškega doma, potem pa, na veselje ali bolj na žalost tabornikov, učno uro. Medtem ko smo se z učenci 5. razreda učili angleščino, je imel 6. razred prosto. Nato pa smo zamenjali in sc s 6. razredom učili biologijo. Sledila je večerja, pri kateri se nam je pridružil Matjaž Šcrkezi, ki se je končno, v tako gosti megli, da bi jo lahko rezal in v dežju, le prebil do naše koče. Po večerji smo si ogledali diapozitive z njegovimi gomiškimi doživetji v Nepalu in drugih gorstvih. Tudi drygi dan nam sonce ni bilo naklonjeno, zato smo namesto pozdrava soncu (kar je obvezna taborniška dolžnost) namenili pozdrav - megli kar skozi okno našega planinskega domka. Po zajtrku smo imeli tečaj PP. Reševali smo skrajno težke »poškodovance«, jih obvezovali in poslušali koristne nasvete Matjaža. Učenje smo nadaljevali z učno uro, saj se je bližal čas testnih preizkušenj v šoli, zato časa za lenarjenje ni bilo. Taborniki iz 6. razreda so ponavljali matematiko, iz 5. razreda pa angleščino. Pa učenja s tem še zdaleč ni bilo konec. Sledila je »praktična« kuharska ura: priprava testa za pizzo, z vsemi veščinami do slastnega konca - kosila, ki je bilo zares odlično. Kar nekoliko žalostni smo bili pri pospravljanju hiške, ki smo jo prav vzljubili. Veliko novih izkušenj in lepih doživetij smo ponesli s se boj. TINKARA SKAMEN individualni tečaji jahanja za vse, ki si želijo poskusiti. Največ tečajev je v času poletnih počitnic, ker gredo naši gojenci takrat domov in konje uporabljamo izključno v ta namen. Vsem tistim, ki imajo konja in nimajo lastnih pogojev za vzdrževanje, pa nudimo tudi najem boksa s popolno oskrbo. Še enkrat se moramo pohvaliti, da že od konca avgusta stoji nad našo manež.o streha. Spoznali smo, da je za naše delo nujno potrebna in smo dolgo zbirali sredstvu. Zdaj nam omogoča, da neovirano izvajamo vse programe tudi v primeru slabega vremena. Če nam ho le sreča naklonjena, nameravamo v bliž- nji prihodnosti postaviti tudi stene, da se izognemo vsem morebitnim neprijetnim zunanjim vplivom na konja in jahača, skratka, imeli bomo pravo pokrito jahalnico, kije eden od osnovnih pogojev za pravilno in varno izvajanje hipoterapije ter velika pomoč pri tistih, ki so jahanja neuki in zato vse prevečkrat odvisni od konjeve potrpežljivosti, muhavosti in predvsem od njegove plaš-Ijivosti. Opazili smo, da naš hlev postaja tudi priljubljena sprehajalna točka dedkov in babic z vnučki, zato k nam vabimo vse, ki želijo poskusiti jahati ali pa priti le na obisk. DADA LAVRIČ RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI ZA LETO 2002 PONEDELJEK, 8. aprila ob 8. uri MOTNIK, pri Flegarju ob 9. uri ŠPITALIČ, pri trgovini ob 10. uri ZG. TUHINJ, pri Kavsarju ob 11. uri LAZE, pri pošti ob 12. uri ŠMARTNO, pri Hvaletu ob 13. uri PŠAJNOVICA, pri Pestotniku ob 13.30 VEL. RAKITOVEC, pri Žibertu TOREK, 9. aprila ob 8. uri SOTESKA, pri Zlati kaplji ob 9. uri SELA, pri Spruku ob 10. uri SREDNJA VAS, pri Ustanku ob 11. uri VEL. LASNA, pri Zalazniku VRANJA PEČ, pri šoli ob 11.30 ob 12. uri SP. PALOVČE, pri Kladniku ob 12.30 ZG. PALOVČE, pri Remsu SREDA, 10. aprila ob 8. uri SMARCA, pri Jermanu ob 9. uri VOLČJI POTOK, pri zbiralnici ob 10. uri TUNJICE, pri Jamovcu ob 11.30 GODIČ, pri Hribarju ČETRTEK, 11. aprila ob 8. uri KRIZ, pri Čubru ob 9. uri KOMENDA, pred KK Komenda ob 11. uri MOSTE, pri zbiralnici ob 12.30 PODGORJE, pri Rozmanu PETEK, 12. aprila ob 8. uri SP. STRANJE, pri Hromcu ob 9. uri KREGARJEVO, pri Prodniku ob 10. uri KRIVČEVO, pri Jurčku ob 11.30 GOZD, pri Mlakarju ob 12.30 ČERNIVEC, pri Mejašu SOBOTA, 13. aprila ob 8. uri NEVLJE, pri Novaku od 9.30.-12. ure KAMNIK, Veterina Kamnik SREDA, 17. aprila - ZAMUDNIKI ob 8. uri MOTNIK ob 9. uri LAZE ob 9.30 SREDNJA VAS ob 10.30 KOMENDA ob 11.30 ŠMARCA ob 12. uri KREGARJEVO od 12.30.-14. ure KAMNIK Cepljenje psov proti steklini je OBVEZNO za vse pse enkrat letno. Mladi psi morajo biti cepljeni takoj, ko dopolnijo starost štirih mese- cev. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot dvanajst mesecev. Ltslnik mora s seboj prinesti knjižico (mednarodni certifikat o cepljenju) in značko. Cena cepljenja proti steklini je 5700 SIT. VETERINA KAMNIK d. o. o. Iz februarske črne kronike NA MOTOR LE Z VARNOSTNO ČELADO! V najkrajšem mesecu leta se je zgodilo osem prometnih nesreč več kot lanskega februarja. Naši policisti so februarja zabeležili 52 prometnih nesreč, od tega 49 z materialno škodo, dve pa s telesnimi poškodbami. Z najhujšim izidom, s smrtjo, se je končala ena prometna nesreča. Zelo se je povećalo tudi število kaznivih dejanj. Med 76 kaz-nimivi dejanji (lani 40) je bilo 16 tatvin in 13 vlomov. Već kot podvojilo se je Število intervencij policistov zaradi kršitev javnega reda in miru. Od 37 intervencij (lani 15) so morali policisti posredovati v zasebnih prostorih 20-krat, na javnih krajih pa 17-krat. 9. februarja se je na regionalni cesti Mengeš - Kamnik pred na-___«__ Ker se s pomladjo začenja tudi vožnja z motornimi kolesi in običajnimi kolesi, policisti še posebej opozarjajo na obvezno uporabo varnostnih čelad in uporabo svetlobnih teles med vožnjo. Upoštevajmo ta nasvet, saj gre vendarle za našo varnost, pa še kakšni kazni se bomo izognili! seljem Duplica zaradi vožnje s preveliko hitrostjo zgodila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je zaradi prevelike hitrosti zapeljal na levo stran izven vozišča in trčil v odbojno ograjo. Pri trčenju je voznika, ki ni bil pripet z. varnostnim pasom, vrglo iz vozila, pri čemer se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče podlegel poškodbam. 15. februarja se je v Novem trgu na križišču Šolske ulice in obvoznice zgodila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je v križišču Šolske ulice pri zavijanju v levo proti mestu Kamnik treščil v pešca, ki je pravilno prečkal vozišče regionalne ceste Kamnik - Duplica preko prehoda za pešce. Pešca, ki je bil v nesreči hudo poškodovan, so odpeljali na ljubljanski klinični center. 9. februarja je bila zaradi drzne tatvine na Prešernovi ulici v Kamniku odškodovana državljanka ZRN. Skupina treh neznancev 10. februarja je neznanec vlomil v gospodarsko poslopje na Klancu pri Komendi in ukradel gumijasti čoln SELVA s prikolico U S2-42H in lastnika oškodoval za približno 2 milijona SIT. 11. februarja so s parkirnega prostora na Zikovi ulici ukradli osebni avtomobil Clio, bele barve, U C7-83N, vreden 2 milijona SIT. 14. februarja pa je bil z dvorišča na Ljubljanski cesti izpred podjetja Alti projekt ukraden osebni avtomobil AUDI A6 karavan, nemške registracije M-FB 367, vreden pet milijonov SIT. 15. februarja so vlomili v stanovanjsko hišo in pisarno avtošo-le v Šmarci. Ukradli so nekaj denarja, mobitel in nekaj dokumentov. 18. februarja je policijska patrulja ustavila voznika osebnega avtomobila in pri njem našla rjavo snov, za katero sumijo, da V začetku marca so tudi kamniški policisti sodelo- je mamilo. Snov so za-vali v vseslovenski akciji nadzora nad uporabo var- segli in bodo po ana-nostnili pasov pod naslovom Privezi se Slovenija. jjzj ZOper lastnika Še posebno pozornost so posvetili uporabi otroških varnostnih sedežev. V akciji od II. do 17. marca so ugotovili, da je varnostni pas uporabljalo okrog 75 do 80% voznikov. Policisti so poleg 55 opozoril poslali 16 nevestnih voznikov k sodniku za prekrške, 85 kršiteljem pa so izdali plačilne naloge z desetimi tisočaki kazni kar na licu mesta. ji je izpod pazduhe iztrgala torbico z dokumenti in denarjem ter pobegnila v neznano. Policisti za njimi še poizvedujejo. ustrezno ukrepali. 22. febrauarja so štiri, sedaj že znane osebe v Črni v svoje vozilo zvlekle mlajšega fanta in ga nekaj časa vozile po Kamniku. Od njega so zahtevale, naj jim pove, kdo jim je ukradel orodje. Ko so ugotovili, da fant ni pravi, so ga odpeljali nazaj v Črno in ga v bližini doma izpustili. Fantu so zaradi udarca med pogovorom morali v ZD Kamnik nuditi zdravniško pomoč. Zoper vse štiri osumljence so policisti podali kazensko ovadbo 25. februarja so policisti pri kontroli prometa na Vrhpoljah pri Kamniku vozniku osebnega avtomobila zasegli posušeno zeleno rastlino. Sumijo, da gre za prepovedano drogo, zato so jo poslali na analizo. Med ostalimi dogodki naj omenimo nesrečo na vclikoplaninskem smučišču. 22. febraurja se je na vlečnici Tiha 2, najverjetneje zaradi predčasnega izstopil neznanega smučarja, snela vlečna vrv. Pri tem je bilo lažje poškodovanih pet smučarjev. Vsi so bili po pregledu v kamniškem zdravstvenem domu odpuščeni domov. Kraj nesreče si je ogledala komisija UKP Policijske uprave Ljubljana v sodelovanju z republiškim inšpektorjem za žičnice. Po zbranih obvestilih bodo podali poročilo okrožnemu državnemu tožilstvu. 21. februarja je spuščen pes v hlevu v Tunjicah do smrti pogri-zel ovce, še štiri pa poškodoval. Veterinar in higienik sta odpeljala psa na veterinarsko postajo, policisti pa še poizvedujejo za lastnikom psa. V začetku februarja so policisti zabeležili tudi dve delovni nesreči. 6. februarja se je v Košišah pri Kamniku pri delu v delavnici s krožno žago poškodoval občan. 8. februarja pa je v bližini Rožič-na pri vleki hlodovine s traktorjem veja udarila občana po glavi in ga poškodovala, da so ga morali z reševevalnim vozilom odpeljati v klinični center v Ljubljano. F. S. Odšla si tiho brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. imela težko si Življenje, nikoli več ne Čaka te trpljenje. ZAHVALA V 91. letu starosti nas jc nenadoma zapustila naša draga mama, babica in prababica ANA STOJS roj. Klopčič s Perovega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Lire za prelepo zapete pesmi in trobentaču za zaigrane zvoke slovesa. Prav vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Kamnik, Laško, Zalog pri Cerkljah, marec 2002 V SPOMIN TONE DEBEVEC je odšel. Huda bolezen ga je iztrgala iz naše družine, v naših srcih pa bo ostal dober mož, oče, dedek, tast, brat, zet, svak in stric. Od njega smo se v družinskem krogu poslovili 21. 3. 2002 na kamniških Žalah. Vsi njegovi Življenji' moje bilo je trpljenje, a pri Bogu novo ho življenje. ZAHVALA V 89. letu življenja nas je zapustila naša draga teta IVANKA BURJA Laščarjeva teta iz Lok v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno ge. Magdi in g. Ivanki za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Posebna hvala dr. Staretu in patronažnima sestrama Darji in Marinki, ge. župniku Francu Hočevarju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo pelje. Prisrčna hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše, darove za cerkev in številno spremstvo naše Ivanke na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Marec 2002 Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA Mnogo prezgodaj v 48. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, ali, sin, brat in stric RAFKO BREZNIK iz Kamnika Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, vsem njegovim sodelavcem, sodelavcem Pošte, razredničarki in dijakom 4. e ŠC PET, gasilcem, prijateljem in znancem za vso pomoč v težkih trenutkih, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Iskrena hvala Janezu Petriču za besede slovesa, gospodu župniku Francu Šuštarju, praporščakom in lovcem za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem Tunjiškega okteta za zapete pesmi. Vsi njegovi Marec 2002 Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka - na zelenih pašnikih mi daje ležišča, k vodam počitka me vodi - Gospodje moj pastir - nič mi ne manjka. (F. Baloh) ZAHVALA Ob prebujajoči se pomladi je dolrpel svoj križev pot in se združil z Bogom naš dragi nečak in bratranec FRANCE BALOH (2.4.1939 - 8. 3. 2002), župnik v Šmartnem Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga obiskovali, mu stali ob strani, lajšali bolečine in mu vlivali poguma v času njegove neozdravljive bolezni. Posebej se zahvaljujemo prof. dr. Šmidu, dr. Grosu in zdravstvenemu osebju ORL klinike, gospodu nadškofu Francu Rodetu, škofu Kvasu, dekanu, vsem župnikom in govornikom Albinu Zadnikarju, Tonetu Rajsarju, Albertu Žibertu, Francu Resniku, Anji Zebaljec in Mitju Žibertu, Marjanu Kanciliji, gospodu Potokarju, pevskima zboroma iz Domžal in Šmartna, gasilcem in pogrebcem. Iskrena hvala gospodinji Mici in Boštjanu za nesebično in vsestranko pomoč v dolgih mesecih njegove bolezni, Stanetu Matiju za vso skrb in sodelovanje ter gopodinjam iz fare Češnjice. Bog poplačaj vsem, ki ste darovali svoj dar za svete maše, rože, sveče in za cerkev. Vsem in vsakemu posebej, ki ste Franceta Baloha v nepregledni množici pospremili v prezgodnji grob, iskrena hvala. Spominjamo se ga v molitvi. Žalujoči: vsi njegovi Pšajnovica, marec 2002 A ko raziđemo se vsi, nam TI, Mtijcla. boš tu notri - v srcu - ostala, v naravi boš in nas čakala. V SPOMIN MAJDI Minila so tri leta odkar Te ni več med nami. Hvala vsem, ki obiskujete njen prezgodnji zadnji dom. Bojan in vsi njeni Kamnik, marec 2002 Brezplačno na razstavo v GCS GCS je kratica za Gradbeni center Slovenije, ki že lepo število let deluje v okviru Gradbenega inštituta Zavoda za raziskavo materiala (Gl-ZRMK) v Ljubljani. Gre za informacijski, svetovalni in izobraževalni center za graditev, obnovo, vzdrževanje in bivanje. Namenjen je predvsem osveščanju občanov glede sodobne in kakovostne gradnje objektov s posebnim poudarkom na učinkoviti rabi energije. Znan je po stalnih razstavah, svetovanju, znaku kakovosti v graditeljstvu (ZKG), izobraževanju, pa tudi po drugih občasnih tematskih prireditvah. 1. STALNE RAZSTAVE. V GCS so organizirane naslednje stalne razstave: - Stalna neodvisna strokovna razstava Učinkovita raba energije v zgradbah in gospodinjstvih za izobraževanje učencev, študentov in graditeljev. - Razstava gradbenih izdelkov podjetij. Podjetja, ki so člani GCS, razstavljajo gradbene materiale, izdelke, toplotne in hidroizolacijc, konstrukcijske rešitve, stavbno pohištvo, ogrevalne in hladilne naprave, instalacije, premaze, itd. - Razstava vzorčnih enodružinskih hiš. Na ogled so tri sodobno grajene in opremljene montažne hiše domačih proizvajalcev, izdelki s področja urejanja krajine, vrtov, ulične opreme, bazenov in tlakov. 2. SVETOVANJA. Poleg tega, da obiskovalcem posredujejo informacije o njihovih članih (podjetjih), njihovih dejavnostih, izdelkih in storitvah, delujejo v okviru GCS tudi tri svetovalne pisarne za občane: - Gradbena svetovalna pisarna, - Energetska svetovalna pisarna ESP Ljubljana, - Upravni postopki v graditvi. Na navedena svetovanja se je potrebno najaviti. Prijave sprejemajo vsak ponedeljek po tel. 568 23 45. 3. ZKG. V GCS dobite podatke o podjetjih in izdelkih, ki so v zadnjih letih dobila znak kakovosti v graditeljstvu, kot priznanje za najboljše dosežke na področju graditeljstva v Sloveniji. Izvajalec projekta je GI-ZRMK ZKG je neobvezni certifikacijski znak in blagovno storitvena znamka. Označuje izdelke in storitve, ki izpolnjujejo visoke, strokovno pripravljene in mednarodno primerljive zahteve glede kakovosti, proizvajalec ali izvajalec pa zahteve glede zagotavljanja kakovosti v razvojno tehnološkem procesu ter poslovne odličnosti. Med njimi je iz našega okolja zaslediti npr. Izolacijo Zor-man d. o. o. za sanacijo salonitnih in profiliranih pločevinastih streh. 4. IZOBRAŽEVANJE. Gre za izobraževanje odraslih. S primerno predizobrazbo je mogoče pridobiti VI. stopnjo izobrazbe in naziv inženir/ka gradbeništva. 5. TEMATSKE PRIREDITVE. Te organizirajo skozi vse leto. V terminu od 9. do 23. aprila bo v GCS potekala posebna tematska prireditev Vrtovi, tlaki in bazeni, z razstavo, možnostjo strokovnega posveta in svetovanja ter predavanji za občane. Energetsko svetovalna pisarna ESP Kamnik pripravlja organiziran ogled navedenih razstav in sicer v soboto, 13. aprila. Če bo dovolj interesa in prijav, bomo organizirali brezplačen avtobusni prevoz, sicer pa gremo z osebnimi vozili. Zaradi organizacije avtobusnega prevoza, ki ga poravna Občina Kamnik, prosim vse zainteresirane, da se prijavijo do petka, 5. aprila, po tel. 8311-663. Ker je število avtobusnih potnikov omejeno, priporočam, da se prijavite čimprej. Avtobusni odhod iz Kamnika bo ob 8.15 s parkirišča pri športni dvorani OŠ F. Albrehta, povratek iz Ljubljane pa ob 12.15. Obiskovalce iz Tuhinjske doline bo avtobus lahko pobiral in nazaj grede odlagal tudi med potjo od in do Buča. V ESP Kamnik, ki je na Tomšičevi 23 (objekt tržnica), brezplačno dobite nasvete ter informacijsko gradivo s področja učinkovite rabe energije (ogrevanje, izolacije idr.). Obiščete nas lahko vsak torek od 17. do 20. ure. Priporočam predhodno najavo po tel. 8318-191. IVO GAŠPERIČ, energetski svetovalec Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal. Srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi. ZAHVALA Ob boleči izgubi atija, sina, brata, nečaka, bratranca in strica MATEJA JERASA, diPi ing iz Zg. Stranj 9/b se iskreno zahvaljujemo zdravnikom za zdravniško pomoč, sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, za podarjeno cvetje in sveče ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala župniku g. Berčanu za opravljen pogrebni obred, pevcem za sočutno zapete pesmi ob zadnjem slovesu ter študijskemu kolegu Lojzetu Pavliniču za poslovilne besede. Vsi, ki smo ga imeli radi. Stranje, marec 2002 V 71. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, tast, brat in stric JOŽE PESTOTNIK iz Kostanja v Tuhinjski dolini Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njegovi Marec 2002 3 S sport Kamnik med elito 23. marec si bodo še posebej zapomnili privrženci kamniške ženske odbojke, saj so se na ta dan uresničile želje vseh, ki so se toliko let trudili, da bi dekleta napredovala med najboljše slovenske ekipe. Tokrat je bil kar malce v ozadju uspeh igralcev Calcit Kamnika, ki so isti dan slavili v prvi tekmi polfinala proti Mariboru. »Po odhodu dveh igralk iz Kamnika (Potočnik, Podlesnik) so vsi pričakovali padec te ekipe, a se je zgodilo ravno nasprotno. S prihodom Klančniko-ve in Koširjeve iz Ljubljane so tudi vse druge igralke pridobile na samozavesti in dobro igro iz preteklih let smo kronali tudi z rezultati. Na koncu smo zdržali tudi psihično in ponosen sem, da sem trener teh deklet na ta zgodovinski dan. Sedaj nas čaka dokazovanje z najboljšimi slovenskimi ekipami, kar pa mislim, da bo precej lažje kot je bila letoSnja zares fenomenalna sezona,« je dejal trener Kamni-čank Aco Kramar po tekmi. V V prvi tekmi polfinala med igralci Calcit Kamnika in Mariborom so Kamničani pokazali, kam ciljajo tudi v letošnji sezoni. Potem, ko sta v četrtfinalu izpadli ekipi Salonita in Fužinarja, ki sta edini letos premagali Kamničane, veljajo naši za velike favorite za osvojitev naslova državnih prvakov. V sobotni tekmi so bili domači za razred boljši nasprotnik in so s 3:0 premagali Mariborčane, ki so na lihem upali na presenečenje. Vendar razpoložena kamniška ekipa ni dovolila presenečenja. V nekaj več kot uri so rešili vprašanje o zmagovalcu, še najbolj zanimiv pa je bil zadnji set, ki so ga Kamničani dobili na razliko. Pri Kamničanih sta bila tokrat najboljša Janez Turk in Mitja Pleško. Tretja tekma polfinala bo v sq-boto, 30. marca, ob 19. uri v kamniški športni dvorani. Kot smo že povedali, pa se je pred člansko moško ekipo odvijala zgodovinska tekma za kamniške igralke. Pred zadnjim kolom so namreč Kamničanke izgubile le tri tekme (Mislinja, Benedikt in Maribor) in so bile na drugem mestu, ki je še vodilo v prvo ligo. Zato so morala v zadnjem kolu premagati ekipo Bleda, ki je prišla v Kamnik v želji po zmagi, saj bi sfe jim lahko drugače pripetil tudi izpad iz druge lige. Pred več kot 200 zvestimi navijači so Kamničanke pokazale, da so tudi psihično dovolj zrele in so tekmo gladko dobile s 3:0. Za gledalce je bil zanimiv le drugi set, ko so gostje imele že zaključne žoge, a so se Kamničanke zbrale in tudi ta set dobile. Prvi in. tretji set je bila le revija uspešnih kamniških akcij. Še enkrat več se je pokazalo, da je najmočnejše kamniško orožje kolektiv, saj prav nobena igralka ne izstopa in so za uspeh ekipe zaslužne prav vse. ka do ženske odbojke, ki je bila v začetku devetdesetih precej zapostavljena. Več kot sto deklet trenutno trenira v posameznih ekipah in ve jim boste lahko sedaj velik vzor. V prihodnje imate vso mojo podporo in upam, da bomo Kamničani uživali tudi v vaših prvoligaških dvobojih!« V letošnjih drugoligaških bojih je na igrišče stopilo kar 15 deklet, ki so zaslužna za ta velik uspeh, seveda pa so breme nosile najboljše v tistem trenutku Za 3 S Kamnik so v sezoni 2001/02 nastopile: Tina Jeras -kapetan ekipe, Vesna Puketa, Slavica Klančnik, Nina Košir, Meta Resnik, Tina Flisar, Tinkara Korošec, Sebina Durakovič, Damjana Orkič, Maja Rožma-nec, Katja Juhart, Nadja Jclni-kar, Živa Ramšak, Jelena Adžič in Neva Suhadolčan - libero. Ob koncu pa seveda ne smemo pozabiti na sponzorje, ki so olajšali nastope Kamničank v letošnjem tekmovanju in se jim dekleta še kako zahvaljujejo: 3 S sport Kamnik, Tim - Grad d. o. o., Broline d. o. o., Pizzeri-ja Murka in Impulz d. o. o. V klubu se seveda zavedajo, da bo potrebno sedaj zagotoviti veliko več finančnih sredstev tudi za žensko odbojko in upajo, da se bo v kamniški občini našel kdo, ki bo zaupal tej edini kolektivni ženski ekipi v naši občini. Moška druga ekipa Figura Kamnik pa je za konec sezone popravila bled vtis z zadnjih tekem in na domačem terenu premagala ekipo Bleda ter se tako uvrstila na končno tretje mesto v tretji ligi. Seveda pa potekajo tekmovanja tudi pri mlajših selekcijah, kjer so trenutno najuspešnejši starejši dečki, ki so trenutno v vrhu slovenske odbojke. CICO 1. Z odlično igro v letošnji sezoni so kamniški dolgoletno željo - vstop v prvo ligo. nagovoru dekletom po tekmi ga je dopolnil tudi predsednik kluba Tone Smolnikar: »Ponosen sem na dejstvo, da se v kamniškem klubu dela tudi z mladimi, dokaz za to pa je prav vaš rezultat. Po prihodu Acota se je v klubu spremenila tudi politi- odbojkarice 3S SPORT s trenerjem Acotom Kramarjem uresničile Iskrica za varčno rabo energije Ceneje do plinskega ogrevanja Vsem, ki imate zemeljski plin napeljan do hiše in se odločate za nakup plinskega kotla, bo dobrodošla pomladanska akcija dveh proizvajalcev: • Junkers in Kont Tiki: staro za novo 30.000 SIT In še 5% popusta Če zamenjate stari kotel na olje, trda goriva ali plin za novo plinsko peč, vam odobrimo 30.000 tolarjev, pri zamenjavi stare stenske plinske peči pa 20.000 tolarjev. Dodatno dobite še 5% popusta na cene po veljavnem ceniku. • Viessmann, Adriaplin in Kon Tiki: 10% popusta in brezplačen zagon za kompletno plinsko napravo Vitogas Brezplačne nasvete o varčnem ogrevanju, o plinu, o sončnih kolek-toriih, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah za pridobivanje elektrike dobite v podjetju Kon Tiki Šolar. Največja izbira kolektorjev v Sloveniji. Kon Tiki Šolar PODJETJE ZA VARČNO ENERGIJO Ljubljanska 21 K (pri pekami Duplica), tel.: 01/8310-380 http://www.kontiki-solar.si Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 vam nudi po ugodnih cenah: SPOMLADANSKI PROGRAM - vse vrste PVC KORIT IN LONČKOV ZA ROŽE, zemljo za presajanje, PVC zalivalke, razne cevi in priključke za vodo, vrtno orodje in orodje za obrezovanje sadnega drevja, lesene lestve... barve, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, PVC prte za mize, KOLESA ROG in še in še... AKCIJA! komplet 6 kristalnih kozarcev 3.700 SIT Velika izbira aranžiranih daril. Če nimate idej za poročno ali kakšno drugo darilo lahko podarite tudi naše DARILNE BONE. Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča, Odprto od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12, ure. čestita ob občinskem prazniku in želi lepo velikonočno praznovanje. I Pridružujemo &&& K A M N I K Gimkartanm I 1 se čestitkam ob občinskem prazniku in željam za veselo velikonočno praznovanje! Komunalno podjetje Kamnik, d.d. — Seat leon M t Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve t 1 POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 ZA VSA VOZILA LETNIK 2001 do 400.000 SIT POPUSTA! AVfc Perovo 23, Kamnik tel. prodaja: 01/839 50 40 tel. servis: 01/839 50 39 in Odličen dosežek O. S. Toma Brejca Odbojkarji Osnovne šole Toma Brejca so na polfinalu državnega prvenstva v osnovnošolskem tekmovanju v Škofji L.oki dosegli odlično drugo mesto in tako še enkrat presenetili nasprotnike. V skupnem seštevku bodo Kamničani zasedli 5.-8. mesto, odvisno od ekipe Žužemberka, ki je bila edina boljša od Kamničanov in bo na finalnem turnirju prvi favorit letošnjega tekmovanja. Kamničani so v prvi tekmi sicer po pričakovanju premagali ekipo O. Š. Tabor iz Logatca z 2:0, v drugi pa presenetili domačo ekipo in jo premagali z 2:1. V tretji tekmi so se ekipi iz Žužemberka upirali le v prvem setu, v drugem pa so bili Žužemberčani precej boljši. Kamničani so tako presegli vse napovedi, ker pa so vsi sedmi razred ali mlajši pa imajo veliko možnosti ob rednem treniranju tudi prihodnje leto. Za najboljšega napadalca turnirja je bil izbran Kamničan Žan Bezjak, poleg njega pa so za O. Š. Toma Brejca igrali še: Ernest Ličina, Nejc Kvas, Bernard Bezek, Primož Petač, Boštjan Tomelj, Tine Kvas, Alen Alibašič, Rok Lukanc in Mladen Kostandinovič; trener ekipe je Aco Kramar, vodja pa Franci Grilje. O. S. Toma Brejca in O. S. Stranje najboljša pri mlajših Odbojkarski klub Kamnik pa je prejšnji teden organiziral Občinsko prvenstvo v mali odbojki. Tekmovanja se je udeležilo v obeh kategorijah po šest ekip. Pri dekletih je bila najboljša O. Š. Stranje pred O. Š. Marije Vere in O.Š.Frana Albrehta, pri fantih pa O.Š.Toma Brejca pred O. Š. Marije Vere in O. Š. Frana Albrehta. Najboljši posamezniki so bili pri fantih: Bernard Bezek (TB), Uroš Janežič (MV) in Slobodan Vuk (TB), pri dekletih pa Klara Kregar (ST), Ajda Špacapan (MV) in Nina Matijaševič (FA). CICO L Sela 10 b, Kamnik tel.: (01) 83 92 489,83 97 090, mM: (041 in 031) 625-046 ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE PROSTOROV, TEPIHOV, AVTOMOBILOV, IMPREGNACIJE PVC - MARMOR -PARKET... ZAKLJUČNA GRADBENA DELA- POLAGANJE TALNIH OBLOG (TEKSTIL, PVC, PARKET), MONTAŽA SENČIL... PRALNICA, NOVI TRG 26 A, KAMNIK PRANJE IN LIKANJE VSEH VRST TEKSTILA ZBIRANJE ZA KEMIČNO ČIŠČENJE. ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE - SEMENA V VREČKAH Pri nakupu nad 10 vrečk vam 1 podarimo VELIK IZBOR SEMENSKE KORUZE! Semenske trave, travnik II., lucerna, črna detelja, pesa brigadir RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. SIL^EST PODJETJE ZA POSLOVNE STORITVE Steletova 8a, 1241 Kamnik Tel.: 01-83-10-960 faks: 01-83-10-965 vpis stanovanj v zemljiško knjigo in izdelava etažnih elaboratov druge poslovne storitve Ob prazniku občine Kamnik iskrene čestitke in lepo velikonočno praznovanje! •v s C R M Šolski Center Rudolf Maister Pridružujemo se iskrenim čestitkam ob prazniku občine Kamnik, ko se spominjamo našega velikega rojaka Rudolfa Maistra. Hkrati voščimo lepe velikonočne praznike. HA, ž/v/Ma f/rdusfri/a, d d, fam/i/fr iskrene čestitke ob prazniku občine &Zamnik in najlepše želje za prijetne velikonočne praznovanje McninA Želimo prijetno velikonočno praznovanje. •PUBLICUS Ob praznovanju velike noči želimo veliko lepih trenutkov Občanom Kamnika pa ččšđ-mo mdl oo yy. marcu, prazniku občim Kamnik. Zmagovalec serijsko Peugeot 307 * Slovenski avto leta 2002. Samozavest zmaguje. Kot evropski avto leta je moral prepričati 55 izkušenih novinarjev s področja avtomobilizma iz 21 držav.To mu je z lahkoto uspelo.V klub njegovih občudovalcev se je zdaj vpisala tudi Slovenija. S svojo samozavestjo je očaral novinarje in bralce slovenskih dnevnikov in avtomobilističnih revij. ^fe SAMOZAVEST SERIJSKO. dr ft51!?®. RODEX d.o.o. Rova, Rovska e.2, 1235 Radomlje, tel.: 01 722 77 98 PEUGEOT AvtošoQa Šmarca Stegne 22, tel. 8311-012, gsm 041/ 517-118, www.avtosola-smarca.com organizira brezplačni tečaj CPP za kategorijo B v ponedeljek, 8. in 22. aprila, ob 18. uri Vozimo-novi Polo SDl, Renault Clio, Golf diesel IV, Mercedes A razred, novi Fiat 1'unto, Polo, Peugeot 206 Ura vožnje 3.100,00 SIT, izkušeni inštruktorji ali inštruktorica Prićetek vožnje pri vas doma, v službi, šoli, po dogovoru ... ^KROL ALU ROLETE ŽALUZIJE MARKIZE PVC ROLETE Tel./fax: 01/72 37 284 GSM: 041/662-483 ALOJZ KOSEC s p Prešernova 8 1234 MENGEŠ * IZDELAVA * * MONTAŽA * * SERVIS * LEPE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN ČESTITKE Od OBČINSKEM PRAZNIKU! LEPILA NEOSTIK DRZI *** Čestitke ob prazniku občine Kamnik in lepo velikonočno praznovanje Vam želi kolektiv BELINKE KEMOSTIK d.o.o. ČESTITAMO VflM OB OBČINSKEM POTNIKU ihBB t TITAN uslaimvljeii 1896 J FOTO GRO DEJAN GROHAR, s.p. Ljubljanska 3d KAMNIK (v Svetilniku) TEL.: (01) 839 71 53 DELOVNI ČAS: PON.-PET.: 730-19°°, SOB.: 730-12°° -fotografski material, fotoaparati, daljnogledi, albumi, okvirji, baterije,... - slikanje za dokumente, slikanje porok, rojstnih dnevov,... IZREDNA PRILOŽNOST!! slikanje za DOKUMENTE od 2. 4. do 6. 4. 2002 4 slike samo ^^3»H. 8 KM 00 KRIŽIŠČA LJUBLJANA-ČRNUČC BLIŽINA SREDNJE IN OSNOVNE ŠOLE, * ZDRAVSTVENEGA DOMA, KOPALIŠČA... 8LIŽINA ŽELEZNIŠKE IN AVTOBUSNE POSTAJE TER ŠTAJERSKE AVTOCESTE BLIŽINA KAMNIŠKIH ALP ■ PARKIRNA MESTA V DVEH KLETNIH GARAŽAH VČERAJ OBRT, JUTRI NOV STANOVANJSKO POSLOVNI CENTER V samem središču Domžal smo pričeli i. gradnjo novega stanovanjsko poslovnega centra Krizant, ki se sestoji iz štirih objektov, s šestimi samostojnimi stopnišči. V polkrožnem objektu, ki stoji ob cesti in treh stanovanjskih stolpičih, za njim, se nahajajo pisarniški prostori in lokali, namenjeni različnim storitvenim dejavnostimterstanovanja, velikosti 30m' do 117m!, Omogočamo vam obročni nakup. INVESTITORJA IN IZVEDBA: PRIMORJE d.d , Ajdovščina • SGP KRAŠKI ZIDAR d.d., Sežana ■ PA-KZ d.o.o., Domžale PRODAJA; Metropola d.o.o., Ljubljana, Parmova 37, Ljubljana • Prodaja Krizant: Slamnikurska 1, Domžale T: 01/721 92 01, F: 01/ 721 92 11, E: metropola4@siol.net, I: www.metropola.si V Kamniku že od leta 1914... 1 LEKARNA KAMNIK -| Šotna 7. 1240 Kamnik lekarna sutna@siol.nHt 01 839 70 37 LEKARNA NOVI TRG -Novi trg 26, 1240 Kamnik lekarna, novitrg @ siol.net 01 839 7040 LEKARNA MENGEŠ -| Kolodvorska 2b, 1234 Mengeš lekarna.menges@siol.nel 01 732 09 16 LEKARNA DOMŽALE -Ljubljanska 72, 1230 Domžale lekarna.clomzale@siol.net 01 724 42 80 LEKARNA RADOMLJE -| Cesta borcev 5a, 1235 Radomlje lekarna, radomlje @ stol. net 01 724 07 20 LEKARNA MORAVČE -1 Titov trg 2, 1251 Moravče lekarna, mora vce@siol. net 01 723 27 80 LEKARNA NOVA LITIJA -1 Partizanska pot 8, 1270 Litija lekarna.litijazddPsiol.net 01899 50 37 LEKARNA LITIJA-1 Trg svobode 1, 1270 Litija lekarna.litija@siol.net 01 899 50 41 ... danes tradicijo nadaljujemo ... NASVET IN STROKOVNA POMOČ PRI NAS | JE VEDNO NA VOLJO VSAKEMU OD VAS. Trgovina z mešanim blagom »PRI BRINU« Gozd 10/a, tel.: 8325-484 Želimo lepo velikonočno praznovanje in čestitamo ob prazniku občine Kamnik! ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. in od 14.30 do 18. ure OB SOBOTAH od 8. do 15. ure OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH od 8. do 11.30 SE PRIPOROČAMO! m^mmvm.... .................. KLANJE 2IVME IN PROIZVODNJA KAMNIŠKIH MESNIN Vsem kupcem in poslovnim partnerjem želimo tepe praznične dni! Ne dovolite si preživeti praznikov, ne da bi obiskali našo prodajalno na Usnjarski 1! Jamčimo Vam slovensko sveže meso, označeno z naslovom rejca. Na Vaši praznični mizi pa ne smejo manjkati tudi kamniške mesnine. Pričakujemo vas vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. GALION - HIŠA ZA ZDRAVO Mamca Irt, S.p., Kamnik, Matije Bkjca u/a ZDRAVITELJSTVO - preventiva, kurativa • glavobol, depresija, visok krvni tlak, sladkor... • shujševalni program REVITALIZACIJA • pomladanski paketi Energija, Harmonija (jacuzzv, savna, ročne masaže, solarij) Najem ?a zaključene družbe, praznovanja ?aotroksklovneso DARILNI PAKETI POPUSTI ZA DIJAKE, ŠTUDENTE, SKUPINE Rezervacije: "S 01/8315 435 041/741 730 LANEN CVET tekstilna trgovina Moste 74, tel.: 01/8341-660 Odprto od 9» do 19", ob sobotah od 8" do 13". /ci d/u/o /ui/ifir in * ŽENSKI KOSTIMI °*T Od 12.900 SIT STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik RAZREZI LESA PREVO TESARSTVO IN KROVSTVO IGOR STEBE s.p. Žeje 12, 01/83 41852,041/636 307 Komenda faks 01/83 41855 Veeele velikonočne praznike! flVBELJ izdelava pohištva po meri Stegne 1, 1251 Moravče tel.: 01/723-14-76, gsm: 041/641-446 ar &- čT ir ¥• , °šbti NOVA CORSA. ODRASLI MALI AVTO. AKCIJA! CORSA že od 1.660.000 SIT NAJVARNEJŠI MALI AVTO. OPEL. CHEDIT OPEL^ POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL OPEL Avtotehna VIS in KOSEC, Kamniška 19, Domžale, tel. 01/7216 092 (prodaja vozil), tel. 01/7215 333 (servis) postilna s prenočišči pri »Planinskem orlu« Stahovica 20 telefon 01 83 25 410 odprto od 10. do 22. ure torek zaprto POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE Čestitamo ob prazniku občina Kamnik in žalimo prijatno velikonočno praznovanja! semwu3 -televizorji nTI I -videorekorderji gj TMT -glasbeni stolpi -nadomestni daljinski upravljalci RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - inštalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli TECH d.o.o., Ljubljanska c.21e, KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) Gostišče »Pri Olgi« Olga Cibašek Moste 1/e, Komenda 'S 834 14 29 Vabimo vas na tople malice, nedeljska kosila, jedi po naročilu... Sprejemamo rezervacije za večje družbe, poroke... FRAMATl ftWjJAfIO\MM!<, d.o.o. \4DDP/ Ljubljanska cesta 21 i, Kamnik, \ kamni« ./ i_i />-.,/.„. n-i/oo-f ne /ic tel./faks: 01/831-25-46 VES ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIAL na enem mestu Čestitamo ob ob&inekem prazniku in želimo veselo velikonočno praznovanje. TEL: 01/83-94-500 GSM: 041/631-148 RTV SERVIS PRODAJA ANTENSKI SISTEMI Nov delovni čas: PON.-PETEK 9h-12h, 15h-18h MimA SVOJ UMR HUPO m/ MJttHM?! TEHNIČNA TRGOVINA Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje trgovine Utok) tel.: 83-17-203 PRALNI STROJ GORENJE Super silence WA 1142S pri plačilu z gotovino 84.638 SIT MM MLINČEK ZA KAVO Gorenje SMK 102 _ samo 3.956 SIT • I i SESALEC HOOVER Ariane 1200 samo 19.366 SIT J AKCIJSKE CENE BARVNIH TV GORENJE, EVELUX že od 34.900 SIT GLASBENIH STOLPOV že od 36.000 SIT UGODNE CENE ŠTEDILNIKOV GORENJE model 2001 PONUDBA VELJA DO 15. 4. 2002 - BOGATA IZBIRA ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH - BREZPLAČNA DOSTAVA ■ KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV KABELSKE GRELNE INSTALACIJE ELEKTRO GRELNA OPREMA projektiranje izvedba garancija ATESTIRANO Gora 20a, Komenda Tel.: 01/83 41 583 Faks: 83 42 208 TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah TALJENJE SNEGA IN LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh OGREVANJE CEVOVODOV proti zamrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature Lepe velikonočne praznike! TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! - prekajeno pleče, 1 kg 999,90 - zemlja za rože, 201 299,90 - prekajena šunka+pleče, 1 kg 1.099,90 - zemlja za rože, 501 555,00 - olje Cekin sončn., 11, PVC 249,90 - alpsko mleko, 3,2% m.m., 11 139,90 - moka T400 Žito, 1 kg 119,90 (vsaj 2 kosa) - orehi, 1 kg 899,90 - kinder jajčka 109,90 - orehova potica Blatnik, 1 kg 999,90 - Rio keksi, 130 g 119,90 zaželjena prednaročila - kava Slovenka, 100 g 79,90 - margarina ekstra, 500 g 179,90 - barcaffe, 100 g 149,90 - rozine, 250 g 99,90 -jabolčni sok, 11 99,90 - rezanci ozki + široki, 400 g 169,90 - Fruc - 3 okusi, 1,5 1 169,90 - piščanec zamrznjen, 1 kg 149,90 - brisače 2/1 129,90 - tuna Rio mare 5+2 gratis 1.099,90 - toaletni papir 8/1 179,90 Ponudba velja do prodaje zalog. V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Čestitke ob občinskem prazniku in lepo velikonočno praznovanje. t S Nova kolekcija pomlad poletje v Blagovnici Vele Domžale in Modni hiši Kamnik 1 Velika izbira visoko kakovostne in modne obutve Navigare let prijetnih nakupov Dogajanja na ploščadi preš Blagovnico Vete Domžale Regijska predstavitev Slovenije v mesecu aprilu Predstavitev posamezne regije z akcijskimi artikli, jedrni, pijačo in kulturnim programom. Predstavitve: primorska regija v soboto 6.4.2002 od 9.00 do 13.00 ure dolenjska regija v soboto 13.4.2002 od 9.00 do 13.00 ure štajerska regija v soboto 20.4.2002 od 9.00 do 13.00 ure in v petek 26.4.2002 od 12.00 do 18.00 ure VELE w mm mm mm prijeten nakup BLAGOVNICA VELE DOMŽALE, Mestni trg 1, Domžale, 01 72 18 100, MODNA HIŠA KAMNIK, Medvedova 1a, 01 83 91 404 CA LCI T d. d. Pridružujemo s>e 6es>tiftz\m ob 29, msircUj prazniku občim i'zimnlk In želimo lepo velikonočno praznovanje ON A ON Kaj? • V-r J, v i lAjrJL Prodajalna moške in ženske modne konfekcije, perila, spalnega in kopalniškega programa ter modnih dodatkov Zakaj? • • • Kvalitetno blago in storitev Konkurenčne cene Ugodni plačilni pogoji -prepričajte se sami v Vaši prodajalni ON ON Kje? • • ON ON v Kamniku, Maistrova 16 ON ON v Domžalah, Ljubljanska 72 hranilno kreditna služba Domžale Ljubljanska 72, Domžale čestita vsem varčevalcem in drugim občanom ob 29, marcu, prazniku občine Kamnik. ^Obenem želi lepo velikonočno praznovanje! KITAJSKA RESTAVRACIJA HONG KONG v Groharjeva 1, Kamnik, tel.: 01 831 46 98 Odprta vsak dan od 12. do 23. ure tudi ob nedeljah in praznikih ¥ NOVA PONUDBA ! KOSILO od ponedeljka do petka od 12. do 15. ure razen praznikov meau 1--------------------------._________________________________820 SIT Kislo pekoča juha ali spomladanski zavitek Pečeni riž s piščancem, Sojini kalčki v solati men« 2_____________.___________________________________ 890 SIT Kislo pekoča juha ali spomladanski zavitek Pečeni rezanci s tremi dodatki, Sojini kalčki v solati raenu3 ------------------------------------------------------------- 990 SIT Kislo pekoča juha ali spomladanski zavitek Račji chopsui, riž, Sojini kalčki v solati m«nu4---------------____—-------------------------------------950 SIT Kislo pekoča juha ali spomladanski zavitek Svinjina na sečuanski način, riž, Sojini kalčki v solati meni« 5—._______________________________________________950 SIT Kislo pekoča juha ali spomladanski zavitek Govedina s čebulo, riž, Sojini kalčki v solati metm&____________________________________________________920 SIT Kislo pekoča juha ali spomladanski zavitek Riba z bambusom in gobami, riž, Sojini kalčki v solati menu7________________________________________________________________8 tO SIT Kislo pekoča juha ali spomladanski zavitek Samostanska pojedina, riž, Sojini kalčki v solati menu8___________________________________________________________„890 SIT Kislo pekoča juha ali spomladanski zavitek Piščančji čopsui, riž, Sojini kalčki v solati TERME SNOVIK S^ET TERMALNIH UŽITKOV OSčariom 9(amni£a čestitamo oB njihovem oBčinsfem prazniku, 29. marcu. 06praznovanju vefife noči pa zeGmo mnogo (epih~ trenutkov in zadovoljstva. (DoBrodošfi. p Termafi Snozdk / S4Vt_ Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, Domžale telefon: 01/722 05 60; 01/722 00 20 fax: 01/721 32 88; e-mail: dom@sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje ta, Stahovica telefon: 01/83 27 030; 01/83 27 035 far. 01/83 37 045; e-mall: st@sam.si VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI TRGOVINA Z GRADBENIMI MATERIALI SAM, ISTOČASNO PA VAM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK! www.sam.si