odarske« obrtuišk
Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr

ki ar iv r* / jt>r ^


if'
poèilj
po pošti pa za celo leto 4 fl. 20
>
pol leta 2 fl. 20 kr., za cetcrt
pol leta, 1 fl. 80 kr. za četert leta 90 kr. leta 1 fl. 15 kr. nov. dn.
V Ljubljani v sredo 20. februarja 1862.
Župani
j
eno besedico
Vas!
pričati. To je pa gotovo, da kraj
i
se sčetice z naj
Na Kranjskem in menda tudi drugod je postava
i
ki
zapoveduje, naj se oberajo gosence, in če tega nemařen gospodar sam ne stori, naj se zgodi to po županih na njegove stroške, ker gosence so kakor ogenj,
bolj im uspebom pridelujejo, ne sme presuh biti, tudi ga
ne smejo preveč prepihavati, ampak bolj v
t
t
ki se širi
zavetji moi ki je ilo'
biti at
od soseda do soseda. Al gosenčna zalega je ostala vendar le na sadnem
zemlja pa se scetkam taka najbolj prilega
in bolj ko je globo ka i, toliko lepše glavice
P
> r
hla in zgorej dobra crna zemlj
drevji; od
leta do leta se vidi, kako neusmi
Ijeno gosence drevje skubejo, da ne mora do kresa oze
leneti. Tem več se je so se o gorkem poletji preteklega leta in gorki jeseni ne
rodi diti,
N
fj
in mocen gnoj se pa sadike ne smejo sa
sicer zrastejo glavice prevelike in so zlo spačene
™ v	■
te h merčesov letos bati, ker
izrečeno pomnožili tako, da so sadne drevesa polne gnjezd
in gosenčne zalege.
Ti sadnim drevesom tako škodljivi nadlogi se najprej
in najlože v okom pride, če si občina ali soseska sama
pomaga in ne pričakuje od drugej pomoci. Soseska ima
pravico zapovedati, da morajo kmetje gosenčno zalego po
svojih vrtih do določenega časa čisto obrati. Ako ni ka-
Tudi na tem je veliko ležeče, da se glavice o prave i času odrežejo in na zračném kraji posušijo.
Kar pa se tiče pridelka, je tako bogat, da ga ne pre kosi noben drug domač pridelek in še koruza ne.
V Hun-
gerbrun-u v zgornji Avstrii se prideluje na oralu zemlje po 100.000 ščetk; ako se cena za 1000 glavić rajta po srednji ceni po 2 gold. 50 kr., dá oral zemlje 250 gold, dohodka, ki ga ne dá noben drug sad pri nas.
(Konec prihodnjič.)
košen gospodar o pravém
času gosencne zalege s
svojih
dreves spravil, naj zupan namesti zanikernega kmeta gona njegovem vrtu in na stroške
seučne gnjezda in zalege njegove obrati dá.
Tako ravnajo tudi v
Gospodarska skušnja.
(Zdravilo svil n ih črvicev). Gospod C; ou pin iz državah na	Vinjanskega na Francozkem je to-le skusil: V hramu, kjer Nemškem, kakor tudi v nekterih srenjah v avstrijanski	se zidni červiči redijo, naj se v plitve posode, za kar so Šlezii; tako čistijo in oberajo gosenčno zalego po vrtih ne-	najbolj okrožniki (talarji) pripravni, dene premogovega kamatnih kmetovavcov na njih stroške; zakaj bi se tudi pri	trana (Steinkohlentheer), to je, takošnega, kakoršni se v nas tako ne delalo, in nemarni člověk ne moral gosenc	gaznih fabrikah napravlja; soparica, ki se od premoga na-
_	• • «V 1 «1 V •« v • v
Švajci, v veliko
oberati?
pravi
9
ima neizrečeno zdravilno moč
za
svilne
crvice;
Toraj
župani! Spoluujte marljivo svojo dolžnost

po
zdravi se ohranijo, bolni pa se ozdravijo. — To se prav
magajte si sami, in pomagalo se vam bo. Ako se na druge lahko napravi in nikomur veliko stroskov ne prizadene; celo
opravilo je le to, da se nekteri okrožniki z onim katranom
zanašate, ste gotovo zapuščeni
Pokažimo v vsem, da nismo
otroci, ki nas mora gosposka k vsemu siliti; pokažimo, da
smo dorastli in da sami spoznamo, kaj nam je v prid v škodo.
j
kaj
tu pa tam po kotih razstavijo, za ktere se ni treba pečati
, kakor da se zopet drug katran na-nje napravi, če se
vec
je prvi že izhlapil, kar se pa le malokdaj pripeti.
važno skušujo nam je razodel to skušcni
Pa
še drugo
mož

Ikavska ščetiea ali veliki striček

Mašine so v poslednjih letih v fabrikah
y
ze
marsiktero
namreč to. Metulji, kteri iz svilnih mesickov (kokonov) izlezejo, naj se nikdar ne vzamejo iz mesta, kjer so se izlegli, ampak naj se pri miru na kraji in mestu, kjer so
reč spodrinile; al dosihmal fabrikam, kjer delajo sukno zapředeni bili, pusté. Taki so veliko krepkeji in bolji
m
drugo volna to
blago, še ni obveljalo, da bi mogle iz- za zalego, kakor oni, ki se kam drugam preneso
Tri
hajati celó brez tistih osatovih glavić, ki jih tkavske sce- letne skušnje so to popolnoma potrdile.
tice (ščetke) ali veliki s tri ček (Weberkarde, Weber
distel, dipsacus fullorum) imenujemo. Tem vec pa ko so cozkem
(Mramorja pr eg na ti in zatre ti). Na Fran
•	V • É	•	• V • •	•	*	V •
pokončujejo
in
uničujejo mramorja z najvećim
se pomnožile fabrike za sukno, tem več se potřebuje ščetk. prjdom tako-le: Za vsakim plugom greste dve osebi, kterih
Čeravno se v dobrih letinah v zgornji Avstrii na leto přiděla okoli 80 milijonov takih glavic,. in jih spodnja šta-jarska dežela, zlasti na lipniškem polji, tudi prideluje sila veliko, vendar morajo naše domače fabrike iz ptujih dežel
po štatističnih popisih
ena nosi v eni posodi olje, druga pa vodo. Brz ko tista, ki posodo z oljem nese, kako mramorjevo luknjo zapazi, curne po gosjem peresu, ki je na enem koncu zamašeno, na
5
za
kterega gré
kupovati ta osât
skor vsako leto en m i lij on gold ina rjev na Fran-
cozko. Žalostna nam majka! Toliko lepega dnarja moramo pošiljati na ptuje, ki bi ga lahko domá prihranili.
da naše domače ščetke niso
drugem pa odprto, 5 do 7 kapelj olja v luknjo, v ktero potem ona oseba z vodo nekoliko vode vlije. Kmali na to pribiba marmor iz luknje; krč ga napade; crn postane in
v hipu strepetá.
Suknarji sicer pravijo
5
tako dobre kakor ptuje francozke. Ali je ondi podnebje in
zemlja ščetk ara bolj prijazna ali da znajo tam bolje ravnati s temi glavicami, morajo nas še le večletne skušnje pre- kmetijska družba spet nekoliko iz Wurzburga naročila
Naznanilo.
(Gaisovih magnetičnih bru sov) si je ljubljanska
ki
?

se dobijo v druž bin i pisarnici
Salendrovih ulicah) kako so živeli naši stari očetje, kaj se je tu in tam po
najveći Nr. 1 po 1 gold. 30 kr., srednji Nr. 2 po 1 gold. Nr. 3 po 75 kr. in Nr. 4 po 50 kr.
y
svetu godilo itd., koliko kapitala bi si bili naložili na dobro,
Potovanje iz oíročjili let v starost.
tako smo pa bob v steno metali in namesto domaćih otrok smo bili le nemški kanarčki! Kaznovanje je bilo pa pri

drugem učeniku
tudi vse drugacno. Marsikdo, ko se
Je
pre
tešil, je mogel se
o*
tako na pod uleci, da je dobil z
Sin revnega kajžarja na Gorenskem nastopim svoje debelo šibo po soldaško z batino, in mnogoter, ki ni znal
potovanje leta 1810. Kakor hitro sem nekoliko k pameti přišel, so me moji starši v domačo šolo poslali. Imeli smo blizo do večera.
svoje naloge, je mogel v soli zaprt ostati brez jedi večkrat
domaćega in starega učenika
N
vem
?
ali j
sih kaj pomočí imela
ali ne, to pa
y
da
ta šola od
fsak mesec
kruha saboj přinesli
Mnogi, ki so se bali, da bodo zaprti, so , pa jim je bil vzet do časa, da so bili
v v
ebrno dvajsetico nesel za Ion učeniku in tudi drugi tako
ízpusceni
Nobeden pa naj ne misli, da jez kaj več grozim ; dobro
Imeli smo precej velik abecednik, bil je nemski na eni eem si zapomnil vso to neumnost, vendar pa sem bii jez
iu slovenski na d
učili pa smo se najpred nemsko tako srečen pri zadnjem učeniku, da sem enkrat pri šolskem
spraševanji slovenske mašne bukve dobil; to je bilo moje
strani stran,
pa le samo nemško; pred šolo in po soli smo po nemško edino veselje od vse moje šole.
cez dolgo se le slovensko; tudi pisati smo se učili,
molili
B
nam je
trdo zazugano tihi
biti
y
kaj prositi imel, je mogel po
ko p
smo bili pri tem u< grešil, je mogel iti
Miiku le po otročj klečat ali pa je
y
ce j
55
poco
«
in ce je kteri i. Kaznovani
kdo kaj pre-
z linirjem
dobi!
čez ođlan, da je zapekl
Do
gredé pa so se mu drugi
Med drugi m i so se najniže učili. Imeli so nekteri tudi domá učenike, da so jih učili brati nikogar nisem imel; zato so tudi v soli več znali. Učili smo se tudi male povesti in katekizem ; oh! kako težko je bilo. Katekizma nemško stran se iz árlave učiti, na nobene
smejali : ,,oho,
ti si pa danes poco dobil4'
• v
sem jez přisel med
tište
y
ktere
In zdaj je bil konec moje šole. Moji stariši so iskali pripomočka, da bi me bili še dalje v šolo pošiljali, pa ga ni bilo. Bili smo revni. Koliko sem vsega skupaj v šolo hodil, tega ue vem, to pa dobro vem, da v 11. letu sem že na kmetih živino pasel.
3 ali 4 leta sem poletni čas na kmetih živino pasel.
V •
in vso svojo solsko učenost sem za živino po grmovji raz
pa pa
y
jez
tresel, tako,
da mi ni druzega ostalo, kakor le samo to,
da sem mogel enmalo prav slabo mašue bukvice brati.
Oče in mati moja sta bila zlo revna; hišo so si oče
o
besede ne zastopiti, to je bila huda smo mogli biti in prazno slamo mlatiti
tlaka
y
pa
al pokorn
dobrega dnarja pa
Slovenska stran ni
v svoji mladosti kupili za 1000 gold., 800 gold., bilo je toliko laže (ažio); v hudih letih so prišli
bila tako huda
y
P
kdanjega
V t
ljenja so nas
neusmiljenemu dolžniku v
pest, kteri
se je od začetka délai
veselile; nemško pa je bila po „pocah" primoi silsn zadržek za potrebno zastopne nauke, visoke rajtenge smo se učili izdclavati,
Tud
tlaka in i precej
topil
y
kaj
pa revez nisem za-m; tudi pisali smo majhne nemške pisma, in
da
dobrega očetu. Bilo mu je dolgá blizo 200 gold, in je tožil. Ker pa niso mogli dnarja vgnati, jih dene na kant, in bila je hiša v krátkém po eni sami licitirengi v pestéh njegovih; so prišli nekteri, da bi bili licitirali, pa ko so
ko sem se enega pri vadil, sem dobil drugo; se vé
vidili, da ni
prav, so
pa pustili. Ur a je pretekla, dolžnik dá
besedo, da vzame hišo za svoj
^^^y
y
je to
dolgo dol
<*3
trpělo
I
škoda, da smo
starega uce
dolg, in bilo je privoljeno
»
nika prehitro zgubili; zapustili so nas.
Oez nekoliko časa smo dobili druzega mlađega uce nika, pa vse drusrače ie bilo. Se sem hodil v šolo
za ta mali dnar je bila hisa prec, in nobeden ni ocetu ne krajcarja doplačal; bilo je še nekoliko dolgá, ki so ga oče
mogli potlej poplaćati, ko so ze hiso zgubili.
y
y
in koj
od začetka sem bil pri teh, kteri so največ znali. Pa kaj pomaga
? Abecednik sem se
zopet mogel učiti,
da ni bilo
Tako je bilo
tadanji čas, ko se je marsikaj po kotih izdelalo. Kdor bi tega
Mojim
ne verjel, ga moram z ocetovimi pismi prepričati.
ne konca ne kraja, potem pa male povesti in katekizem in
staršem je iz tega velika žalost pa huda
in dolga bolezen
m se
še
pa kaj hočem to nadalje popisovati, saj tudi
--- -------- --- ----7 I------- I-------- r	--- .»^vw«.«^	ill OU - nis J JJ44 I1U J 1IUVVI1I V 1/ HWUUIjV pupiVJVTI
sopet smo Nemcom prazno slamo mlatili, veliko reci se še ni bilo sreče pri novem gospodarju; kmali je
nič nismo
y
učili raj ten
pa „orštrih" in „šotenštrih"
bil v dolgé
kar smo ze popřed nekoliko znali, posebno
pisma; popřed sem pisal male pisma
y
■
pri drugem kar nisem mogel nikoli dovelj
zakopan.
y
Oče in mati gredó z nami v drugo faro, ker bilo nas
znati
tako
je več otrok: jez sem bil takrat čisto slabe nature
y
da ko sem drugega učenika zapustil, sem ze kmeta še preslab, kaj hočejo z mano zdaj začeti?
9
za
precej manj znal kakor pred. Se dobro pomnim, ko enkrat sam od sebe poskušam v šoli eno, prvo pisemce pisati, sem
(Dalje prihodnjič.)
bii posvarjen
y
rr or
o'j
ihe. štrihe
y
to je bilo dobro
V
starosti zdaj večkrat neumnost te sole premišljujem
vselej
pa me jeza obiđe čez mojo šolo, posebno pa v zdanj času, ko pridejo do mene prav u
Dopisi
t
ajhni otroci iz zdanj
sole
y
in vidim, da znajo že po domaće, slovensko
sati.
n
, zastopno pi-Mene je sram, da me otroci prckose in da imajo
. Al
ti m i Celj
Celi
18. sveč. *o *
16. svečan smo z zla
črkami v kroniko starodavnega in staroslavnega mesta
pisali. Odprla se je naimer ta dan
55
Ijsk
Novice" z mojo pisavo dosti opraviti, da popravijo
V •
t
a
kdo je kriv, da nisem
ajdel
pi
dobrega
uja
2
ške
Nemska šola me je silila prazno slamo mlatiti ; zakaj nem-
ga si nismo nič več ohranili kakor kanarček na or-geljce, slovenskega pa tudi kornaj toliko dobrega zernja, da domoljubnih sinov.
Ze dolgo smo se veselili tega dneva, ko se ima nova moralna moč štajerskih Slovencov očitati in razviti, in hvala Bogu! nismo se prevarili v naši veri, da staro-
V	^	y
slavna celjska okrajina hranuje v svojem krilu tisoc in tisoc
smo silno pomanjkljivo in kumino življenje oteli. Zdaj sli
Sobana v Dereanovi h
. V •
ki jo je
domoljub, trgovec
simo tolikrát zlatega časa
v „Novicah",
da „cas je dnai
.u
y
oj koliko g°sP« Ka pus citavnici přepustil, je bila lepo okincena
smo takrat zgubili!
Ko bi se bili takrat po
domaće učili brati in pisati dobro, enmalo zemljo in svet z lovorikom ovenčano podobo Njihovega apostoljske
; P°
stenah vidiš viseti slike Slovencom svetih oseb, na sredi pa
Ve-
poznati, kako se to in uno přiděluje, to in uno zdeluje, kje licanstva premile je to in uno mesto, ta in una fabrika, ta iu una kupčija,
rJ
F
Jožefa, kraj ktere
so visele črno-žolte bandera, paladij mogocue Avstnje, ze-leno-bele štajarske dezele, in pa modro-rudece-belo znamnje
*) Radi smo sprejeli te micne crtice iz lastnega življenjopiea po stenega moža, gorenskega kmeta, ki jc že veliko let obće ob raj tati posestnik in kramar na Jesenicah.	Vred.
Ko je bil popis ta že natisnjen, smo přejeli še enega i« d
Pr,J
roke
>
lep
hvala tedaj
dobrovolj
dar.
Vred
6-5
slovenske narodnosti. Podobí Njihovega Veličanstva
proti bi se meni světla kraljica bila ponudila na mesto matere
si vidil viseti sliko prvih oznovavcov vere keršanske, svetih
stopiti. Tako ne zapustim
slovenskega naroda,
ceravno bi
Vodnik
aposteljnov Cii
podobo našega
kterega je geslo šenega škofa J. J. Štrosmaj
in Metoda, in pod njima prav pomembno bil zadnji narod na svetu. Za vès svet njega ne zapustim!
Dalj

zagledaš sliko moža, Cutje otrokovo do starišev in rodoljubje ste od narave
v
V
za vieru i domovinu
pi
dane, in eno je drugemu podobno. Oboje je naravno in
m pi
zahodu gledavca žlahno.
Iz tega sledí, da ne more zloben nagon biti
9
iz
unema miloresno obličje vitežkega branitelja narodnosti naše
dr. Bleiweis-ovo. Sopet na drugi strani
obličja slavnih zastopnikov Riegerjevo, Tomanovc
V •
kterega smo citavnico ustrojili. Mi narod svoj ljubimo iu ljujejo te ljubav ne trpi zlobnosti. Po krivem so nam tedaj očitali, odnosti slovanské: Palackovo, da zlobnost je citavnico izplodila. Očitali so nam, da smo
9
Smolkovo, Prazakov
itd
dobšina Svatoplukova, kako svojim sinom priporocuje slogo, gledavca postavljajo v nesrečno nekdanjost, in njihovi duhovi jim šepečejo važne, premišljevanja vredne besede: Bo-
dite složni!
Lepa po- citavnico osnovali za razdreti tukajšno kazino. Ta misel
nima celó nobene poštene in resnične podlage, kar vsaki spozná lahko , ako to reč le enmalo premisli. Kazina ima vès drug namen kakor čitavnica naša. Njeni prvi namen je čitanje časopisov; za razveseljevanje zvun malokdanje be-
Da se slovesnost poviša, so prišli na prijazno povabilo sede ne borno skrbeli. To je vzrok, zakaj hoče malo kaže v nedeljo jutro sloveči gospodje pevci ljubljanske čitav- zininih členov v citavnico stopiti. In ko pristopijo, še vendar
nice in ž njimi še mnogi drugi nam prijazni gospodje iz kazine ne zapustijo, kakor se vidi. Postavimo, da bi
Ljubljane.
kazininih clenov (kar se nikdar ne bode
Ob pol desetih se na železnici pripelja šestorica članov nico prišlo
zgodilo)
pol
v čitav
9
vendar se bi kazina na moćnih nogah stala,
mariborske čitavnice s svojim predsednikom, učenim in do- kajti ima dosti hišne in druge potrebne priprave, in ni ji moljubnim gospodom dr. Serncom. Vsi so bili presrčno treba za drugo ko za novine in stanišče plačila spravljati, sprejeti. Okoli petih popoldne se zbere množina ljudi na Neumnost bi tedaj bila, ako bi mi hotli kazino razdreti; in
kolodvoru pričakajoča naša slovenska moža dr. Bleiweis-a za hinavce bi nas moral svet imeti, ako bi njenemu družtvu in dr. Toman-a in druge ugledne goste iz Kranjske; přišel škodo storiti namerjali, v kterem smo se že večkrat raz-je sedaj tudi vodja ljubljanskih pevcov gosp. prof. Nedved. veseljevali. Sram bi moralo vsakega rodoljuba biti, ki bi
o* »
predsednik, Ijubeznjivi gosp. dr. Štef. Kočevar kaj takosnega mislil. Kazina in čitavnica obe lahko v Celji
Začas ni H
z vsemi gosp. odborniki čitavnice sprejme- kranjske goste. ob3tojita. Domoljubna gospoda iz Celja in celjske okolice so pa za nje pripravili kočije, in bilo je
Očita se nam tudi, da čitavnica bode svajo ali razpor
veselo gledati
lepo vrsto med mestjani spravila.
Da se ni treba česa takošnega
praznično opravljenih konj s traki narodnih naših barv pre- bati, hočem dokazati. Nekakošna plahost in ponižnost je pletenih. Obče čislani zavoljo svoje gostoljubnosti,
daleko
zadrzavala, da niso
svojega pre
dosedaj tukajšne rodoljube
znani domoljub, visokočastitljivi gosp. celjski opat Matija pričanja javno pokazali; al mnogobrojni izgledi v Evropi, Vodušek sprejmejo prijazno g. dr. Bleiweisa in dr. Tomana, kjer si sedaj vsi narodi za narodnost prizadevajo, so nas
domoljubnega gosp. dekana Toman-a in vrlega slovenskega
o
In
pisatelja gosp. farmeštra Jurja Varl-na in druge gospode v opatijo, kjer so se zbrali še drugi ugledni duhovniki, dekani
9
tako nadušili, da smo sklenili, tudi nekaj za-njo storiti. to je bilo, da smo po c. k. okrajnem uredu slavnému c. k. namestništvu prošnjo izročiii, in v krátkém je čitavnica dovo-
di u^a g
ospoda. Po srčnem pozdravljenju se ijeaa bila. Ako bi citavnica ona pošast bila, ki svajo med mest
in íarmeštri in
ffosti usedejo k južini njim v čast pripravljeni in „kuče
o
gazda"
njim napije srčno: „Dobrodošlico".
Ob 6. se je začela slovesnost v „čitavnici". Ze pri
jane spravlja, ne bi bila okrajna oblast naše prošnje deželnemu poglavarstvu sporočila, in naša prošnja ne bi uslišana bila. Naša čitavnica ima postavilo podlago; nji se lahko pridruži
obrtnik, rokodelnik
vhodu je pozdravljal lep transparent drage goste v narodnih brez pomislika vsaki duhovnik, urednik barvah se leskeči z napisom: Dobro došli!
in kmet. In kteri se nji pridruži, ni zato neprijatel onih

Ko so se vsi gosti zbrali,
nagovori zbor obče čislani ki za nj o ne marajo. Kteri se nji pridruži, je
rodoljub; on
domoljubni gospod dr. Štefan Kočevar s sledečim iz- ljubi svoj narod, pa ne sovraži drugih narodov. Rodoljub
vrstnim in govorom :
po večkratnih „živio
in slava-klicih" ustavljanim
9
kajti srce, v kterem
ljubav
i
da od nas ne
V)
Z veselim srcom pozdravljam Vas, naše sosede in prijatle iz Kranjskega, ki ste se potrudili v Celje, da po-vikšate slovesnost pri začetju naše čitavnice. Posebe pozdravljam še Vas prvega podpornika slovenske literature, obče spoštovani gosp. dr. Bleiweis. Vaša nazočnost je naša radost, je naš ponos. Pozdravljam tudi Vas drage nam
še ne sovraži svojih protivnikov prebiva, ne trpi sovražtva. Iz tega se vidi more svaja izhajati. Res je, da čitavnica ni vsakemu Ce-ljanu po volji. Nekteri posmehujejo se nain, drugi obžalju-jejo nas in mislijo , da ne more obdržati se čitavnica. Ti ogibljejo se nas, torej ni mogoče, da bi z njimi svajo imeli. Drugi mislijo, da smo panslavisti, neprijatli cesarske države
in pametnega razvitka njenega. Ti še bodo sčasoma na našo
se
brate iz Maribora in Vas iskrene domoljube iz Celja in stran stopili, če premislijo, da panslavistom deželna oblast celjske okolice, ki ste zedinili svoje moči, da ustanovite citavnico imeti, ne bi dopustila, da učimo se drugih slo-
>
vanskih jezikov, da popravimo naš domaći jezik, da ne Pred letom še nikdo mislil ni, da bi kaj takošnega v vtikamo se v politiko, in iz tega vzroka ne moremo pan-
našega naroda od obstanka avstri-janske države zavisi, in da mi ne moremo neprijatli avstri-
Celji mogoce bilo. Neuadoma pokaze se rnisel citavnice kot slavisti migljajoča zvezdica na našem obnebju,
?
biti, da obstanek
in uresniči se
družtvo. Tak hitro deluje ljubav do slovenskega jezika ; to je sila narodnega čutja. Srce mi veselja igra. ako

slim,
da naš narod takošno čutje ima. Spominjam se še
janske države biti, da mi le naš slovenski jezik izobraziti premi- želimo, kar je edino sredstvo izobraziti nas narod , in smo
tako le prijatli pametnega razvitka. Vidi se iz te razložbe
?
dobro onega časa,
kadar je le pet ali šest domoljubov v da naše ravnanje ne more svaje med strankami delati.
ćeli štajarski Slovenii bilo. Oj, kako žalostno je takrat
bilo !
Al sedaj je
vse drugač.
Tolika množina domo
ljubov, ki
smo se tukaj sošli, dokazuje, da naš narod nima
Pošteni nemški rodoljubi nam javno pokazati, da štovajo ; tako bodo
častitajo, da
imamo srce
9
smo Slovenci. Oni nas za tega del spo nas tudi naši sorodni bratje spoštovali
9
samo sebičnih ljudi, ampak da je za žlahno čutje sposoben, kadar bode se v njih narodna zavest zbudila. Zbudila pa
da je za veličastno djanje pripraven, in da ima moć, svojo
narodnost varovati.
9
V .
se bode
9
to napredek sedanje omike neodpustivo terja.
Ponašam se z narodom našim
m
Potem pa bodemo vsi ene misli, in svaja med nami bode
ljubim ga tako, kakor sem ljubil svojo mater. Svoje matere nemogoča
ne bi bil zapustil
9
čeravno ni bila bogata in imenitua, ako
Naša čitavnica je zavod mira in ne prepira. Mi ni
a i»
OS
y
v
ce
komur ne zamerimo samo za nas jezik ne. in
je za
vse druge jezike zavzet, mi druge jezike spoštujemo, po-
Tretje je: Obdržite si čitavnico zmiraj cisto po na
slovu njenem
y
to je
y
besede in vse
druge veselice
naj v
sebno nemški, al za slovenski jezik pa posebno ljubav ob- narodni čitavnici ostanejo vedno narodne. Na steblo do ćutimo. Mi smo pripravljeni, za njega vse, kar imamo, na mače nikakor ni cepiti mladik ptujih. To bi bilo nevarno;
žrtvenik dati. Dosedaj smo njemu na tihem služili, od sedaj iz malega prida vece pa je svobodno, javno povedati svojo misel za njega,
y
iz večega veliko.
kar
ustav imamo, in po cesarskem diplomu od 20. oktobra nam
čitavnici slovenski pridruži, vé, česa ima tù iskati.
drugi
po svoje, tudi mi po svoje
Saj vsak, kdor se
Če
vsi pa brez prepira in
je ravnopravnost narodov izrečena. To pravico imamo od sovraztva! Bodimo postrezljivi drugim le toliko, kar je
svetlega cesarja, in svetlemu cesarju imamo zahvaliti se
y
prav
y
da nam ni treba, na tihem našemu jeziku služiti in da schlimm"
da sami škode ne trpimo. „Allen gefallen ist
je Schiller že rekel.
smcmo našo čitavnico odpreti. Toraj živočutno izrečem
r •
Bog živi našega
svetlega cesarja
! Zivil!
Ne dvomim, da čitavnica bodočnost ima. Zedinjene
To je tretje.
Cetrto pa je: Gospodarite, dragi gospodje, varčno!
Dusa vsakega
mlađega gospodarstva
moči bodo io zdržale. Ona bode naša čast in središče Slo
vencom v
številne leta,
J°
savinski dolini. Naj živi tedaj naša
živi v močni Avštrii. Zivila!"
je varčnost; dolgovi pa so crv, ki tudi veličansko poslopje spodjedó. To veljá čitavnica ne- tudi od čitavnice. Nikar ne hrepenimo po vsem, kar bi brž
Ko je gosp
naj
Kapus prebral pismena pozdrava čitavnice
radi imeli, ako nam omami dnarno moč trat
da, omislivši si
y
po
y
ne zmagamo potem potřeb nes: a.
tržaške iu varaždinske, z srčnimi slava-klici sprejeta
y
stopi
In tako končamo govor svoj, pa zakličem iz globočine
gospod dr. Bleiweis na oder, in izroeuje pozdrav Ijub- srca se enkrat: Bog poživi čitavnico celjsko!"
ljanske čitavnice priporočaje celjski čitavnici v sledečem
Ni skoro bilo konca ploskanja. kteri je temu
govoru
n
dan slovenske!
značajnost	veljal; se le ko so izvrstni ljubljanski pevci s svojimi krep
_______, „ ----------kirai glasi zapeli Praprotnikovo spodljivo pesem ,,Domo
Res, slavna gospoda, obhajamo danes vesel dan, krasen	vina", za ktero je gosp. Nedved veličastven napěv složil
«A	V « ft	m y m	»	m	*	«a	v • I	•	• ai	a «	•	« V	-	-
govoru odlocnost, sloznost, narodno in varčnost tako-le:
y
saj je željno pričakovani rojstni dan nove citavnice so se umirile izbujene srca poslušavcov, da se po dokončani pesmi spet upalijo. Gospod skladnik napeva, kakor
Prišli ste, kakor vidim
y
iz mnogih okrajin prelepe šta
pesnik, kteri je bil tudi pričujoč pri tej slovesnosti
jarske zemlje, ter hotli biti botri in botr Ijubljener iz ravno
ojenemu dobila od občinstva dobro zasluženo pohvalo.
y
sta
detetu. Prišli smo tudi mi iz kranjske dežele
tega
namena
al nismo pi
z bogatim
darom
akor ste V
P»
• V
pi
štirimi tedni v Ljublj
• V
Potem je zapel gospod zdravnik Rupšl sledečo gosp. Terstenjakovo pesmico:
pri
smo s praznimi rokami in pi ki ste nam ga přinesli
Y
le oni
drugi
dar
noci
y
t u d
Vi
srca svoje,
srca bra
0 pol
Moj duh bedi.
Vsdisuje se
©
v nebesa,
tovske, srca slovanské. Vzemite jih za ljubo, kakor smo Vam jih iz ljubezni přines p očetje
in
v •
t
V
z iskrenimi želja mi, da novo veselo in krepko napreduje
okraj ni celjski v slavo in na radost!
blagor
m přemi
Sloven
vsi
Kjer lučnate telesa Vrtijo se
Skoz veke ze
O pol noći
Moj duh bedi.
y
O polnocí
Moj duh bedí. Za domovino milo In nje kervavo silo Žaluje se Toguje se,
O polnoči
Moj duh bedí.
s ke
y
To so srčne želje moje, pa tudi čitavnice ljublj an z gorko ljubeznijo Vam udane sestrice Vaše.
y
Dovolíte mi prijazno, slavna gospoda, da Vam pri tej
zakaj kakor na vsako še tako
tako . ki
priiiki sporočim
y
štiri reci ;
nedolzno citavnico letijo strele iz tabora nasprotnega, bojo letele tudi na Vašo; zato je treba se držati potí ne iznemiruje nikogar, pa osrečuje vsakega domoljuba.
Obdani od uasprotnikov, ki jih imate Vi kakor mi, na-mesto da bi ž njimi strastno se prepirali, molimo vsaki dan
O polnocí Moj duh bedi In Boga moli milo, Da njo bi božje krilo
Obvarvalo Obsenćalo
y
O polnocí Moj duh bedi.
Gosp. Rupšl ima lep glas in je znan izvrsten pevec;
v «
en očenaš za-nje
y
da jim
Bog odpušča
y
ker ne vejo kaj
delajo. Ako mirno postopamo ž njimi, pa ne za las ne opustimo od svojih pravic, se bojo sčasoma že spokorili in skesani na prsi svoje tolkli „mea culpa, mea maxima
culpa"; jez še o „Tagespoštiu ne obupam, čeravno je že
prazne utopije, ampak da stanovitno se potegujemo
« ÉÉÉÉÉHÉňáAiíidiBBiiiMlMHÉÉfaHÉSaA
«tara grešnica proti nam. Vidili bojo, da se ne branimo za
le za
pravice svoje, življenje svoje, in da to zahtevaje no-čemo nič druzega kakor biti le — ravnopravni narodi v Avstrii. Tedaj, slavna gospoda, mirno, kakor so preča-stiti gosp. predsednik ravno rekli, pa stanovitno naprej z geslom Riegerjevim „Nedejme se". To naj je vodilo
naj se mu tukaj za njegovo blago podporo očitno srcna hvala izreče zedinjena s prošnjo, naj tudi nadalje ostane ve-likodušen podpornik čitavnici. Napev k tej pesmici je zložil g. dr. Gustav Ipavic. Domoljubna brata gospoda, dr. Ipavca, Gustav in Benjamin*»*) sta Slovencom ne samo kakor izku-šena in srečna zdravnika znana, temoč tudi kakor izvrstna skladatelja. Dobro delo se samo hvali, in tako tudi so Ipavceve skladbe pevajočemu slovenskomu občinstvu že davno
milo in drage.
Tako se je tudi napev
gori navedene
pes
mice močno dopadel in vsi: pevec, pesnik in kompozitor so bili z glasnimi živio-klici pozdravljani.
Potem žadoní junaška srbska popotnica:
yy
Rado ide Srbin u vojnike" itd.
vsacega uda citavnice
To je eno.
a •
v nji m zunaj nje
mogla dvakrat zapeti
Drugo je: Sloga naj kraljuje vedno med nami
y
ki
in poslušavce tako uname, da se je Bolj ognjene in žive pesmi, kakor je ta, nismo še slišali, in vsi smo bili v duhu prestavljeni v doline in hribe s
smo eno poštene misli in enega srca! Ne zabimo nikoli krvjo napojene Srbije, iz kterih junaški Srbin plane ua
Toman-ovega domoljubnega gesla: „Složimo se!" To je pa starega
V	%	• I	»V»*	•	m	m a	m
lutega vraga keršanstva.
Hvala Vam
še posebno sporociti odbornikom vsake citavnice. Lahko se presrćua za mojstersko petje! primeri kakošno razprtje pri mali stvarci. Ogibujmo se tega,
y
or te
ospodje
?
da iz iskrice ne bo plamena, ki pokončá celo hišo. Tii ve-ljajo besede nemškega pesnika: „als dicnendes Glied schliesse
ali po naše: „Vsak naj ravna vsig-in delà le celoti m*
Mašekov-Prešernova „Strunám" je, kakor povsod, tako
za Vodnikovo „Ilirio
dem Ganzen dich antf dar tako, da zabi sebe
y
v prid
To ja drugo.
Gospod Benjamin Ipavic je složil napev
Priporoćujemo to velicastno skladbo vsem slovenskim glas-benim umetnikom. Jako bi poslužila brata Ipavca pevajoćemu občinstvu, da bi spet kakošen svezek svojih lepih kompozici]
na svetio dala.
Pis.
69
tudi tukaj vse očarala. Ni mi pa moc popisati, kako je do- najpoprej pa po gosp. fa
Dav. Te rs ten jak
m
pádel Nedvedov: „Venec narodnih slovanskih
pesemu, kteri
C e s a r j
ktei
«
milosti se imamo
hvaliti, da se danes
se končá z cesarsko pesmijo. Družtvo je to sveto pesmo tukaj smemo po domaće veseliti; se vé da zdravica ta je
stoje poslušalo in na koncu trikrat: živio presvitli Cesar! bila z nesk
nad use nj
přejeta
potem s t
zakrićalo. Gospod Nedved se je mogel po dokončani pesmi
v • •
S I II 1
jarske slovenščine, prečastlj
S
kofu
dvakrat zbrani množici pokazati, da je spreje! za-se in za Antonu Mart. Slo mše k

dalj
utemeljitelju j
k
svoje pevsko krdelce očitno zahvalo.	ven s
Sedaj stopi domačica „besede", mlada gospá Kapusova pismenstva rojena Celjanka, in zápoje z milim svojim glasom nježno skemu
ka de m je, reprezentantom slovanské znanosti in
vrlemu podpomiku slovenstva
t
gosp
remet
pesmico „Sarafan". Poslušavci so jo sprejeli z nepopis- venskih pravic, vsem bratom ljivim veseljem in joj hvalo. Potem stopi
govorniku rstrijanskii
iskrene
celj slo
darovali iz gorecih src zvirajočo
po
bili v svobod
or rt •
profesor na celjski gimnazii,
iskreni se v
k
mogocni Avstrii. jeziku zahvalila tukajš
n, da bi se
7	v
V imenu bratov Ceho1
"•irrinazijska
rt
[)v sta profe-
domoljub Hafner na oder in govori sledečo od gosp. Dav. sorja gosp. Lind
in Síluščik v
ih in do srca
Terstenjaka složeno pesem :
ajočih besedah. Slava-klici so doneli zvestima sinoma
Pris eg a.
Družba vesela se tukaj je zbrala.
Kjer zbor je zvestih Slovencov danas, Da b' po domaće se razveseljvala In pesmíc slovenskih poslušala glas, Pesraic, oj milih, pesmic oj sladkih V Ijubih slovenskih besedicah gladkih, Kterim prihaja veseliši čas.
hrabrega in kraja; krasno zdi
naroda! in tako so se vrstile zd
b
kdo
jih more vse zapornniti! Omeniti še
konca do ram

ki jo je
pil gosp. Pirnat slovenskemu
duhovništvu dokazaje, kakor je ono sèm od sv. Metoda do
najmlajše dobe branilo narodnost
ensko in pož
s kršansko omiko ubogi narod naš. Sledile so potem zdra
vice vrlemu
gosp
Pirnat
ki nam je prek
oj dolg
"V
Zalostna bila
Da so nezvěsti joj sinovi b'li
Da niso hteli častite spoznati
r
ze
mati.
pesem „Kje dom je moj" poslovenil
?
Ijubeznjivemu
česko
gosp
fajmoštru 0
slavnoznanemu pesniku mile, skoz in
Raj
ed ptujce beraćit so šli,
skoz narodne pesmice „Kje so tište s kteri m i

nas je
in toliko druzih eseljeval ta večer, da smo vsi zamak
Ko da bi ljubili svoje ognjišče ïn bi svoje čuvali svetišce,
?
nj e n
bili v njega in sklenili
V •
t
Po svetu ee skital
brez vse časti.
izdati zvezek ali dva njeg
cvetlic.
1 j s k i v prid
Ni
pozabili začasnega odbo

kteri je osnoval z

Al zvedli so kmali sinovi po svetu: V maternem krilu najbolj je živeť, Začeli so spet za mater skerbeti, Za njo se trudit', za njo spet bedeť, Prisežemo tukaj tvoji ostati; Slušaj Za te
k
kim ti
čitavnico in pi
blagih
ih
K
čevar, Kap
Pirnat. Z
?
so solze srčne ljubezni
tekle iz
V f
OCl
ob
zbranih dornoljubov
Razveselilo nas je, da smo tudi vidili pri „besed
prisego, Slovenija mati, mi ćemo živeť in umreť!
nj
k i s p o 1 z narod
• •
me nj
y
in
ebno
zale in pridne Ž a v č a n k e zaslužujejo očitno pohvalo. Sla
Gospod govornik
je govoril nadušeno
in je občutil v domoljubnemu prijetnemu
tergu Ž
in
đomoljubnem svojem srcu živo resnico teh besed , zato je
go vi m
prebivavcom! Naj ga posnemaj
tud
kanim drugi
nje
slo
tudi
or
lasno bil s pesnikom vred z občo pohvalo pozdravljen, venski
trg
Četverospev: „Pod oknom44 je bil z znano izvrst
Gostov je bilo gotovo cez 200, kar nam je
živa
• V
priča
j
nostjo ljubljanskih pevcov izpeljan; vse pa je nadahnil z da slovenska
t na Štajarskem nima za branitelj
živim
ognjem
slednji komad, Jenkov da so ga mogli pěvci dvakrat zapeti.
kor: „Na p rej !" tako,
kj
ojico „
fantastov in fanatik
časopis laže. 'idili smo tukaj
Ljubljančanom smo mi prebivavci mesta Celja in celjske posvetnega stanu, in ne bod
ugled
kak
sebe
znan
grašk
duhovneg
in
mogli
tedaj več po svetu
okrajine veliki dolžniki ostali, naj jim hvala, ktero jim tukaj lagati dopisuni, da se za slovenščiuo Ie potegujejo dij
očitno izrečemo, posebno gosp. pevcom iu njih vodju Nedvedu bode malo plačilo.
gosp
în kapla

Ko je „Beseda" bila dokončana, stopijo gospod celjski
Omeniti moram še s posebnim veseljem, da tudi pošteni
opat na oder, in izrecejo v presrčni besedi zahvalo ljubljanskim gostom in veselje, ktero so danes domoljubni Ce-ljani doživeli. V lepo izpeljani basni o desnici in levici so pokazali, zakaj slovenska narodnost in omika se še dozdaj niste mogle vratiti z nemško; al da obupati ne smemo, če smo tudi malo zaostali, današnji večer je pokazal, da še v
gi nj enega
kmetje so se udeležili te slovesnosti, in gledali, kako so kuševali dr. BIeiweis-a , in ga na g hvalili, da tako modro in podučevno ureduje
srca smo
Ias
Novice".
Nek přemožen kmetišk gospodar ga je povabil , naj pride
njegovo kmetijo ogledat, ki jo je čisto po naukih njegovih
osnoval, da bo vidil
i
kaj
v
Novice44 premorejo
y c A i» <(f
Laž
Je
Slovencih zivi zdravo jedro in krepek duh. Društvo je iz domoljubnega srca zvirajoče besede z občo pohvalo sprejelo.
Truplo tudi hoče imeti svojo pravico, zato se gosti vsedej o za mízo, da se okrevajo z zlato kapljico slovenskih
tedaj, da „Novice" pišejo idealni jezik
kterega
goric
i
in sedaj se je začelo novo življenje.
Obče čislani celjski mestni župan gosp. S te piš nik, daleč poznán kot izvrsten obrtnik, poprime potem besedo
prosto
ljudstvo ne zastopi. Mi smo čuli lep govor v čitavnici slovenskega kmeta iz slovenjograške okolice, kteri bi mar-sikteremu tako imenovanomu „Gebildeten" kri v lice gnal, da prosti kmet o književnem jeziku ima več znanosti, kakor pa naša inteligencija po kancelijah. Tudi trije přemožní kmetje so stopili pred dr. Toman-a in se mu srčno zahva-
in pozdravlja gosp Gromoviti
dr. Bleiweis-a in gos
pod dr. Toman-a.
v
živio*4 je zadonel Ijubljencoma naroda sloven
V
skega, kakor potem tudi slavnému m e s t n e m u županu. Pozdrav ta odzdravlja gosp. dr. Toman ter z nadušeno bě-
lili, da tako krepko brani narodnost slovensko njimi je napil prijazno zdravico poslanců naj bi

or rt*
sedo veselje izrekuje nad bratovsko složuostjo, ki je podrla nekdanj o steno, ki je bila med Stajarcom in Kranjcom ;
neki med Lohninger-ju, in to je spet nov dokaz, da Prešni" in „Tagespoštni" dopisovavci, ktere slovenski Po-horci redijo, lažejo po svetu, da slovenskemu ljudstvu ni mar za njegovo narodnost!
ga mili Bog razsvetil,
(X

lu iznova se povzdi
S
veze jih sedaj ljubav slovenska.
nejo živio- in slava-klici.
Da se pri takošnih priložnostih ne pozabi nobena oseba, ktera svoje dušne in materialne moči daruje domovini, je
*) Res! ta večer je bil „Nnvicam" naj veselejší god, kar so jih doživele v preteklih t9 letih. Nikdar ga vrednik ne bo po-
znana rec, zato se je tudi tukaj napijalo vsem domoljubom
zabil!
**) Naj bo t» »Merks«
Vred.
s» odgovor dopisumi „triestrčnemu
y
Vred
Ne smem še pozabiti našega
kmetiškega
pevea Antona
dva kora:
vsec
„strunám" in „naprej!'4
ga morali ponoviti.
da so
Posebno zadnji je Gospod Lego je
Grabića, poštenega kmeta in mlinarja teharskega. Zložil bil tako je tudi za to slovesnost mično pesmico in jo tudi sam s sam pel Škroupovo „píseň recha" tako izvrstno, da mu
pomočjo dveh pevcov tako zapel, da nam je vsem srce ve- je vse navđušeno ploskalo.
Temu gospodu ima trzaska ci
selja
igralo.
Glasila se je tako-le:
Od čitavnice v Celju.
Bratje mi!
Danes skup povabijeni, Pesem borno zdaj zapeli, Kar smo srečno doživeli, Od celjske čitavnice
V
Zivi Bog Vse Slovence krog in krog!
zanićvani
Dolgo smo b li In v verige zakovani, Zdaj je přisel resni ćas
Z
Tukaj le!
Celjan ne bodi ne :
Tud
za nas
f
Kar je res
y
aspan
Ker nam lepo solnee sije
i
Naj Spr
k naš razvije, » na pravo pot
Vsi deležni smo nebes, Zakaj bi nas zaničvali, Drug' narodi zatirali, Ko smo pa Cesarjevi
Nas narod
Tudi
mi !
7j
Dostiki
ajhnega
bo k
kega
Tak tud borno mi zaćeli,
v	7
Čitav Bog
tiico tukaj v Celj nam srećo, zdravi
dcj
Za naprej
»
Hvala vam ! Ki ste to storili nam, Da ste prošnjo naredili Za ćitavnico prosili, Ki je prav potrebna nam
Slovencam !
Prid'te k nam
Zdaj vas saj ne bode sram Naj spoznajo tudi Neinci,
Da smo srčni mi Slovenci
Za svobodo nam kipi
svečan
?
?
y
Boš v spomin' šestnajsti dan Tisuč osemstoto leto IMislil bo na ta večer In pa dve in šestdeseto
)
y
Naša kri!
Marsikter!
Bra tj
vsi
y
Zlasti vi Ljublj
Pi
N
ste v to mesto Ce ipolniti naše želje,
y
Zdaj zapojte ktero nam
Štaj
?
Anton Grabić.
Po polnoci je se le mogoce bilo našim domoljubkam v plesu se en malo zasukati.
Tako se je obhajal ta dan narodne radosti lepo in po
y
steno
5
Bog
daj več takošnih dni!
Hrvaško. Iz K
razg
las, v
15. svečana smo přejeli
kterem posestnika tukajšnega velikega belgijan
skega mlina (gospoda Val. Bleiweis in Gv. Pongrac) da
avila celó nove izvrstne ma
jeta na znanje, da sta si napi
šine za čišćenje žita in krupice
, ki ga po svetu ima že nju
cv rt
ime
k a
y
ktei
boj
iz
heg
dobro mlina
banaske pšenice
y
še
dosti povzdignile pa tudi na londonski razstavi pokazale, da moke karlovškega belgijanskega mlina
ne prekosi nobena
druga moka
V Trstu 16. svečana.
Velika slava se je raz

njala pred slovansko umetnico na klavirji gospodičn
ovo; al vse to je premajhno za njeno umet
Z a d r o b i 1 k
nost
Trst je trgovsko
mesto, pa vendar ima precej
mož
y
ki posebno razumejo, kaj je muzika. Ko je 14. dan t. m dělala na klavirji Chopinovo „fantasie impromptu, varijacije ceske narodne: Ach neni tu rien i", potem Drey-
5?
hok
hn-Bartholdij
u
Romance sans harmonique" in Mend
,,prediško pesem
u
odní písně" v Maurorierj
d
m
za
n
slovanské
slo-
vansko društvo, djal je vsak, kdor kolikaj v tej
naše reci
ume
y
da Z a d r o b i 1 k
b
»
J
umetnica prve vrste. Povabilo je
društvo razun svojih udov
(V
tržaškega poglavarj
in vse mestne velikaše
niki v
ablj
so bili naiašč ostři sod
ki, da bi se njena slava
v
se
bolj
razglasila,
pa
med všemi je bil le en glas, da umetnica izvrstno razume
značaj te
sa y
k a r
igra;
da ima umetiiost, kakoršna je malo
komu dana; da izvirno iz pi
klavirji, djal bi da vendar klavirskim
sj
živo
čuti
y
čuta delà, in da po
; pa
leti, kakor bi imela perutnice
ojsti
vsak najmanji glas, kar je le najvećim
dano. akoravno
star
Pr
tej
rt
besed
so tudi
je deklica še le 17 let
ci peli
naši
čitavnični pev
tavnica veliko hvalo vedeti za to, ker si prizadeva, da bi v našem materijalnem mestu društvu izuril krepek, velicasten kor, kterega pri vseh naših „besed ah" on vodi, kakor
9
gaje tudi zdaj. Potem čveterospev: „oj talási" moramo reči. da se ie vrlo obnesel. Ker je bil zbolel naš izvrstni
y
umet nik vzel
or
r
o* £
je
Vlček, zato je bil njegov del radovoljno pre-
■■■■■ HIHHH^H
M a g r i n i, ki se je tako izkazal, da
ga je
še enkrat poklicalo na oder; izurjeni mojster na klavirji

Lafont, ki nas je že tolikrát blagovoljno podpiral
y
mu
je pa ustrezal na klavirji. Se posebno hvalo moramo dati ljubljanskima gg. pevcema Jentelnu in Saj eve u, ki sta bila o tej priliki k nam prišla v Trst. Tacega večera v
skoraj gotovo
našem mestu Slovanje Trst. Še celó Italijani, ki vedó so rekli, da kaj tacega niso pričakovali pri
y
se niso imeli, kar stoji kaj je muzikalna umetnost,
S l o v a n i h.
!z Trsta 20. s več.
Vrle „Novice!" v vašem
7. listu
tega leta smo brali v dopisu iz Gorice, da ste se prekrasne
podobi
yy
Přichod ss. Methoda a Cyrilla do Velehradu" in
r>
Svatopluka synové jeho
u
y
ki ste v ondotno
seminišče
iz
Moravskega dospele, kmali prodale in da je bilo treba po
drugič pisati. — stran tukajšnih Slovencov, da so mrzli podporniki domaćih
nje
Prosit! Al kar se na dalje pravi za
umotvorov in ledeni pospešniki blagih in svetih namenov, s kterimi se omejene slike razprodajajo, je nespodohno in
opazka rano
T)
Těžko dau ni drugega nic
kot na globoko vsekano
politiško podeljena balzamova kapljica. Tudi za-
stran tistega člověka, ki je le iz zgolj nevednosti in pa iz
nedolžne nepomagljivosti omenjene slike nazaj poslal
da je pošten Slovenec. Slavnému vredništvu
natanko razodel. Pristavimo pa
y » "
se
mora reci
„Novic" se je stan te reci še,
da, če bi se take
řečí
s spodobno prošnjo prečastit
Ijivim škoíijstvom pošiljale, takih nepotrebnih zabav
gotovo
imeli ne bi.

En Slovenec v imenu tržaških sobratov.
dolgo
se nisem
oglasil
v
v
povem
Iz Postojite 20. svečana. Že
Novicah", zato Vam pa danes nekaj prav imenitnega
belijo in
Že veliko let si učeni natoroznanci
glavo
skušajo zvediti, ali je tako imenovana
r>
človeška ribicaa ali
bela ka čiča " (proteus, hypochthon), ki prebiva v temnih
podzemeljskih tekočih vodah, že popolnoma in za-se gotova
, i ali se dalje pojajčkih plodi ali pa žive mlade rodí itd. itd. Sto in sto teh močarilčkov je bilo
stvar ali pa ne
že na Dunaj poslano visokoučeneinu da bi se ta skrivnost zvedila,
gosp
pro£ Hyrtel-nu
y
al ni bilo
mogoce.
16.
mož bico

dan t. m. pa se je po naključbi odkrila ta skrivnost.
je v Majdalenini podzemeljski jami vjel človeško ripa jo po navadi djal v majhno steklenico z vodo nekoliko napolnjeno. Ko pride mož domu, kaj najde? Zraven vjete ribice še drugo malo živalico, červu podobno. Mož
Gottsbergerju debel kakor
nese vse skupaj tukajsnemu apotekarju gosp na prodaj. Červ je bil poldrug pavec
dolg,
pavoljnata nit; z poveksavnikom ogledan se je vidila kozica njegova lepe rožne barvě;
po
sredi
celega
života se je vi
dila pod kožo višnjeva
rr

a
gobček tak, kakor
ga
ima
ribica človeška, tak tudi rep; mesto, kjer se nahajajo ko-ravdaste ribje ušesa, bilo je polno škrlatastih pičic — z eno besedo, bil je mladič, ki se je prav vesel zraven
Kakor se je vredništvo po přiloženém razjasnilu do dobrega prepričalo, da tržaški Slovenci res niso nikakor krivi, da so one slike bile nazaj poslane, tako jim moramo z dobro vestjo povedati, da gosp. dopisnika iz Gorice nikakor ni bila volja, svoje sobrate žaliti} rodolj ubnernu srcu je le to neizrečeno těžko délo, da se je kaj takega zgodilo. In tako , mislimo, je stvar spet bratovsko poravnana „sine ira".
Vred.
**) Pa ni ne riba ne kaca, tudi nima nič človeškega na sebi zunaj
barve, ki je človeški nekoliko podobna.
Vred.
71
maíere svoje sukal. Lahko si mislite, kako smo bili veseli, je izvoljen kdo , ki nobenemu ni
V V
vsec.
Pa naj voli tada
prvi krat nekaj viditi kar svet se ni vidil in kar nam je vsak in naj nikar ni v svojo škodo nemařen!
Ti
razodelo veliko skrivnost, da cloveska riba zive mlade
rodi
i
po telegrafu v Ljubljano do glasiti.
gosp
vesela novica je šla brž Ferd. Schmidt-a, ki si že tudi vec let prizadeva to
otročnico z mladim" ogledat,
Al
poziv je sklenil zbor v slovenskem in nemškem jeziku raz
Drugo
zastavico uganiti, naj pride preden gresta oba skupaj na Dunaj k prof. Hyrtel-u.
v
je bilo posvetovanje: Ali je res deželi v kak
prid, da se pošljeta dva rokodelca k razstavi londonski. Sklep je bil, da je škoda za 1000 gold., in zato je bil
ravno ko pride srosp. Schmidtov odgovor v Postojno,
ni
protest
i
enoglasno
sklenjen, ki se bo poslal mestnemu
bilo več ne sledu ne tiru novorojenčka : požrešna mati ga odboru in kupcijski zbornici. Podpírán pa je bil ta protest
Bog vé, kdaj borno spet tako srečni viditi, s tem, da le tadaj bi imelo tako poslanstvo svojo korist,
je pozrla!
kar smo vidili sedaj. Al zvedili smo saj veliko.
Moschus.
ko bi šio toliko poslancov v London, da bi saj ve či del naših obrtnij ali rokodelstev po njih namestovan bil;
Iz Ljubljane. 441	(Jne m- se je v pisarnici če gresta dva ključarja ali en ključar pa
še
kak drug
ze
tukajšne družbe, ki je dnarna pripomočnica obrtnikom iu lezninar v London, kaj imajo vse druge obrtnijstva ali ro-rokodelcom , blizo 50 mestjanov obrtnijskega stanu zbralo, kodeistva od tega? Zato so pa Gradčani pametno storili,
predlogu
da bi se po
Horak-a o dveh važnih rečćh posvetovali, ktere zadevajo kolikor bi jih treba bilo. Dunaj jih pošlje 30
njenega predsednika gospoda Ivana da ne pošljejo nik o gar, ker jih ne morejo toliko poslati,
tu bojo
^ w ^ ' v " '	•	j/ww f vvv f Mil ^	* w » xs	. V	IV \/1E t\ \J à KJh J I II li v OU vIlO«	U 11 U ) J I 11 | J UD IJ Kf UV.' ^ - IU Kf UJ V
občiii blagor naše dežele, pa tudi segajo več ali manj v vse obrtnije nadomostovane, to je pravo; mi pa borno tudi
žep posamesnih deželanov.
za se potem lahko vse porabili, kar bojo ti
dobrega
nazaj
Prvo je bilo, naj se nasvetujejo mozje, kteri bi spo- přinesli. Res čudno je to, da mi brez premislika hoćemo sobni bili voljeni biti v ljubljansko kup čij s ko in obrt- posnemati vse, kakor tista žaba v fabuli, le zato, da po-nijsko zbornico namesto onih, ki po postavi letos iz od- snemamo, ali da morebiti komu kakošno protekcijo na
mogli
to
naši
bora stopijo. Gosp. Horák je kot družtveni predsednik pod- glavo obesimo. pira! predlog z ogovorom, v kterem je naprej svoje veselje razodel, da se je toliko obilo število mestjanov snidlo s tem kažejo, da jim je mar za domače zadeve.
In
V
ce
V •
bi imeli , da bi jih več poslali,
bi
i
ker
se sliši vprašanje
je dalje rekel
5?
domaći Ijudje biti, ki gotovo v deželi osta-nejo in zamorcjo deželi po sebi in svojih otrocih koristiti, ne pa tak, ki je danes tukaj, čez leto morebiti drugod. emu nam so kup- Tudi ni vsak bahač modra glava; tihi člověk večidel 100
Pogostoma
čijske in obrtniške zbornice? Davek moramo za-nje plače- bahačev v žakelj vtakne. Če bi že
mogli poslati, bi
I i	|	I	HI^H H ■■■■■ ^HH ^PRHHHHHHi I posiaii
prida pa od njih nikjer ne vidimo". Meni se take za dnar naše dežele našega umetnika Zajca, mlada Frei-
vprašanja nepotrebne zdijo. Po postavi so vpeljane in mi spo- bergerja, mlađega Ćernela, naša Kurnika, Pajka, Gvajca in
vati
stovaje postave o tem sedaj ne moremo nic premeniti. Mini
še
druge
domače (mladi Samasa bo na svoje stroške šel
i
sterstvo samo je spoznalo potrebo nekakosnih poprav, zato je kakor slišimo). Tudi o tej zadevi nam gosp. Haiman ne bo
zbornicam poslalo ukaz, naj razodenejo o tem svoje mnenje. luči prižgal. Naj že ie tedaj to kakor koli, to saj je
Tako je bil protest motiviran in
gotovo
ce smo
aklcn
enoglasno
n. Ali bo našel na svojem mestu ta nasvet potrebno
necimerni pri v o lit va h odbornikov in roke kri- podporo ali ne, tega ne vemo; 15. p. m. bo še le ta reč žem držimo, bo za nas še slabeje; ni ne vse eno, ali sklenjena; če bode zavržen, borno vprašali čez leto in dan
ta ali uni v odboru sedí, ker vsak odbornik ima pravico, za korist na poslanca naloženega kapitala.
nasvete
predlagati
in sklepi se ravnajo
potem
po
■ 9
većini
glasov. Slišali smo
i
da
Ez Ljubljane. ( Veselo naznanilo.) K a t e k i z e m ali
o*
Haiman razpošilja pisma okoli, kerš. katoliški nauk za spod nje gimnazije in rcalke
v kterem po svoje nasvetuje Ijudern , ktere naj volijo za i« sploh za odraščeno mladost, ki ga je spisal slovenskemu odbornike. Mi ne pravimo, da nima pravice kaj takega sto- SVetu slavnoznani rodoljub gosp. Anton Lésar, katehet riti, ker vsak jo ima kdor koli hoče; le to je vprašanje: ali naše rcalke, in so ga v ta namen potrdili naš svitli knez
nimamo tudi mi dolžuosto takih okoljšinah se oglasiti,
v
ako
m
škof
je ravnokar v kaj čedni in lični obliki iz gospod
njemu ne moremo dati našega zaupanja? Kako je gospod Blaznikove tiskárně izšel in je na prodaj v založbi II. Nič-Ilaiuian 25. febr. leta 1857 govoril v „Wanderer-ju" zoper manovi v Ljubljani po nižji ceni, kakor so dotični nemški
- Radovaje se prav iz
voril sem mu na to 14. sušca 1857 v ravno tistem listu srca o tem delu, ki nam je djansk dokaz, kako hitro pismeno, djansko pa z osnovo naše obrtniške pomoćne morejo Slovenci dobre šolske knjige dovršiti, ako le vejo,
- i«-« ~ ~ • ~ ~ ~ - -	• w v '	' il » JJ »I uuuvivi ju «v^vi	III U II UVI V JLiJ U U IJ CI III JJ U III £jJ I l/V/ll 1 ,
naše obrtnike in rokodelce, ne bom tukaj ponavljal; ođgo- katekizmi. Obsela 14 pôl in pol.
družbe.
Ko je po tem o^ovoru se
or
v
Sventner sprego- da se bojo tudi rabile, izrekujemo ob enem
živo
željo
i
voril, so se pomenki zaceli in enoglasni sklep je bil, da naj bi se novega katekizma vsi čast. učitelji kerš. nauka g. Haimanov nasvčt odbornikov nima nobenega zaupanja. po slovenskih gimnazijah, realkah in v četrtem razredu
glavnih šol koj letos poprijeli.
Glasovalo se je potem v tem zboru, in po tem g I as o va nj i
je sklenil zbor sledeče može priporočiti vsem, ki imajo	— Druga vesela novica je, da je nek domoljuben
pravico odbornike v zbornico kupčijako in ohrtniško voliti: ud čitavnice naše kupil te dni veliko hišo v
iz kupčijskega stanu:
za odbornike: gosp. L. L u k m a n a,
za odbornike:
H) Y>
n
n
Ant. Krišperj
?
Kar
J. N
Fr.
H o 1 z e r j
M û b le i *
iz obrtnijskega stanu: Ljubljani, kazini nas proti, ter bo ondi zidal še
posebno veliko dvorano za citavnico našo.
V Trnovém ( predmestji našem) smo vidili v nedeljo pri gospodarju Nr. 45 teden staro tele s čudno spačeno
p. J
N
II o r a k
r. X. S o u v a
za namestnika
>
r>
T)
n
i
gosp
Î5
J
V
» v
Pleiweisa, Župana;
i z m ed f u ž i n a r j e gosp. J. L. P o to č nik
V	i 1 h. R u d h o 1 z e r j
J. Schwentnerja J. Schwinkshakel za namestnika :
V	i 1 h. Rosta,
Mat. Sch r e i n e rj a
glavo;
prav za prav ste dve glavi v eno tako zlite
da
>
ima
živinče
4 nosnice
9
dva
gobea
z dvema čelustama in
P
v
Ti možje vživajo zaupanje mestj
Krop
tedaj se priporocajo
vcom s tem živim priporočilom
dvema jezikoma (in tudi dvema poziravnikoma j ; al vse je skupaj stisnjeno, pokvečeno in obraz na dvoje tako preklan kakor pri tišti spačenosti zgornje čelusti , ki jo zdravniki zajčno ustnico ( Ilasenscharte) imenujejo. V to odprtino vlivajo teličku mleko, da ga redijo. Se vé da za druzega ni kakor za mesarja, kadar bo kake 3 tedne star, ako jih bo ljubljanskih in doživel pri picli hrani, ki jo povžiti more. Glava in vrat pa
sta za natoroznance zanimiva. Kdor 5 kraje. ,,E i n tr i ttafcC
naj
f--I---I---"J ~ . w . . . v v	▼	JJJ V« u vitviii « HWJ	P tu £J u 1IUVUI UfillUlIVU fiU lllllll T U* IVUV/1 V III UjV* ^ mjm i ti v a « v v
k vol i vec voli iz svojega stanu ravno te može, sicer plača, mu spako pokažejo. —Tako stoji napisano na hlevu
se razcepijo glaso
?
in nazadnj
se
IP	*
utegne primeriti

da
In res vreden je ta
ogled svojih
5 kr. Al kako vesel bo
t
pa se pisatelj „Deutschthum-a in Krain" , ko bo ta napis ta daj vpeljati, kadar se bojo vpeljale za vse druge sodbe,
stavimo, da bo polovico čistih dohodkov one brošure kakor je ministerstvo obljubilo. Rieger jev priprosti primeri
voljo se ne odlašala ta dobrota
5
bral
gospodarju v roke stisni! za ta
v>
Eintritt".
dokazal
y
naj
bi za tega
y
Iz Ljubljane. Přetekli tedeu se je iz Polja pod po kteri se le spozna prava ustavna država, inje rekel, da Ljubljano zvedilo, da je neznan pès, stekline zlo suniljiv, če me srečata dva berača in prošita milodara, pa imam le popadal v Slapah. V petek se podá komisija v Muste, kjer cn sam sold v žepu , ne more drugi hud biti, ako ga le
so
nekega sumljivega
psa vstřelili
y
nekega
druzega
pa tudi enemu dam. Tako tudi
drugi
zatoženci ne morejo hudi
• V
tii tako pobili, da je sam konec storil. Oba sta bila ne- biti, ako se za sedaj le za tiskárně zadeve porota vpelje znana psa, pa nobeden unemu podoben, ki se je v Slapah ker za vse še ne more biti. Vendar vse ni okoli klátil. Ker sta bila po
nic pomagalo
y
y
ogledu
oba stekline sumljiva porotne sodbe so bile odložene, ker je ministerstvo reklo,
spoznana, se je bati, da bi tudi uni, ki je zbežal, ne bil
y
tak. Čeravno je sreča velika, da po gotovih skušnjah med	zaslišati. 20 do 25 popadeními ljudini le eden za stekiino zboli, se V zbornici gosposki so bili pomenki preteklega
vendar ni norčevati s to boleznijo, in celi okolici, v kteri	tedna o tiskam i postavi najvažniši. Grof A. Auersper
da se morajo o porotah sploh še pred deželni zbori
S
so se ti tri je psi klatili, naj je priporocano, da pazijo
y
ali
je posebno naduseno
govoril
za svobodo tiska, vendar je
se ni ki se
V
se
ka ka
druga
nesreća pri Ijudeh ali
živini
y »r
odila,
treba, kadar se novo poslopje zida, da se mu napravijo
utegne
še
le pozneje zvediti. Slišali smo tudi, da je nektere oplanke , ki pa se takrat odpravijo , kadar je po
te dni tudi pri Z id an em u mostu na železnici nek sum- slopje gotovo, da se potem se le vidi krasota poslopja.
ljiv pes popadel ; morebiti je to, kar se je
zgodilo
tii blizo
Nj. Veličanstvo cesar se bojo v prvi polovici aprila
Ljubljane, v kaki dotiki z unim doli. Pred nekimi tedni so spet v Benetke podali in po veliki noci s svitlo cesarico
imeli stekleíra
psa v K r a n j i.
in otroci se vinili na Dunaj.
Baron Pi 1 lersd orf, sedaj državni poslanec, leta odbora bo v sredo 26. febr. v spomin obletnice podeljene 1848 prvi minister, je 22. t. m. v 76. letu svoje starosti
Magistrat tukajšni naznanja, da po sklepu mestnega
ustave zjutraj strel na
gradu ,
ob 10. dopoldne slovesná
umri
masa v stolni cerkvi , namesto osvečave pa naj se revnim
Žalost po njem je nenavadna. SI ova nski bal 17. t. m. je bil v vsem izvrsten
milošina deli, ki jo prejmeta
o* te
ospod
Karinger
kustos.
V četrtek zvečer ob 8. uri se bo
in kazinini po imenitnih osebah , ki so se ga vdeležili, in po krasnih
narodnih oblekah; vsi Slovani avstrijanski so bili nadome-
tukajšna gimna
štovani
y
le
Poljakov ni bilo.
zijska mladina od Ijubljenega svojega dosedanjega vodja
Hrvaško. Iz Reke 19. sveč. V današnjem velikem

ospoda Nečásck-a poslovila z baklado, petjem in izro- zboru reške županije (komitata) so bile sklenjene sledeče
čilom celega zvezka slov. pesem
Novičar iz domaćih in ptujih dežel.
lz Dunaja. (Iz drzavnega zbor ci). Zbornica po glancov je v seji 20. t. m. pretresala naprej tišti važni pa
reci: Blagoslovljenje županijske zastave (bandera) naj se na
Grobničknem polji slovesno opravi; za kuma (botra) je bil izvoljen svitli skoí' Strosmajer, za kumico (botrico)
; — dalje je
gospa
S maj ce va, žena nadžupana reškega
ragraf srenjske post
ki
deva gosposki
oblast
o sklepih županijskih, in ki ji je prenarej
iz zboi
O" te
osposke došel. Zboi dala sklepu zborn
posla
se je po većini glasov
bilo sklenjeno, delati v to, da se odpravijo avstrijanske policije na Hrvaškem, — da se hrvaško primorje loči iz oblasti centralnega pomorskega ureda, in da se izvoli odbor, ki naj dobi
nalogo
prepešiti zidanje železnice iz Kar
S
ospôske in danes zavrgla to
y
■■ ■kar
je pred malo dnevi	dobro zagovarjala in sklenila. Većina
desnice je glasovala	zoper ta sklep. — Tako je sedaj nova
občinska (srenjska)	postava gotova v poglavnih pravilih ;
lovca v Reko. Za castne ude
i.
župan ij s k ega
zbora so bili
izvoljeni: škof poreški D o b r i 1 a, dr. Toman, državni sve-tovavec, dr. B lei we is, urednik „Novic" in pa profesor Kazali.
preden pa se bo vpelj
y
jo bodo d
b
vsake
llarsl
Ker je v naši deželi zmiraj veliko konjikov
dežele dobili se v posvetovanj
Dalj
v tej seji je že
večkrat omenjena kázeňská novica o tiskarnih zadevah pri; v tretje posvetovanje in spet je većina poslancov zataj
si kmetj
k o n j i k
oni plač
U°
y
naj bi se po
h napra
kakor so da bi se zidale
na Pruskem in drugod ;
kosarne za radi bi tudi
• V
svojega prejsnega preteklega tedna
oka
Naj
pravda v sejah
Ogersko
I
Pešt
P. I
U
• V
pise
y
da je mini
:ia pa je ta bila: ali naj bi v tiskarnih tožbah, to je, v tožbah zoper časnike ali bukve, sodile ce-
sarske
sterstvo dnarstvo ustavilo izterjevanje davkov po vojakih
da se bo poberanje davkov v prihodnjih 3
cih za p
k
te (p
poske, kakor dosedaj , ali naj bi sodili porot
skušnjo, kako bo to šio, izročilo začasnim gosposkam
možje)
Zato
U
odbor je predloži!
Tirolov. V Briksle
i->r>
noc in dan kujejo kupren
nasvet : naj se vpeljejo porote ali porot
sodbe
mozje naj
ečejo: ali je zatoženec k
prisezni
Prečudne reci so se v teh pomenkih slišale. Naj
, to je,
ali u e. je čudo
plošice za nove krajcarje; iz Dunaja je pi
____. . â é	a ^ •	1	•	•	rv rv
• V
ukaz
mora 30 milij
pi
za krajcarje
20
ilij
y
polkrajcarje kmali napravili, in res bo
to mogoce,
da se iov pa za ker imajo
pa je to, da vsak govornik se je pridušal, da je za porotne
mašino
y
ki takih krajcarskih plosic, ki pridejo potem se le
sodbe
v dnarno ko
vsaki dan naredi 43,200
je zavržen bil z 22 glaso
68 jih je
glasovalo za porote (med
'U
so bili izmed poslancov
Grško. V Naupli se je 14. t.m. punt vnel, s kterim
slovenskih dežel: Cerne. Derbič. Dežman
Mo e rt I, Toman} poslanci,
90 pa
y
y
Flek
y
Goriup
so tud
jak
potegnili.
Kaj bo iz tega se še ne vé.
V
P
nje
y
in med njimi tudi taki
Atenah je vse mirno.
ktei
se sicer obnaša
kakor da bi bili .Jibei
lizem" sami v stant vzeli. Zastonj so
govorili
v
Miihlfeld
Prihodnjo riedeljo
9
»
marca
y
Kuranda in drugi ;
zastonj je Zyblikievié dokazoval potrebo
porotnih sodb z
dvema dogodbama,
p1
bo v progt
V •
nici mala „beseda", po besedi pa pl
Ker
besedi
še ni popoluoma gotov, ga se ne mo-
kterih so vsem po- remo danes oziianiti
to pa
end
ze pov
♦
d
se bo
slušavcom lasje pok
stali ,
astonj je b
Rieger resno in humoristično in tako
govoru za po
rotne sodbe, da mu je porotne sodbe o tiska nek? Zato, ker se poi
nje skor cela hiša ploskala
v dekla
času pi
i- ' s c
skrbelo za kako kraikoč
pustneinu
7 A	if -M ^* v
častite ude čitavnice vabimo k tej veselici s tem
tožbah so padle
y
pa zakaj
pristavkoin, da se po
adi ©I) 7. uri zvečer zacne.
za tisk
zadeve
Odsek za besede in ples narodne
V •
ljubljanske
ajo se le 23. sveč. 1862
Odgovorni vrednik: i)r. JaiifcÁ tfÍ3ÍWe*S
Natiskar in zaloznik: JoŽef Blaznik.