<;lan.y OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 2. novembra 1955 LETO II. ŠTEV. 81 Okrajni ljudski odbor POROČILO O DOSEDANJEM DELU ZAVODA ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO V LJUBLJANI (Gradivo za sejo Mestnega sveta) 1. Organizacija zavoda Ljudski odbor mesta Ljubljane je koncem aprila t. 1. ustanovil finančno samostojni »Zavod za stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani« z namenom, da se Pristopi k proučevanju in pospeševanju načrtne izgradnje stanovanjskih hiš na območju mesta Ljubljane. Glavne naloge Zavoda po Ustanovitveni odločbi so: 1. proučevanje pogojev sodobne stanovanjske Izgradnje; 2. sestavljanje ekonomskih analiz; 3. usmerjanje v načrtno izgradnjo naselij in koordiniranje dela vseh investitorjev in Izvajalcev gradbenih del; 4. pospešitev uporabe novih materialov, konstrukcij in dednih metod; 5. vodi evidenco o zazidljivosti zemljišč. Zavod vodi kolektivni organ, ki šteje 11 članov. Kolektivni °rgan je Imel do sedaj 10 sej. Praktično je Zavod začel potovati, ko so bila nekatera Predvidena sistemizirana mesta VABILO na 1. redno sejo Sveta za nošnje zadeve in splošno upravo OLO, ki bo v četrtek, dne *■ novembra 1955 ob 9. url v sejni dvorani OLO, Ljubljana Kresija, I. nadstropje, soba s,ev. s. Dnevni red: L Razprava o pristojnosti in na-togah Sveta za notranje zadeve in splošno upravo OLO ln Sveta za splošno upravo ObLO. Naloge ln program dela Sveta za notranje zadeve in splošno upravo OLO. L Razno. S. f. — s. n.! Predsednik Sveta notr. zadeve ln spošno upravo OLO: Marijan Jenko, 1. r. ^sedena. V začetku Je Zavod Pfevzel od bivše Investicijske Jterave pri MLO ves kader, ki je r®dzoroval stanovanjske grad-10 grajene iz sredstev kredlt-neSa sklada. °anea zaposluje Zavod skup-° 27 uslužbencev, od tega za tkanje zgradb 12 uslužben- • Predvidena sistemizirana ^vsta še daileč niso zasedena. "mnjkule predvsem sposoben. , arhltektov in gradbenih kaiv ovntekov, konstruktorjev in Prav, nt<>v- Ker obstoja Zavod dosM ?no 4 mesece, se Je Vsčtn '*n^e <*e'° usm » » 8 milj. 8. Savska kolon. B VI 50 » » » 8 milj. 9. Vošnjakova 11. 26 » » » 55 milj. 10. Studenec B A 14 » » » 14 milj. 11. Studenec B B 14 » » > 14 milj. 12. Šentvid 10 » > » 11 milj. 13. Sp. Šiška B 19 24 S » » 17 milj. 14. Sp. Šiška B 20 24 » » » 1 milj. 15. Zgradba v Murnikov! 14 » » > 13 milj. 16. Javom lko va-J esenkova 30 » > > 10 milj. 17. Elnspllerjeva 16 » » » 13 milj. Ostala druga dela 3 milj. 18. Zadružna gradnja 83 » » » 18 milj. 54,7 Skupno 585 stanovanj 508 milj. 1,100 Te zgradbe bodo vseljive predvidoma do konca leta 1956. Ze vseljenih je 26 stanovanj, do konca leta pa predvidoma še 127 stanovanj torej skupno 153 stanovanj v letošnjem letu. Sedaj se organizira delo pozimi tako, da bo mogoče v zimskem času v zaprtih zgradbah opravljati obrtniška dela v kolikor bo dovolj tega materiala na razpolago. S pomočjo Sveta za stanovanjske zadeve je Zavod dosegel, da se zidajo skromna stanovanja z dvema sobama ln s tem zlomil tendence Investitorjev za gradnjo stanovanj s 3 sobami ln več. 4. Priprave zemljišč Zavod je proučeval okoli 30 obstoječih načrtov ln našel le enega, ki predvideva le 67 m7 neto uporabnega prostora (bruto 85 m3) z dvema sobama ln preprečil gradnjo stanovanj s tremi sobami z 83 m* * neto površine, v katere bi morala družina vseliti tudi podnajemnika s souporabo kuhinje. Takih 2 sobnih stanovanj je trenutno 182 v gradnji (ali 32»/» od 588 stanovanj). Zavod je na pobudo Sveta za stanovanjske zadeve odpravil gradnjo zaklonišč v stanovanjski zgradbi ln organiziral grad- njo velikih javnih zaklonišč, ki se bodo v mirni dobi Izkoriščali za skladišča in garaže. Zavod opravlja ogromno delo v zvezi s pripravo zemljišč za gradbene namene. Z odločbo bivšega MLO z dne 10. Vi, 55, je bilo razlaščenih cca 3.5 ha zenjlje v Zg. Šiški, kar služi sko.ro v celoti za gradnjo vrstnih hiš, ki jih gradijo zadružniki. Za plačilo odškodnine je angažiranih 10 milj. din. (I. etapa). Po sklepu kolektivnega organa Zavoda z dne 25. VIII. 55. (7 seja) Je bil pripravljen predlog za odkup a.11 razlastitev zemljišča II. etape v Izmeri pribl. 10,7 ha za pripravo širokopoteznega gradbišča v 1. 1956, kjer bi se zgradili pribl, 700 stanovanj ln v nadaljnih letih še več. Praviloma bi morali že v letošnji jeseni začeti z gradnjo dovoznih cest In napravo kanalizacije ter vodovoda. Potrebna sredstva po novi tarifi bi znašala cca 32 milj. Ako pa bo mogoče dobiti zamenjavo zemljišča, pa po potrebno le 13 milj. za odkup zemljišča. V bodoče bo moral Okrajni ljudski odbor pravočasno skrbeti za odkup zemljišč že v naprej. Ako pa dotično zemljišče šo ne bi bilo v bližnji bodoč- nosti zazidano, pa bi bilo to zemljišče treba začasno dajati v najem interesentom. Priprava urbanističnih in gradbenih načrtov je dolgotrajna in ako te investicijske predpriprave niso pravočasno urejene, zavirajo gradnjo vsled česar ni mogoče pravočasno uporabiti razpoložljivih sredstev, ki ostanejo tako neizkoriščena. Zavod si prizadeva, da take primere prepreči kar dokakuzejo zgradbe, ki srno jih začeli graditi v drugem polletju t. 1. Od bivšega MLO Lj. je bila izdana odločba dne 26. VIII. 55 o razlastitvi zasebnih zemljišč na območju Savske kolonije (Smartinska cesta) v Izmeri pribl. 3.5 ha. Drž. sekretariat za občo upravo ln proračun LRS razlastitve ni potrdil, ker n! odloka o širši lokaciji Izdam po obstoječi uredbi. Da se omogoči gradnja 320 stanovanj (bloka IV., V. In VI.) se je Zavod začel pogajati * zasebniki zaradi nakupa cca 1 ha zemlijšča* po 200 din kv. meter kar znese cca 1.87 milj. din. 5. Dodatna pomoč delavcem in uslužbencem Po odloku o dodatni pomoči pri zidanju stanovanjskih hiš delavcev In uslužbencev mora Zavod prispevati: a) brezplačne načrte b) brezjplačno pripravo in opremo gradbišča c) brezplačno ureditev električne, vodovodne In kanalizacijske napeljave s priključiti in brezplačno ureditev hodniJ*. Vse te olajšaye znašajo pribl. 15% do 25% celotne vrednosti potrebnih objektov. 6. Stanovanjske zadruge Trenutno je že registriranih, 12 zadrug s 174 člani. 1. »Železničar« 5 članov vrstne hiše Šiška 2. »Lokomotiva« 12 » » » Šiška 3. »Gradidom« 7 » » » Šiška 4. »Progres« 12 » » » Mirje 5. »Prosvetar« 10 » > » Šiška »Prosvetar« 20 » bločna gradn. Jesenkove ul. 6. »Park« 12 » vrstne hiše Šiška 7. »Litostroj' 52 » » » Šiška 8. »Vodmat« 6 » » » Vodmat 9. »Industrijski biro« 13 » » » Šiška 10. »Domek« 7 » » » Šiška 11. »Mirje« 12 » » » Mirje 12. »Obnova« 6 » » » Šiška (7) Skupno 174 članov Od tega je 154 članov angažiranih v vrstni gradnji hiš (enodružinskih), 20 članov pa v bločnl gradnji. Formirajo pa se še naslednje zadruge: 13. »Sloga« 8 članov 14. »Gradaščiea« 11 članov 15. »Zdravje« 8 članov 16. »Bodočnost« 8 članov 17. »Naš dom« 11 članov Skupno 46 članov Skupno je torej 17 zadrug s skupno 220 člani (ali cca 220 stanovanj za cca 1.000 ljudi). Interes za formiranje zadrug je velik. Organizacija zadrug pa pravzaprav še ni urejena ln se tozadevni predpisi še pripravljajo. Zavod opozarja člane zadrug na potrebno skromnost glede izbire načrtov. Zal se dogaja, da posamezni člani ne pomislijo na posledice preširokega koncepta, vsled česar zgradbe ne bodo mogli dograditi ln se bodo posamezne zgradbe morale odkupiti od posameznega člana in do konca dograditi. 7. Načrti vrstnih hiš Zavod ob ustanovitvi ni razpolagal s potrebnimi načrti ta gradnjo vrstnih hiš, niti niso projektivna podjetja imela kake tozadevne tipske projekte, ki bi jih zadružniki lahko takoj realizirali. Na razpolago je bil samo projekt arh. Tomažiča (Slovenija projekt), ki predvideva element stanovanja v vrsti na širini 4.75 m, kar je bilo od vseh interesentov odklonjeno kot odločno premajhna širina hiše, odnosno parcele. Zato ta načrt ni prišel v poštev. Zadružniki so tedaj sami našit svoje projektante, ki so v skladu z zazidalnim načrtom, toda Zavod smatra, da so prostori preobširni, čeprav načrti predvidevajo racionalno razdelitev prostorov. Konkretno imamo na razpolago 6 različnih načrtov. 1. Zadruga »Progres« Je izdelala kompleten načrt, ki ga danes koristi 48 članov. 2. Zadruga »Železničar«, za katero izdeluje načrte »Železniško projektivno podjetje; uporabili se bodo 38 krat (za 38 članov) VABILO Svet za zdravstvo OLO Ljubljana vabi na ZDRAVSTVENO KONFERENCO, ki bo v petek, dne 4. novembra 1955 ob 9. uri v sejni dv>-rani Magistrata v Ljubijan- Dnevni red: 1. Poročilo predsednika Sveta za zdravstvo OLO Ljubljana o najnujnejši zdravstveni problematiki okraja. 2. Poročili o dosedanji organizaciji in uspehih zdravstvene službe na področju bivšega MLO Ljubljana ln bivšega OLO Ljubljana okolica. 3. Poročilo o organizaciji dela zdravstvenih domov in načinu finansiranja zdravstvene službe. 4. Razni predlogi. 5. Slučajnosti. Konference naj sc udeleže vsi predsedniki občinskih svetov za zdravstvo, predsedniki upravnih odborov zdravstvenih domov ln zavodov okraja Ljubljana. Svet za zdravstvo OLO Ljubljana 3. Zadruga »Park« bo svoje j posameznih problemov. Organi-račrte uporabila za 14 vrstnih | zacija takega dela že gre v to hišic. • smer. 4. Zadruga »Litostroj« je izvršila za svoje člane 2 različna projekta, ki se bosta realizirala v 23 primerih. 5. Projektivni atelje (arh. Gvardjančič) bo predvidoma svoj projekt pritlične vrstne hiše uporabil za zadrugo »Prosve-tar« in »Litostroj«, torej za 4 primere. 6. Načrt arh. Tomažiča še ni uporabljen. 8. Pripravljalna dela Zavod daje inStrukcije zadružnikom, kako se smotrno urejajo in pripravijo gradbišča. Pripravljalna dela in organizacija gradbišča se dajo prav smotrno urediti pri zadružni gradnji in bo moral Zavod temu vprašanju posvetiti v bodoče več pažnje. Izdelujejo se organizacijske sheme, katere potrjuje Zavod. V bodoče .bodo pripravili tudi terminske tabele in izvlečki materiala z namenom, da se zadružnikom pomaga pri smotrnem grajenju, posebno ker- Zavod odnosno skupnost plača pripravljalna dela po določilih odloka o dodatni pomoči. Zavod nadalje forsira postavitev začasnih lop ln barak tako, da se zgradijo že dokončne pritlične zgradbe za delavnice In skladišča izvajalca gradbenih del, kasneje pa bodo ti prostori služili za lokale, male obrtne delavnice, garaže in podobno. S tem se že pri pripravljalnih delih izgrajuje stanovanjsko naselje. V zvezi s pripravljalnimi deli, ki jih mora plačati skupnost po določilih dodatne pomoči, se pojavlja potreba prestavljanja kozolcev. Kozolci se smatrajo za premičnino ter v razlastitvenem postopku niso ocenjeni. Za prestavitev je dosežen sporazum s kmeti. Na teritoriju med Celovško in Vodnikovo cesto bo treba prestaviti okrog 4(52 m3 kozolcev sedmih lastnikov. Zavod je razpisal interni razpis natečaja za idejne načrte 4 vrst velikih blokov stanovanjskih hiš. Do 1. nov. morajo biti elaborati predloženi. Podrobni načrti bodo pripravljeni do konca febr. naslednjega leta, tako da bo mogoče v marcu začeti Zavod mora usmeriti svoje delo po sledečih vidikih: a) Predlagati bo treba merodajnim činiteljem, da bo treba pri delitvi narodnega dohodka zagotoviti zadostna sredstva. b) Pojačeti bo treba industrijo gradbenega in obrtniškega materiala. Iz analize potreb po stanovanjih je razvidna perspektivna potreba različnih materialov. Industrije bodo morale dobiti primerne investicijske kredite za povečanje njihovih sedanjih kapacitet. Ravno pomanjkanje gradbenega in obrtniškega materiala (opeka, cement, železo, instalacijski materiali, mavec itd.) so močna ovira pri gradnji stanovanj. c) Postopoma bo treba proizvajati nove materiale in kasneje kupiti eventualno inozemske licence. (Siporex, Ytong, razni izolacijski materiali in podobno). Treba bo sklicati proizvajalce in zastopnike gradbene operati-ve ter oblasti In začeti s proizvodnjo n. pr. votlih betonskih blokov, lahkih bet. blokov iz žlindrinega betona, proizvajati lahke betocel plošče, pospešiti proizvodnjo ln uporabo mineralne vode itd. Z lesom še vedno ne znamo varčevati. Deščična tla se dajo nadomestiti z lesom slabše kakovosti, proizvajati bo treba fasadno opeko in v tem odpadejo fasadni ometi, rešiti vprašanja proizvodnje tapet in ^pomočjo Okrajnega ljudskega licitacijami za nove gradnje v Šiški. Zavod ja začel analizo stolpne hiše. Te vrste zgradb bo t.refoa verjetno začeti graditi, ker se na ta način doseže precejšnja gostota prebivalstva na manjšem teritoriju, 9. Bodoče naloge zavoda Zavod stoji pred novimi velikimi nalogami. Preusmeriti bo moral poslovanje na področju celega okraja Ljubljana t. j. skupno z mesti Kamnik, Domžale, Vrhnika, Medvode, Litija, Grosuplje itd. Do sedaj je Zavod deloval samo na področju bivšega mesta Ljubljane. Zato bo treba spremeniti pravila Zavoda in ojačiti Zavod s potrebnim aparatom, sicer ne bo kos svoji nalogi, V inozemstvu imajo za cca 270.000 prebivalcev zaposlenih za študijsko delo in organizacijo približno 150 ljudi. Da je tak Zavod potreben, dokazujejo njegovi za sedaj skromni uspehi, doseženi v 4 mesecih njegovega delovanja. Bodoče delo Zavoda pa ho prcdgpcra: 1. Studijsko delo bo treba ločiti od operativnega; 2. Pritegniti bo treba skupine strokovnjakov, ki jih bo Zavod angažiral začasno za proučitev bi s tem odpadel delno notranji omet, zboljšati bo treba strešno lepenko in s tem odpadejo strešniki itd. d) Pripraviti bo treba pravočasno zazidalne p?črte v okviru idejnega urbani.^aega načrta in s tem v zvezi pravočasno pripraviti potrebna zemljišča in izvršiti komunalne naprave (ceste, kanalizacija, vodovod, elektrika itd.) za posamezne predele mesta Ljubljane za področja, ki se bodo dala zgraditi v roku 4—6 let. Zavod bo moral tesno sodelovati s Svetom za urbanizem pri Okrajnemu ljudskem odboru. 2e pri zazidalnih načrtih je treba upoštevati prijeme gospodarnosti. e) Pripraviti bo treba pravočasno kompletne dobro proučene načrte, upoštevajoč varčevanje m skromnost. Izpočetka bo treba graditi mala stanovanja, ki se morejo kasneje povečati (po švedskem vzorcu). Stremeti je treba za tem, da eno stopnišče služi najmanj za tri stranke v eni etaži, kontrolirati bo treba razmerje uporabnih in stranskih problemov in torsirati načrte z večjim uporabnim koeficientom. Preiti bo treba k nivelizaciji stanovanjskega standarda. f) Uveljaviti ln utrditi bo treba standardizacijo in tudi s tem doprinesti k pocenitvi gradbene proizvodnje. Standardizirati bo treba vrata, okna, stopnice, različni instalacijski material, okenske police, vzidane omare in podobno. Pri tem se bo treba posluževati izkušenj drtigih narodov ln te Izkušnje prilagoditi našim razmeram. Zavod je začel organizirati študijsko grupo v smer, kot je gori nakazana. Ker Zavod razpolaga z literaturo in prospekti in katalogi gradbenega materiala In strojev iz Švedske, katera ima danes najvlšjl stanovanjski standard v Evropi, bo omogočeno Zavodu postopoma uveljaviti moderne prijeme po- spešitve gradnje stanovanj tudi pri nas. Stalna konferenca mest in mestnih občin je poslala direktorja Zavoda na dvomesečno študijsko potovanje na Švedsko. Direktor Zavoda bo moral sodelovati pri pripravi novih ukrepov pospešitve stanovanjske izgradnje v okviru celotne FLRJ. Izven delokroga Zavoda pa je vprašanje kapacitete gradbene operahve in vprašanje kvalitete in kvantitete mehanizacije. Treba bo na merodajnih mestih spregovoriti resno besedo tudi glede tega vprašanja, kakor tudi plač delavstva v gradbinstvu. Treba bo misliti na centralne betonarne, centralne tovarne za omete, centralne delavnice za betonske proizvode. Posebno skrb pa povzroča Zavodu reševanje obrtniških del. Celotno vprašanje obrtništva namreč še ni rešeno. Zavedati se moramo, da imamo v naši republiki posebne organizatorje in strokovnjake In bo potrebno podpirati njihovo iniciativo. Ob vsem tem pa bo treba predvsem skrbeti za smotrno zakonodajo ter kontrolo nad posojili in Izvajanjem del. Ne smemo se ustrašiti poizkusnih gradenj, seveda pod pogojem, da Izkušnje registriramo ln napake v bodoče odpravimo. Naše gradnje so predrage napram gradnjam v inozemstvu, zato se bo zavod vztrajno boril in s vsestranskimi analizami in s RAZPIS delovnih mest pri Poklicni gasilski četi Ljubljana Personalna komisija Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuj e v organizacijski enoti Poklicne gasilske čete deset mest za člane poklicne gasilske čete. Pogoji: Prosilec mora izpolnjevati pogoje po 19. členu Zakona o državnih uslužbencih. Imeti mora odslužen vojaški rok in no sme biti star nad 30 let, telesno in duševno zdrav, ter sposoben za opravljanje gasilske službe. Prednost imajo prosilci, ki so izučeni v kovinski stroki (mehaniki, ključavničarji, električarji), Plača po odloku o Poklicni gasilski četi. Člani gasilske .čete imajo pravico tudi do posebnega dodatka. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom se vlagajo pri Poveljstvu gasilske čete, Krekov trg 2. — Mestni dom do 25. novembra 1955. RAZPIS odbora uveljavljal smernice za gospodarno in pospešeno gradnjo stanovanj. delovnih mest v upravi OLO Ljubljana Personalna komisija Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje v upravi ljudskega odbora naslednja delovna mesta: I. Tajništvo za komunalne zadeve: 1. mesto referenta za ceste in promet; 2 nadzornika centralnih kurjav in dvigal; 3. gradbenegg risarja. Pogoji: Pod 1. višja strokovna izobrazba s prakso pri projektiranju in izvajanju gradbenih del in prometnih naprav, pod 2. Tehnična visoka šola — strojni oddelek ali TSS — strojni oddelek z daljšo prakso, pod 3. nepopolna srednja šola z risarskim tečajem in prakso. II. Tajništvo za delovna razmerja in socialno politiko: 1. mesto šefa inšpekcije dela: 2. referenta za splošno skrbstvo! 3. referenta za rejništvo in domove ter mladinsko varstvo. Pogoji: Pod 1. višja strokovna izobrazba s prakso v kovinski, gradbeni ali živillski proizvodnji, pod 2. in 3. srednja strokovna izobrazba s prakso in izkušnjami iz soclalno-varstve-ne dejavnosti. III. Finančna inšpekcija: 1. mesto finančnega inšpektorja. Pogoji: Višja strokovna izobrazba s prakso v finančni stroki. IV. Zavod za statistiko: e 1. mesto referenta za demografsko statistiko; 2. referenta za prometno statistiko. Pogoji: Pod 1. višja strokovna Izobrazba ali srednja strokovna izobrazba in praksa na demografski statistiki, pod 2. srednja strokovna izobrazba i° praksa v statistični službi. Plača po Temeljni uredbi in dopolnilna plača. Pravilno kolkovane prošnje z osebnim in strokovnim življenjepisom se vlagajo do 25. novembra 1955 pri Okrajnem ljudskem odboru, Ljubljana, Mačkova ulica 1, soba št. 13-1. Svet za (klovna razmerja m socialno politiko OLO Na svoji I. seji pod vodstvom predsednika dr. Marijana Dularja Svet razpravljal o pristojnostih, ki so skoraj v celoti prešle na občinske ljudske odbore. Le zadeve s področja Invalidskega varstva ostanejo naloga okrajnih organov, katerim pomagajo občinski ljudski odbori s tem, da sprejemajo prijave za priznanje invalidskega svojstva in zbirajo dokamento v zvezi s tem, izdajajo objave za znižano vožnjo in izdajajo bolniške liste. Na področju inšpekcije dela in delovnih od-iosov se prenese na občine tre-mtno le izdajanje delovnih v.tjižic za novo zaposlene, evi-ienca nad brezposelnimi in re-iistracija pri biroju za posre-iovanje dela in slično.. Reševanje arbitražnih zadev se pri ibčinah vrši na ta način, da razpisanim obravnavam prisostvuje pravni referent z okraja .ot pomoč občinskim organom. Inšpekcija dela ostane prehodno še na okraju. Občine so prejele priporočilo, da predvidijo po enega referenta za delovne odnose in po enega inšpektorja dela. Po diskusiji o vprašanju kadrov na okraju ln občinah ln o številu svetov je bil sprejet sklep, da se na prihodnji sej; zavzame končno stališče glede morebitne razdružitve svetov za socialno varstvo in zdravstvo na občinah in ustanovitve odbo-ov in komisij na okraju. Svet Je ugotovil, da je bila proračunska vsota za socialne podpore razdeljena na občine, ia pa posebno okoliškim občinam primanjkuje sredstev; zato bo Svet izdelal točen pregled :n problematiko s predlogom predložil ljudskemu odboru. Po obravnavanju o sistemu o metodi dela so sprejeli poroči-’o, da se člani okrajnega sveta udeležujejo tudi sej občinskih svetov in da bodo v zimskem času prirejena predavanja za občinske usdužibence in člane svetov o raznih vprašanjih na področju dela socialnega varstva. Sprejeto je bilo poročilo, d® sta bili likvidacija Invalidskega doma in likvidacija jasli v Pu' harjevi ulici v redu izvršeni; Ker Je ljudski odbor sprejel sklep o ukinitvi Doma starih in onemoglih v Gornji Radgoni, )e Svet imenoval likvidacijsko komisijo (Franc Stcfanič, upravnik Doma onemoglih Bokalce. Francka Dolenc in Milan Grb1' uslužbenca OLO in Danica Su-šič, računovodja Doma onemoglih Gornja Radgona). Po poročilu o sestanku, ki 8a je sklical glavni odbor Rdečega križa zaradi predvidene grad' nje okrevališča na Debelem rtn (ob morju), je Svet sklenil pr®' ;čiti možnosti za finančni Prl' spevek h gradnji. Občinski Siodski odbori OBČINA UUBLJANA-POLJE II. redna seja občinskega ljudskega odbora se Je vršila 13. oktobra 1955 pod vodstvom predsednika ObLO tov. Poldeta Mačka. (Iz sejnega zapisnika) Po sprejemu dnevnega reda so dali poročilo o delu Svetov predsedniki Svetov In prikazali, da so se Sveti konstituirali in pričeli z razpravljanjem Svet za gospodarstvo se bo konstituiral, ko se bo prvič zbral z nadpolovlčno večino. V poročilu o zborih volivcev je bilo ugotovljeno, da se zbori volivcev še niso vršili na Stu- dencu, v Vevčah, Vinjah ln v Dolskem, V daljši razpravi je bilo med drugim poudarjeno, da je potrebna večja povezava med SZDL ln odborniki, da so potrebne dobre priprave za zbore volivcev — vsebinsko In organizacijsko. Po krajši razpravi je bil sprejet odlok o sistemizaciji službenih mest v upravi Obl.O. Na posebno vprašanje Je bilo obrazloženo, da v Podlipoglavu ne bo krajevnega urada, ker te zahteve zbor volivcev ni Izrecno postavil ln tudi ni prostorov v tem kraju. Po potrebi bo iz- dajanje živinskih potnih listov v tem kraju poverjeno osebi, k* jo bo občinski odbor določi1' Noto Je bil sprejet odlok o dopolnilnih plačah in položaju111 dodatkih uslužbencev. Ljudski odbor Je sprejel deln° spremembo občinskega statuta s tem, da se ustanovi posebe«* Svet za varstvo matere In otroka in poseben Svet za stanovanjske zadeve. V Polju pa s° ustanovi krajevni urad na predlog SZDL — terena Polje. Izvoljene so naslednje kom -sije: Stanovanjska komisija: Jalovec Stanko — Studenec pločnik Ciril — Vevče ^rtnik Ivan — Vevče ‘'Jovak Andrej — Zalog Kastelic Alojz — Sostro Kavka Peter — Dolsko Biščak Marjan — Zalog Komisija za likvidacijo podjetij: Rojšek Ivan — Slape Muzga Jože — Sostro Žlebnik Franc — Polje ®avčna komisija: Kmetijstvo: Kačur Jože — Zalog °uiar Ivan — Javor Kocjančič Lado — Studenec anež Jože — Sneberje p 6 Ljubo — Sostro rosek Avgust — Dolsko Zupančič Jože — Volavlje “obrtništvo: Kojšek Ivan — Slape Franc — Kamnica Lampič Ciril — Podmolnik ■ašperšič Anton — Dobrunje Babnik Gabrijel — Polje '“računska komisija: °°nar stane — Polje Kačar Jože — Zalog '•“žar Fanči — Zg. Kašelj avšek Janez — Volavlje C(Jrina Ivan — Senožeto “arska komisija: Jaček Anton — Sp. Zadobrova oškrič Marjan — Zadvor “kavec Franc — Dolsko jKubic Valentin — Prežganje an£ur Anton — Besnica thT'Si'*a za Potrditev tarifnih V|lnikov: prf>zdnik Ludvik — Polje uS(?lj Minka — Zalog ’6riha Mirko — Polje lešnik Stane — Vevče Cenitvena komisija za kmetijsko statistiko: Zabukovec Leopold — Zadobrova Kačar Jože — Zalog Rojšek Franc — Slape Petrič Franc — Zadobrova Strojine Franc — Zadvor Markovič Anton — Kamnica Bučar Ivan — Javor Podkomisije in cenitveni okoliši so: 1. Sneberje — IC um še Franc, obč. odbornik, Marn Ivan, kmet, Snebrje, 2. Zg. Zadobrova — Marolt Jernej, obč. odbornik, Zajc Anton, kmet, Zg. Zadobrova 1, 3. Zalog in Sp. Kašelj — Kačar Jože, obč. odbornik, Skrjanc Franc, kmet, Zalog 10, 4. Podgrad — Ribič Ivan, obč. odbornik, Grad Janez, kmet, Podgrad, 5. Zg. Kašelj — Fležar Fanči, obč. odbornik, Babnik Franc, kmet. Zg. Kašelj, 6. Vevče — Kunst Maks, obč. odbornik, Kuhar Avgust, kmet, Vevče, 7. Polje In Slape — Trošt Franc, obč,- odbornik, Rojšek Franc, kmet, Slape 15, 8. Studenec — Jalovec Stane, obč. odbornik, Kocjančič Janez, kmet, Studenec, 9. Dobrunje — Trtnik Anton, obč. odbornik, Anžič Ciril, kmet, Dobrunje, 10. Zadvor — Gašperšič Franc, obč. odbornik, Strojine Franc, kmet, Zadvor, 11. Sostro in Zavogljc — Alič Franc, obč. odbornik, Bitenc Jernej, Sostro, 12. Podlipoglav, Sadinja vas, St. Pavel — Drgin Ivan, obč. ' odbornik, Cuzak Jože, kmet, Sadinja vas, 13. Podmolnik — Kotar Franc, obč. odbornik, Lenče Matevž, kmet, Podmolnik, 14. Besnica — Jančar Anton, obč. odbornik. Žagar Anton, kmet, Besnica, 15. Javor — Bučar Ivan, obč. odbornik, Berčan Franc, kmet, JavOr, 16. Češnjice in Zagradiščc — Keber Jože, obč. odbornik, Prusnik Anton, kmet, Zagradi-šče, 17. Sela, Mali In Vel. Lipoglav — Perovšek Franc, obč. odbornik, Babnik Ivan. Po obravnavanju prošenj za obrtna dovoljenja je ljudski odbor sklenil izdati obrtno dovoljenje Krenos Karlu za krojaško obrt, Peterka Francu za slaščičarsko obrt, a ko bo dobil primerne prostore zanjo. Ljudski odbor je nato obravnaval prošnje 23 prosilcev in jim dodelil posamezne parcelo splošnega ljudskega premoženja v trajno uporabo pod pogojem, da na njih v določenem' roku zgradijo družinske hiše. Eno prošnjo za zamenjavo parcele je ljudski odbor zavrnil, eno Je odobril. Na predlog podjetja »Metlar-stvo« je ljudski odbor odobril podelitev jamstva za obratni kredit 1,200.000.— potem ko se bo ugotovilo gospodarsko in finančno stanje podjetja. Nato je ljudski odbor še izvolil sodnika za prekrške, sprejel skiep o odškodninah odbornikom in članom komisij za seje ter sklep o stalni nagradi predsedniku ObLO, končno sklep o nagradah honorarnem veterinarju. V Svet za varstvo matere in otroka je občinski odbor izvolil naslednje člane: Cerar Anton — Polje Lenarčič Zorka — Sostro Mihelič Franc — Polje Tratnik Meri — Vevče Bobnar Marija — Polje Jerina Ivan — Senožeti Alič Franc — Sostro Hribar Ludvik — Vevče Klešnik Roman, Zalog V Svet za stanovanjske zadeve pa: Bobnar Stane — Polje Kumše Franc mlajši — Zg. Zadobrova Drnovšek Viktor — Vevče Manfreda Anton — Studenec Černe Franc — Polje Ažman Zoran — Polje Markič Jože — Sneberje Tomšič Vinko — Zg. Kašelj Kos Vilko — Zalog Na predlog predsednika ObLO je bil imenovan tov. Rojšek Ivan za zastopnika občine v Krajevno komisijo za izvedbo predlogov za uporabo zemljišč. Predsednik ObLO Je tudi obrazložil, da je Okrajni ljudski odbor sklepal o raznih melioracijskih delih tudi za območje občine Polje predvsem za vas Podlipoglav, Sadinja vas in Sostro. Melioracijska dela odnosno podpora za opravitev melioracije pa bi se dodelila le v primeru, če bo zainteresirano prebivalstvo organiziralo vodno skupnost in plačevalo določen minimalni prispevek Zaradi tega je predlagal, da odborniki na terenu zainteresirajo prebivale stvo in naj o tem krajevni odbori tudi razpravljajo Ljudski odbor je nato imenoval komisijo za ponovno ocenitev in izvedbo dražbe hišic splošnega ljudskega premoženja. ki so predvidene za prodajo. V komisijo so bili Imenovani Bobnar Stane, Rojšek Ivan, Kumše Franc, Maček Anton in Alič Franc. Podjetje Remont se preimenuje v Upravo cest (ObLO Polje) in ima nalogo vzdrževati občinske ceste. Izvleček iz poročila o poslovanju svinjegojstva Mlinskega podjetja, Domžale, v Setu 1954 je Razen reje prašičev, govedi ln perutnine je podjetje prevažalo s konjsko vprego za glavno industrijsko delavnost matičnega podjetja. Z novim letom 1955 pa vključilo svoje delovanje. BILANCA na dan tl decembra 1954 ^'VA p. t Naziv postavke Znesek v 000 iln Naziv pottevt« it Znesek v 000 din A. Osnovna ln Izločena sredstva Osnovna sredstva 10,597 A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev L Sklad osnovnih sredstev 10,597 Investicije v teku 184 1 Dolgoročni krediti ra dokončan« investicij« — Izločena sredstva In druga investicijska 3 Razni skladi 1,174 •redstva 735 4. Dolgoročni kredit ta finansiranje ivestictj — B Obratna sredstva &. Drugi viri financiranje Invectutt 184 Skupna obratna sredstva 985 B V tri obratnih treristev O Sredstvu v obrač"~" In druga aktiva 5- Viri obratnih sredstev fskur no) 290 Kupci m druge terjatve 472 CX Viri sredstev v obračano ln droga pasiva 702 ^ruga aktiva 256 1. Dobavitelji In druge obveznosti D Finr»~*«l nspeh Razporejeni dobitek 777 L Druga pasiva D Finančni uspeh Izguba — 9 Dobiček 777 Skupaj: 14.008 10 Kritje izgube Skupaj 14.006 Vodju računovodstva) Franc Rogllč Predsednik upravno-* odbora; Albin Šušteršič Otrektor nedletja: Ludvik Rode Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »IN DUPLATI«, Jarše, v letu 1954 6^ Podjetje je doseglo plan v letu 1954 vrednostno 156 "/e. Podjetje Je prt surovinah vezano tudi na uvoz lanu ln je potrebne količine tz uvoza v letu 1954 tudi , 9vilo. Bombažno prejo In konopljo je podjetje nabavljalo na domačem trgu. ^IVa ....... _ BILANCA na dan il decembra 1954 HAM V A Ziip it Naziv postavke Znesek v 000 din N H / V O • t M V K fc Znesek v 000 din ti. Oir *vna to izločena sredstva 2 Snovna tic4) 115.372 B Obratna sredstva 1. Drugi viri finansiranje investicij 89.053 ^upna obratna »redstve 447,608 6 Viri obratn b »rprtdef a 0 Sredstva v obrači ln druga aktiva 4- Viri obratnih «red«tev (skupno) 512,465 ^uPc* in druge terjatve 140,247 O. Viri sredstev v nbračtmn ln droga nosiva Drhg» aktiva 29.945 1 Dobavitelji m druge obveznosti 43,392 , 11 Finančni uspeh 4. Druga pasiva 62,195 » KatPore|«rv 576,309 O Finančni ci«pcb ’ I*BUh„ — 8 Dobiček 576,309 Skupaj' 1.872,665 10 Krltle izgube Skupaj' 1.872,665 dr. Franc Jcroveo Predsednik wpr»»-nega odbor• Ivan Deržič Direktor podjetja: Kamllo Marino Izvleček iz poročila o poslovanju kmetijskega posestva ZADOBROVA, Ljubljana-Polje, v letu ot I o i iiplnn/\irMonn * rvrl I rvA IX/TT A T IiiNIInnn X* — J_aa f n 1 ne A 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno x odločbo MLO Ljubljana št. G-9012-53 z dne 28. 12. 1953. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 19 delavcev in nameščencev ter ustvarilo 4,472.971 din prometa, t. J. 61%. Obveznosti do družbene nosti so bile poravnane. Knjigovodstvo je v redu in ažurno. AKTIVA BILANCA na dan Sl. decembra 1955 ZatP Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva , 12,144 A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 1,160 2. Investicije v teku 5.878 2. Dolgoročni krediti ra dokončane investicije 30,212 3. Izločena sredstva In drug: investicijska S. Razni skladi 7,581 sredstva 7,581 4. Dolgoročni kredit za finansiranje lvestlcij — B Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 6,650 4. Skupna obratna sredstva 2,435 B Viri obratnih sredstev 3,200 C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 8. Viri obratnih sredstev (skupno) 6. Kupci In druge terjatve 670 C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 6. Druga aktiva 118 7. Dobavitelji In druge obveznosti 1,022 D Finančni uspeh 8. Druga pasiva 7. Razporejeni dobiček — D. Finančni uspeh 8. Izguba 999 9. Dobiček Skupaj: 29,825 10. Kritje Izgube Skupaj: 29,825 ' pasiva Vodja računovodstva: Pavla Piber Predsednik upravnega odbora: Šinkovec Maks Direktor podjetja: Franjo Petrič Izvleček iz poročila o poslovanju tovarne elektromateriala »ELMA««, Črnuče, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno z od.očbo vlade LRS leta 1948 Bavi se z lzdeiovan;em raznega eiekiroiostalacijskega materiala in raznih vrst transformat°r^ Podjetje je družbeni plan po količini in vrednost: preseglo. Realizacija je bila dosežena v višini 695,182.226 din. — Tržišče obsegi vse ljudske republike FLRJ-Povprečno je bilo zaposlenih 375 deiavcev in uslužbencev, od tega 55 •/» ženske delovne sile. Poleg tega je bito zaposlenih še 19 vajencev. Knjigovodstvo je v redu in ažurno. Obveznosti do družbene skupnosti so bile v redu odvedene. Delovni kolektiv podjetja je vse tekoče probleme W reševal. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASI^ Zap' Naziv postavke SL Znesek v 000 din Zap' Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna in izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 210,528 A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 210,526 2. Investicije » teku 5,568 L Dolgoročni krediti ra dokončane Investicije 44,61» S. Izločena sredstva ln druga Investicijska 3. Razni skladi sredstva 34,569 4. Dolgoročni kredit za finansiranje t\ =stld) 5,311 216.500 B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva 248,089 8. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračnnn in druga aktiva 8. Viri obratnih sr: ’ev (skupno) 5. Kupci in druge terjatve 46,943 C. Viri iredste- v obračunu ln druga pasiva 66,81» 22,482 242.770 6. Druga aktiva 20.552 1. Dobavitelji In druge obveznosti D Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 242,770 8. Druga pasiva D. Finančni nspeb 8. Izguba 9. Dobiček Skupaj: 809,017 10. Kritje Izgub Skupaj! 809,01^, Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Andrej Rode Boris Kante j Marijan Kobcntar Izvleček iz poročila o poslovanju ONPZ TAPETNIKOV, Ljubljana, v letu 1954 ONPZ tapetn'kov je bila ustanovljena leta 1948 V zadrugi je včlanjeno 21 članov. V letu 195% je bila dosežena realizacija v višini 73,211.454 din. Zadruga nabavlja in prodaja material lastnim članom, Izdelke članov pa oddaja trg. mreži, predvsem v LRS. Knjigovodstvo je ažurno in v redu. Zadr rentabilna. Obveznosti do družbene skupnosti so bile v redu odvedene. Tekoče probleme je upravni odbor sproti reševal. ^ BILANCA na dan 31. decembra 1955 * AKTIVA Zap" Naziv postavke Znesek v 000 din Zap' Naziv postavke St. Znesek v 000 din A Osnovna ln izločena sredstva A Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 609 1. Sklad osnovnih sredstev 509 Z Investicije v teku — 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 1197 3. Izločena sredstva ln druga investicijska 3. Razni skladi sredstva 298 4. Dolgoročni kredit za finansiranje lvestlcij B. Obratna sredstva 8. Drugi viri finansiranja Investicij « Skupna obratno sredstva 2,028 B. Viri obratnih sredstev 82 n Sredstva v obračuna ln druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 8. Kupci ln druge terjatve 7,653 C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva g7$ 8. Druga aktiva 1,561 7. Dobavitelji in druge obveznosti o 284 D Finančni uspeh 8. Druga pasiva 1. Razporejeni dobiček 146 D. Finančni uspeh 146 8. Izguba 9. Dobiček 10. Kritje Izgube 12,19^ Skupaj) 12,193 Skupaj: Vodja računovodstva: Anton Llnke Predsednik nnrarnega odbora: Ivan Vrhovec