Leto XXI. HB1 Številka 25. TRGOVSKI Naročnina za Jugoslavijo: Ink JIH HM ■■ Hg KJ fii o m upravnlžtvo celoletno 180 din, za 'it leta MB Bi je v Jbljanl v Gregorčl- za n 45 din, BF ^Hr mP ^P ^Pj^P čevl ulici — Rokopisov mesečno 15 din; za lno- ne vračamo. — Račun Prt *» ln toži se v Ljubljani Časopis za trgovin o. industriio. obrt in denarništvo St. 11.953. - Tel. St. 25-52. Izhala ~ *rSS Ljubljana, ponedeliek 28. februarja 1938 Cena pos*m“ni Številki din VSO Tehtne besede Med glavnimi potrebami Slovenije, ki naj jih reši že letošnji proračun, je tudi izpopolnitev naše ljubljanske univerze. Zlasti pa je važno, da dobi zadosten in moderen strojni institut, za katerega je napravil univ. prof. inž. Lobe z veliko požrtvovalnostjo do podrobnosti izdelan načrt. Po tem načrtu bi se potrebovalo za ves institut samo 10 milijonov din. Kako velike važnosti pa bi bil ta institut ne le za univerzo, temveč za vso Slovenijo, je v lapidarnih stavkih in krepkih besedah označil v nedeljskem »Slovencu« univ. prof. dr. Milan Vidmar. Njegov članek je tako temeljit in tako tehten, da bi slabo izpolnjevali dolžnost kronista dnevnih dogodkov, če ne bi na tem mestu ponovili vsaj glavne misli dr. Vidmarjevega članka. »Univerza, ki hoče biti zdrav in čvrst organ v telesu svojega na^ roda, mora opravljati trojno delo: vzgojo mladine, gojitev vede in sodelovanje pri vseh važnih problemih javnega življenja.« Vsa naša javnost podpisuje te besede, ker se slovenski narod ni skozi desetletja boril za svojo univerzo samo zato, da bi mu bila univerza samo tvornica za inženirje in doktorje, temveč da dobi ustanovo, ki bo hrbtenica vsega našega javnega življenja. Zlasti pa, da bo univerza opora vsega našega gospodarskega življenja, da bodo iz njenih laboratorijev, njenih institutov in predavalnic prihajali vedno novi impulzi za naše gospodarsko življenje. Te svoje velike naloge pa naša ljubljanska univerza danes ne more izvrševati, ker je preslabo dotirana, ker so njeni instituti preslabo opremljeni, ker njenim ustanovam vse polno stvari manjka. Za agrarno pasivno Slovenijo je rešitev le v industrializaciji. Danes pa more vzdržati v boju za ° stanek samo industrija, ki dela ?. na.in<>vejšimi izsledki znanosti, 1 v®dno natančno informirana tep^n- naPredkih tehnike. Poleg dom t mo8*a imeti Slovenija na-tj- . ek za premalo razvito kme-™ v rudarstvu. Gospodarska re lev Slovenije je v tem, da čim svoL V1fne svojo industrijo in dn 1 arstvo. To pa se pravi, difi t ug°tovitvi prilago- udi ljubljanska univerza, da “neti . ijubljanska tehnika trotLuU^a^ °ddelek, svoj elek-oddelekCIp °ddelek in sv°i strojni že ima * r.v.rVa dva oddelka sicer se ne moreti* Sta neP°Polna. če strojni oddelek°PTetl ”a moderen • ^aiur 10 ,niili3onov din ie treba in ljubljanska univerza njr • * popoln strojni oddelek. Deset™™!1 lijonov je samo polovica zneska ki ga plača Slovenija na banovinskih trošarinah več, kakor pa prejme od teh trošarin. Ni torej mogoče ugovarjati, da zahteva Slovenija preveč, če zahteva deset milijonov din za strojni oddelek ljubljanske univerze. »Kaj je deset milijonov za močno državo, ki je rvavo potrebna zdrave industrije) elektrifikacije in rudarstva?« vprašuje dr. Vidmar in nato zaključuje svoj članek s temi lapi-darnimi stavki: »Dolga vrsta žalostnih let beži za nami. Let stradanja in hiranja, let neznosne bede v znanstvenih hramih. Povedati je treba odkrito: slovenska univerza je sestradana, izčrpana, slabotna. Njeni učenjaki so obupani. Močne injekcije so ji potrebne. Caveant consules! Še je mogoče v letošnjem državnem proračunu zasigurati takojšnjo gradnjo strojnega instituta. Če ,ne bo mogoče1, bo legla onemoglost na jedro tehniške fakultete slovenske univerze in pred številnimi glavami te fakultete bo stal samo še smoter: fabricirati inženirje. Ta smoter je sramoten. Sramoten za profesorje, ki hočejo delati, koristiti, svetovati in voditi. Sramoten za narod, ki hoče ostati hlapec, hlapec zdravejšim bratom v svoji državi, ker je bil stoletja hlapec tujcem.« Ali je treba tem krepkim in silnim besedam res še kaj dostaviti? Ali ne govore te besede dovolj glasno, da se mora izpopolniti ljubljanska univerza, da je treba že enkrat napraviti konec žalostnim letom stradanja in hiranja ter neznosne bede v najvišjem znanstvenem hramu Slovenije? Naši učenjaki ne smejo biti obupani, oni morajo videti, da se njih delo uvažuje s tem, da se jim nudi to, kar za znanstveno delo potrebujejo. Morajo biti optimisti, da bodo svoj optimizem oddali naprej mladini! Kakšna grozna nesreča bi bila, če bi naša mladina odhajala z univerze brez optimizma! Janko Lavrič, Pariz: Naš izvoz Nam so dovoljeni premajhni Mnogo se piše o zadovoljivem razvoju našega izvoza, mnogo samohvale in slavospevov na uspehe naših državnih organov, delegacij v inozemstvu itd. Skoro bi že morali misliti, da smo dosegli višek možnosti in da se lahko vležemo k počitku. Če pa kritično premotrimo naš izvoz, moramo predvsem ugotoviti, da smo imeli predlanskim rekordno in lani zelo dobro žetev in dobre svetovne agrarne cene, kar se lahko vsako leto menja. Nadalje, da smo pri svojem izvozu odvisni od diktatov dveh držav, ki nam sedaj odvzemata skoro polovico našega izvoza. Poleg tega pa izvažamo večinoma le surovine in polfabrikate, v vrednosti katerih je le malo dela, mezd, plač, trgovskega ali obrtnega dobička in davkov. (Pač pa izvažamo cele divizije živih delovnih sil, med temi polovica Slovencev.) Na podlagi naše statistike iz prvega polletja 1937 na primer jc stalo 1000 kg našega izvoza v Francijo .... 1.722 din 1000 kg našega uvoza iz Francije pa . . . 6.520 din Razlika predstavlja povprečno in približno vrednost dela, zaslužka in davkov, ki jih Francija pri vsakih 1000 kg izvoza več zasluži kakor mi pri našem izvozu. Natančno se seveda ta številka zaradi mnogovrstnosti blaga ne more ugotoviti, vendar bo le-ta prej večja nego manjša. Zato moramo vedno stremiti za tem, da razširimo svoj izvoz ne samo številčno, nego da ga razširimo tudi lokalno, to je, na čim večje število držav in se tako obvarujemo prevelike odvisnosti od diktata par držav. Drugič moramo čim bolj razviti domači obrt in industrijo in izvažati izdelke namesto pridelke in surovine. Največja zavora našega izvoza so kontingenti in nezadostne kvote, ki se določajo in delijo po kaj čudnih ključih, vedno v našo škodo, čeprav smo mi najliberalnejša dežela za inozemske uvoze. Pri zadnji ureditvi trgovinskih odno-šajev nam je Francija dovolila le 25odstotni prebitek, to je za 80 din uvoženega francoskega blaga smemo izvoziti v Francijo za 100 din našega blaga. In še ta prebitek se najn je priznal šele na zahtevo in pritisk naših francoskih finančnih upnikov in ostane na ta način v Franciji. Sedaj pa poglejmo, kake prebitke imajo druge, tudi manj prijateljske dežele v svojem blagovnem prometu s Francijo, po francoskih uradnih podatkih za leto 1937.: milijonov frankov Avstralija .... 1194 93% Avstrija 95 39% Argentinija ... 407 43% Brazilija 416 69% Britanska Malezija . 558 93% Lgipt 358 66% Estonska . . . 24 60% Finlandska 350 78% Japonska . . . 177 52% Južno-Afr. Unija . 313 80% Indija — angleška . 1044 89% Indija — nizozemska 284 78% Kanada 387 74% Kitajska . . 196 60% Madžarska . . 64 70% Nemčija .... 1833 56% Poljska 212 53% Portugalska . . 100 43% Romunija . . 185 46% Rusija . . 607 84% Turčija . . . 59 53% Švedska .... 466 57% Zed. drž. ameriške . 2464 62% Nam pa se dovoli prebitek celih 25%, na ljubo in na račun franco- skih finančnikov. Naša delegacija bi bila morala imeti pred očmi gornje uradne podatke in zahtevati povečanje kontingentov do one višine, da doseže naš uvozni prebitek vsaj povprečno kvoto 46%! Po sedanji razdelitvi pa smo kot prijateljska država skoro na zadnjem mestu. Ni čuda, da smo pri takem položaju navezani na druge, ki nam vrata širje odpirajo in da gre skoro polovica našega izvoza v smeri osi Rim—Berlin, z vsemi gospodarskimi in političnimi posledicami. Ves politični in finančni pritisk in neprijazni čas-niški glasovi proti naši sedanji vladi in proti Jugoslaviji tega ne morejo spremeniti. Francija naj nam širje odpre svoje meje, dokler je še čas in kakor so naše meje in naša srca njej otvorjeni, pa bo kmalu vse drugače. službe leta v vsej drž. v Sloveniji v % v milijonih din 1927/28 102*3 6*6 6 1928/29 135‘4 15*0 11 1929/30 155*0 20*26 13 1930/31 161*6 19*94 10*5 1931/32 115*6 14*06 12 1932/33 116*6 15*76 14 1933/34 129*0 16*8 13 1934/35 157*6 17*26 11 1935/36 109*1 21*3 19 1936/37 93*47 26*4 28 Pri tem pa dohodki od med- narodnega tranzitnega prometa Premalo poštnih name Slovenija daje vedno več, dobiva pa vedno manj V zadnji številki smo objavili od poštno - telefonsko - telegrafske članek o neznosnih poštnih razmerah v Sloveniji. Članek je sprejela vsa gospodarska javnost z odkritim priznanjem, saj zlasti vsi gospodarski ljudje najbolj občutijo vse pomanjkljivosti v poštni službi. Glavna naloga pošte je vendar ta, da služi prometu, ne pa da izkorišča svoj monopolni položaj le v to, da donaša čim več dohodkov fiskusu. Gospodarska javnost mora zato zahtevati, da se poštna uprava v Sloveniji bolje dotira, da se poveča število poštnega osebja in da se že enkrat da denar za neobhodno potrebne investicije. Polaganje mednarodnega kabla iz Maribora v Beograd se mora začeti, telefonske razmere v Ljubljani in drugih mestih se morajo zboljšati in tudi poštno službo na deželi je treba urediti. Konstatacije našega zadnjega članka so tako močne, da jih javnost nikakor ne more molče preiti. Da je v Beogradu, ki ima 25 poštnih uradov, nameščenih 1675 uslužbencev, v Sloveniji pa, kjer je 356 poštnih uradov pa samo 1540 uslužbencev, to je tako kričeče nerazmerje, ki je za Slovenijo skrajno ponižujoče. Molčati pa tudi ne more javnost na konstatacijo, da je poštno osebje v Sloveniji tako prezaposleno, da je vsak tretji nameščenec bil bolan. To so stvari, ki se nikakor ne bi smele trpeti in ki se zato morajo odpraviti. Tembolj pa moramo to zahtevati, ker ima pošta v Sloveniji vedno večje dohodke. Tako je znašal čisti dohodek niso niti všteti in ta promet gre v znatni meri skozi Slovenijo. Ta statistika, ki jo je objavil sobotni »Slovenec«, pač nad vse jasno dokazuje, kako Slovenija daje pošti vedno večje dohodke. Od 6 odstotkov vseh čistih dohodkov v letu 1927/28 je narastel delež Slovenije v letu 1936/37 na 28 odstotkov. Ali je sploh še mogoč bolj zgovoren dokaz, kako zelo bi morala poštna uprava skrbeti za dober poštni promet v Sloveniji. Saj dobiva tu več ko eno četrtino vsega svojega čistega dobička. Zato pa mora slovenska gospodarska javnost vztrajati na svoji zahtevi, da se mora poštna služba v Sloveniji zboljšati in nastaviti več poštnega osebja. Pripravljajte se za trgovski kongres! Angleško-italijanska trgovinska pogajanja V Londonu so se uradno začela italijansko-angleška trgovinska pogajanja za ureditev trgovine med obema državama in revizije dosedanjega klirinškega plačilnega dogovora z dne 6. novembra 1936. S sedanjimi pogajanji naj bi se predvsem uredilo tehnično vprašanje medsebojnega prometa ter proučile možnosti za povečanje trgovine, zlasti angleškega izvoza v Italijo. Sedanji klirinški dogovor je imel v glavnem ta namen, da omogoči plačilo italijanskih dolgov. Zato je bilo 27% italijanskega izvoza v Anglijo namenjeno za plačilo dolgov. Anglija je morala forsirati uvoz italijanskega blaga, da je mogla priti do plačila svojih zamrzlih terjatev. Ker pa so sedaj italijanski dolgovi plačani, zahteva Anglija, da se njen izvoz v Italijo poveča. V zvezi s tem se govori tudi o možnosti italijanskega posojila v Londonu. Stanje naših kliringov Po podatkih Narodne banke se je stanje naših kliringov dne 22. t. m. v primeri s stanjem dne 15. februarja spremenilo takole: + ali — 22.11. proti 15. II. v milijonih dotične nacionalne valute Pasivni kliringi: Švica šv. fr. 2,53 + 0,12 Ceškoslov. Kč 126,26 +8,35 Francija fr.fr. 11,32 —0,11 Belgija belga 4,56 — 0,14 Bolgarska (redni) din 0,41 — 0,09 Romunija din 15,27 — 0,27 Madžarska din 30,00 — 0,15 Aktivni kliringi: Italija (stari) lir 24,10 —0,20 Italija (novi) lir 37,48 — 3,08 Italija (novi) din 51,23 + 6,05 Poljska din 14,00 -j- 0,69 Bolgarska (turizem) din 0,41 nespr. Turčija din 11,99 — 0,10 Španska pezet 2,80 nespr. Nemčija RM 12,48 + 0,06 Svetovna trgovina v letu 1937. Po podatkih gospodarskega odbora Zveze narodov je nastalo prvo zboljšanje po letu 1929. v svetovni trgovini leta 1933. Od takrat obseg zunanje trgovine trajno raste ter se je zlasti povečal v letu 1937. Vrednost zunanje trgovine se je leta 1937. v primeri z letom 1936. povečala (v zlatu) za 23*7%, vendar pa je še vedno za 46'2% manjša ko leta 1929. Po količini pa je obseg trgovine manjši ko leta 1929. samo za 2'5%. Razlika je nastala zaradi velikega padca cen, ki so padle na 47*5% cen iz leta 1929. češkoslovaške cene za izvozni les v Nemčijo Ker dejansko dosežene cene za čsl. les, ki se izvaža v Nemčijo, zaradi politike dodeljevanja deviznih dovoljenj ne zadovoljujejo čsl. lesne izvoznike, je predpisal osrednji čsl. lesni svet obvezne cene za les, ki se izvaža v Nemčijo. Minimalna cena za celulozni les je določena na 15'50 RM za kub. meter franko Tečin n/L, dočim so se dosedaj sklepale kupčije na bazi 14*50 RM. Za okrogel les 25 do 24 cm je določena cena za isto pariteto na 21*50 RM namesto dosedanje 19—20 RM. Cene žaganemu lesu pa je zvišal lesni svet za 10 do 15%. Trgovinski register Vpisale so se naslednje izpremem-bc in dodatki: Tičar M. družba z o. i., Ljubljana. Z notarskim zapisom se je spremenila družbena pogodba v točkah 6. in 7. Družba ima enega poslovodjo ali več poslovodij in dva namestnika poslovodij. Anton Šušteršič ostane nadalje poslovodja družbe, dokler je sam družbenik in je njegov odpoklic mogoč le iz razlogov, ki jih določa trgovinski zakon v primeru izključitve javnega družbenika iz javne trgovske družbe. Družbo zastopa Anton Šušteršič samostojno. Za primer, da se postavi še en poslovodja, določijo družbeniki ob postavitvi drugega poslovodje način zastopanja ali podpisovanja tvrdke. Vpišeta se kot poslovodji namestnika Majda Premrov, roj. Šušteršič in Peter Šušteršič, oba v Ljubljani, Igriška ulica. Lečnik in drug, »Jugohackcr, javna trg. družba v Celju, Glavni trg. Izdelovanje predmetov iz srebra in drugih dragocenih kovin, posrebrovanje takih predmetov in trgovanje z njimi. Firma se glasi odslej: Lečnik in drug, javna trgovinska družba v Celju. »Aurea« tvornica in veletrgovina za zlatnino, kovine in ure v Celju. Izbriše se poslovodja dr. Fric Ma-gid, trgovec v Celju. vrst. Izbrišeta se poslovodji: Drago Cernjava in Andrej Nograšek, vpišeta pa nova poslovodji Franc Abulnar, delovodja v Mostah in Drago Kovačič, trgovec v Ljubljani. Družbo zastopata po dva poslovodji kolektivno. »Sava«, lesna trgovska in indu-strialna družba z o. z. v Ljubljani. Po sklepu občnega zbora se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator Slavko Simončič, prokurist »Lesne« v Ljubljani. Papirles, družba z o. z. v Ljubljani. Vpiše se Francetu Koben-terju in Ernestu Hiengu podeljena kolektivna prokura. Fr. Stupica, Ljubljana. Izbriše se zbog smrti lastnik Franc Stupica in Irmi Stupica podeljena prokura. Vpiše se nova lastnica Irma Stupica, trgovka v Ljubljani. Svečarna I. Kopač & Co., Ljubljana. Tvrdko zastopata odslej oba javna družbenika Ivan Bratuž in Hieronim Demšar samostojno. »Teos« družba z o. z. za tehnična obratna sredstva, Ljubljana. Izbrišeta se poslovodji Tornago Leo in ing. Ivan Tornago. Vpišejo se poslovodje: Ernst Steiger, zasebni uradnik, Dobrava pri Ježici, Teodor Rauscher, zasebni uradnik, in Slavka Pekolj, zasebnica, oba v Ljubljani. Družbo zastopa Slavko Pekolj kolektivno z enim izmed poslovodij. Triglav d. d. za proizvodnjo in prodajo prevoznih sredstev, Ljubljana. Spremenila so se pravila družbe. Tvrdka se imenuje odslej: »Avtomontaža« d. d. v Ljubljani. »Vinocet« tovarna vinskega in špiritovega kisa, družba z o. z., Ljubljana. Izbriše se poslovodja Ivan Jelačin st., vpišeta pa poslovodji Anton Ilofreiter, obratovodja na Viču, in Manfred Sternberg, industrialec v Zagrebu. »Kopitarna«, prva jugoslovanska tovarna kopit in drugih lesnih izdelkov v Loki pri Žusmu, d. z o. z. Firma se glasi odslej: Kopitarna, prva jugoslovanska tovarna kopit in drugih izdelkov v Mestinju, d. z o. z. Rudolf Franz in sinovi, Maribor Izbriše se zbog smrti prokura, podeljena Oskarju Matzlu. »Kanada«, uvoz in izvoz sadja, družba z o. z. v Mariboru. Sedež firme se je prenesel v Košake. Žirovnik-Vrtačič, družba z o. z., Mengeš. Spremenila se je družbena pogodba. Besedilo firme odslej: Pollak-Jenko-Vrtačič, družba z o. z. Izbriše se poslovodja Janko Žirovnik, vpišejo pa poslovodje: Ema Pollak, roj. Jelovšek, soproga industrialca, Ivana Hrovat, roj. Čer-nak, posestnica v Ljubljani, in Jenko Boris, cand. ing. v Ljubljani. Anton llirolla, žgalniea apna in prodaja apna, Zagorje pri Litiji. Sedež firme odslej: Kresnice pri Litiji. Lastnik firme: Gvidon Bi-rolla, stanuje v Ljubljani. Uradoma so se izbrisale naslednje tvrdke: Ivan Lavrič, trgovina z mešanim blagom v Cerknici. M. Lehnert, trg. z mešanim blagom v Ljubljani. Maks Ličen, trg. z lesnimi izdelki in stavbenim lesom v Zg. šiški. Import-Slovenija-Eksport. »Tova« družba z o. z. Ema Mravlja, prodaja sadja. A. Landskroner, trgovina z manufaktura im blagom in konfekcija za gospode in dame. Jos. Mihelič, trg. z mešanim blagom in žganjem. Valentin Zescliko, proizvodnja bombaževine in odejne volne, vse v Ljubljani. Franc Arh, trgovina z lesom in lesnimi produkti, lesna industrija, Bled. Mlekarna Škofja Loka, Leo Nei-dert. A. Kunstek & Pleterski, trgovina z usnjem, čevlji in čevljarskimi potrebščinami in trgovina z manufakturami in modnim blagom ter agenturno in komisionarsko podjetje v Ljubljani. Tovarna Diskobolos Avgust Koz-man v Ljubljani. I. Lopac, žaga in lesna trgovina v Tržiču. I. Lenček nasl. sin, trgovina s kleparskimi izdelki v Ljubljani. Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju. »Arbor« lesna trgovska in industrijska družba, d. d. v Ljubljani. Izpremenila so se družbena pravila ter se je osnovna glavnica znižala od 3,000.000 na 1,800.000 dinarjev, razdeljena na 30.000 delnic po 60 din. »Arbor« lesna trgovska in industrijska družba v Ljubljani. Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: dr. Rudolf Marn, načelnik v p., dr. Pavel Pestotnik, profesor, dr. Janko Berce, ravnatelj Kred. zavoda za trg. in ind., Josip Biber, bančni inšpektor, Ernest Hieng, trgovec, Pietro Grazzi, trgovec, Anton Re-schitz, lesni trgovec, vsi v Ljubljani. Za firmo podpisujejo predsednik ali podpredsednik likvidacijskega odbora in en likvidator. Gradbeno podjetje inž. Dukič in dr. Izbriše se javni družbenik ing. Evgen Štern, vpiše pa se novo vstopivši družbenik dr. ing. Jurij Štern v Ljubljani. Jcrše Leo, trgovina s kolesi in šivalnimi stroji, motoriji ter v to stroko spadajočimi deli na drobno, Ljubljana. Vpiše se prokurist Janko Žirovnik, trgovec v Ljubljani. Ernest Jeunikcr nasled. Anton Škof, Ljubljana. Izbriše se zbog smrti dosedanji lastnik Anton Škof, vpiše pa nova lastnica Marija Košak, roj. Škof, trgovka v Ljubljani, Pred škofijo. Besedilo firme odslej: Anton Škof. Fran Kos, Ljubljana. Firma se glasi odslej: F. Kos. Vpiše se novi lastnik Pavla Guzelj, roj. Kos, trgovka v Ljubljani, Zidovska ul. F. Kos, Ljubljana. Besedilo 1. odstavka obratnega predmeta, ki se glasi: »pletilna in trikotažna industrija«, se spremeni v »izdelovanje pletenin in trikotaže«. Motorbus, brzoprometna družba z o. z., Ljubljana. Spremenila se je z notarskim aktom družbena pogodba. Besedilo firme odslej ltobot, izdelovanje čistilnih naprav, družba z o. z. Izbrišeta se pošlo vodji Janko Šabec in Svetozar Hribar, vpiše pa se nov poslovodja Zoran Hribar, trgovec v Ljubljani. A. Nograšek & Co. družba z o. z. Ljubljana. Spremenila se je družbena pogodba. Besedilo odslej: »Ab-Ko« družba z o. z.« za nakup in prodajo tehničnega, športnega in drugega blaga. Obrat ni predmet v bodoče tudi prodaja koles, motornih koles, avtomobilov, vseh njihovih sestavnih delov, raznovrstnih gumijevih izdelkov, manufakturnega in konfekcijskega blaga, zastopanje tvrdk ki izdelujejo ali prodajajo to blago in eksploatacija patentov vseh Nova trgovinska z Avstrii Te dni so bila zaključena trgovinska pogajanja z Avstrijo. Kakor je že pri nas običajno, se vsebina doseženega sporazuma objavlja zelo pozno in tako tudi še sedaj ni znano besedilo nove pogodbe. Kakor poročajo beograjske »Trgovačke novine« vsebuje nova trgovinska pogodba naslednja določila: Plačilni promet Osnovna podlaga plačilnega prometa ostane tudi v bodoče zasebni kliring, čegar glavna karakteristika je, da se svobodno določa tečaj med šilingom in dinarjem na podlagi ponudbe in povpraševanja. Ta -svoboda gibanja tečaja pa je pri nas omejena z določbo, da ne sme tečaj narasti nad 8'70 in ne pod 8'17 din za avstrijski šiling. Z intervencijo na denarnem trgu mora naša Narodna banka preprečiti, da bi se tečaj dvignil nad to mejo ali pa padel pod njo. Na prve vesti o določilih nove pogodbe je avstrijski šiling v zasebnem kliringu naglo popustil in n-o-tiral v torek po 8T6 do 8'18, čeprav je notiral v prejšnjem tednu 8 50 din. Pospeševanje uvoza avstrijskega blaga Določila nove pogodbe imajo tendenco, da se pospešuje uvoz avstrijskega blaga, ki je v zadnjem času zaradi nizkega tečaja nemške klirinške marke zelo nazadoval v korist nemškega uvoza. Avstrijska industrija se že dolgo bori, da si zboljša pogoje za odjem svojega blaga v Jugoslaviji, zlasti še, ker je zaradi tuje konkurence odjem avstrijskega blaga zastal na vsem južno-evropskem trgu. Nizek tečaj avstrijskega šilinga naj sedaj omogoči pocenitev avstrijskega blaga, kar bo na drugi strani vsekakor zvezano z novimi težkočami za naš izvoz v Avstrijo, ker bo rentabilnost našega izvoza pri nižjem tečaju avstrijskega šilinga padla. Izvoz živine in zmanjšanje davščin Pod geslom urejanja trgovine so bili pri nas kakor tudi v Av striji ustanovljeni posebni zavodi, ki določajo in porazdeljujejo kontingente. Ti zavodi pobirajo za svoje delo velike takse in davščine, ki bistveno zmanjšujejo zaslužek proizvajalcev in izvoznikov. Sedaj je dosežen sporazum, da se te davščine zmanjšajo ter napravijo znosne. Prav tako je bil dosežen sporazum glede tedenskih kontingentov živine in njih razdelitve na izvoznike, da se izvoz živine ne zmanjša, temveč da se po možnosti še poveča. Glede razdeljevanja kontingentov pa bo prihodnji mesec odločila posebna konferenca zastopnikov pristojnih resorov. (Upamo, da se bodo pritegnili k tej konferenci tudi zastopniki naših izvoznikov in producentov.) • Koruza po kliringu Po danes veljavnih določilih se plačujeta koruza in pšenica samo v svobodnih devizah. Vendar pa je bila od tega pravila napravljena izjema za Nemčijo, Italijo, Češkoslovaško in deloma tudi za Francijo, ki plačuje koruzo na kliring. Sedaj je bila tudi Avstriji priznana pravica, da plačuje koruzo po kliringu, vendar pa je bila dana ta pravica le pod posebnimi pogoji. Tako bo dobivala Avstrija mesečno po 800 vagonov koruze, ki j-o bo plačevala s šilingi po zasebnem kliringu, če ne bo tečaj šilinga padel izpod 8*17 din. Ce pa bi padel šiling izpod tega tečaja, potem ima Avstrija pravico, da sme proti plačilu v kliringu dobiti mesečno samo 200 vagonov koruze. Pšenico pa mora Avstrija še nadalje plačevati v devizah. Ker pa nimamo zadosti pšenice za iz voz na razpolago, ni pričakovati, da bi se -izvoz pšenice v Avstrijo posebno povečal. Ugodnosti za avstrijske turiste Da se poveča dotok turistov iz Avstrije, bo naša Narodna banka šilinge, ki jih prinesejo avstri turisti, plačevala po višjem tečaju, kakor pa bo dnevni tečaj šilinga. S tem naj bi se doseglo večje zanimanje avstrijskih turistov za obisk naše države. Iz katerega vira se bo plačevala razlika v tečajih, ni razvidno, verjetno pa je, da bo šla na breme transferja finančnih dolgov tujini. Državne nabave iz Avstrije Mnoge države, tako tudi Avstrija, se prizadevajo, da bi bile čim bolj udeležene pri državnih dobavah. Zaradi stalnega favoriziranja nabav v Nemčiji in iz nekaterih drugih držav so bile avstrijske nabave v zadnjem času precej močno potisnjene nazaj. Pri zadnjih trgovinskih pogajanjih je bilo govora tudi o tem, da dobi avstrijska industrija večji delež pri državnih nabavah, kar bi v neki meri tudi omogočilo večji izvoz naše živine in deželnih pridelkov v Avstrijo. To bi bili v glavnem obrisi nove trgovinske pogodbe z Avstrijo, kakor jih navajajo beograjske »Trgovačke novine«. Čitajte »Trgovski list«! Upravni odbor mariborske Trgovske samopomoči Na zadnjem občnem zboruTrgov-ske samopomoči izvoljen upravni odbor se je konstituiral takole: Predsednik: Vinko Weixl, Maribor. Podpredsednik: Karl Jančič, Maribor. Odborniki: Zdravko Anderle, Anton Paš, Franc Belle, Hinko Sax, Josip Povodnik, Franc Ko-soll, Ivan Slavinec, Franjo Žnidarčič (tajnik), vsi iz Maribora, Franjo Jošt, Celje, Tomaž Breznik, Ptuj, Zvonko Mešiček, Ptujska gora, Alojz Remic, Dravograd. Namestniki: Ivan Kvas, Martin Černec, Mirko Feldin, vsi iz Mari bora, Ivo Tončič, Celje, Alojz Drofenik, Celje, Anton Poš, Maribor. Nadzorni odbor: Anton Linzner, Milan Klemenc, Ljudevit Kranjc. Namestniki: Stanko Kocbek, Drago Roglič, vsi iz Maribora. Zunanja trgovina V kratkem se začno med Italijo in Francijo trgovinska pogajanja Vodila se bodo v Rimu. Pasivni saldo italijanske trgo vinske bilance se je v januarju povečal na 500 milijonov lir proti 374 milijonom v 1. 1937. Uv?z znašal po vrednosti 1108 milijonov lir, izvoz pa 608 milijonov proti 515 milijonom v januarju 1937. Na angleških trgih za surovine in blago je zopet nastala čvrsta tendenca. Tako so se utrdile cene za ibaker, bombaž, srebro, cink itd. Politične vesli Plebiscita o novi romunski ustavi se je udeležilo po uradnih podatkih 4,2 milijona volilcev (nad 90%), od katerih je skoraj 100°/o glasovalo za novo ustavo. Proti je glasovalo le nekaj nad 5000 volilcev. Svetovni tisk komentira sedaj spremembo v angleški politiki precej drugače, kakor jo je pod svežim vtisom odstopa simpatičnega Edena. V glavnem pravijo ti komentarji: Eden je bil kot puritanec zagovornik strogih demokratičnih načel ter je zagovarjal stališče, da se z drugimi državami sploh ne more razgomrjati, dokler te ne preidejo na njegovo stališče. Njegova politika je bila načelno sicer simpatična, praktično pa prav nič uspešna. Eden je onemogočil IIoare-Lavalov sporazum, po katerem bi se Etiopija delila med Italijo in etiopskim cesarjem, kar bi vsekakor bila boljša rešitev, kakor pa je sedanja popolna itali-'anska okupacija Etiopije. Tudi v španskem vprašanju in kitajskem vprašanju ni mogel Eden niti najmanj pomagati Špancem ali Kitajcem. Ce je hotel Eden v resnici zastopati demokratična stališča, potem bi moral iti do skrajnosti in tudi z orožjem braniti svoje stališče. Tega pa ni storil in zato je razočaral celo tiste, ki so najbolj pozdravljali njegov nastop. Sedanja angleška politika bo manj načelna, zato pa bolj v kontaktu z življenjem. S sporazumom z Italijo si hoče Chamberlain utrditi stališča za rešitev drugih spornih vprašanj. Priznati je treba, da imajo ti komentarji nekaj podlage. Ostri nastop Hitlerja je rodil v mednarodni politiki tudi dobre posledice. Tako je v Franciji olajšal pot vladi narodne koncentracije, enako pa tudi na češkoslovaškem. Slovaki, ki so že odklonili poziv dr. Hodže, da stopijo v vlado, so sedaj imenovali svoje delegate, ki se bodo o tem pogajali z vlado. Tudi narodni demokrati so pripravljeni, da vstopijo v vlado. Poljska se bo zopet približala češkoslovaški, piše Pertinax v »Echo de Pariš«. Kajti po Hitlerjevem govoru in sporazumu v Berchtesgadenu je Poljska spoznala, da bi bilo zanjo zelo nevarno, če bi se moč Nemčije razširila še čez češkoslovaško. Tudi na neko balkansko državo je to novo spoznanje močno vplivalo. Francoski zunanji minister Del- bos je v francoskem parlamentu podal daljšo izjavo, v kateri je zlasti nastopil proti trditvi, da bi bila Francija osamljena. Angl. ministrski predsednik Chamberlain obvešča Francija stalno o poteku itali-jansko-britanskih razgovorov in francosko-britansko prijateljstvo je ostalo nezmanjšano. Nadalje je naglasil, da bo Francija tudi nadalje zahtevala spoštovanje neodvisnosti Španije in Avstrije in da v tem pogledu ne bo odnehala. Prav tako pa bo tudi spoštovala svoje pogodbene obveznosti do Češkoslovaške. Francija je polna ljubezni za mir, toda ne za mir za - vsako ceno. Koncem svojega govora je poudaril, da morda še nobeni vladi ni bila tako zelo potrebna moralna avtoriteta kakor sedanji. Vlada nacionalne koncentracije postaja v Franciji vedno bolj zahteva dne. Poroča se tudi že, da namerava izdati ministrski predsednik Chautemps proglas na narod, v katerem bo pozval vse Francoze, da strnejo svoje sile. Vodijo se tudi že pogajanja z voditelji opozicionalnih skupin s Flandi-nom, Marinom in Reynaudom glede ustanovitve vlade narodne koncentracije. Vsa Francija posveča sedaj tudi največje zanimanje narodni obrambi. Tako je na novo razgrnjeno vprašanje 40-umika v vojni industriji. Ker je treba zlasti letalstvo močno povečati, se v Franciji boje, da zaradi 40-umika francoska industrija te naloge ne bi mogla izvesti. Zato m izključeno, da se bo za vojno industrijo dovolil 48-umik. Sušnikov govor je napravil v vseh zapadnih demokratičnih državah zelo dober vtis. Tudi italijanski listi hvalijo Sušnikov govor, zlasti pa naglašajo njegov pogum, s katerim je branil neodvisnost Avstrije. V Gradcu so pripravljali narodni socialisti pohod na Gradec, da si prisvoje oblast na štajerskem. Iz vse štajerske naj bi prišlo v Gradec 60.000 narodnih socialistov. Policija pa je nameravani narod-no-socialistični pohod in manifestacije prepovedala. Garnizija v Gradcu je bila okrepljena, po mestu postavljene strojnice in lahki topovi, po ulicah pa so patruljirali lahki tanki. Na intervencijo notranjega ministra so narodno-socialistične manifestacije izostale. Nemška vojska bo s podaljšanjem vojaške službe povečana na 52 divizij. Denarstvo sojilo, ki se bo obrestovalo po 3°/o. Emisijski tečaj je določen na 100%. Posojilo pa smejo podpisati samo Švicarji. Veliki francoski denarni zavod Credit Lyonnais je imel lani 83,4 (predlani 80,3) milijona frankov čistega dobička ter bo izplačal 20°/o dividendo. Banka Credit Commer-ciale de France pa je imela 15,6 milijona frankov čistega dobička in bo izplačala 7,5% dividendo. Japonska je zopet izdala za 300 milijonov jen bonov za kritje stroškov kitajske vojne. 250 milijonov jen je prevzela Japonska banka, 50 milijonov pa depozitni urad finančnega ministrstva. Teden na beograjski borzi Kakor na gugalnici, tako nihajo tečaji na beograjski efektni borzi, pravi neki beograjski tednik pri opisovanju zadnjega beograjskega borznega tedna. In ne brez pravice. Tako je vojna škoda, ki je še vedno glavni naš špekulativni pa-Pir, padla 23. februarja skoraj na 440 din, a se je potem zopet dvignila in zopet nazadovala, a nazadnje le dosegla tečaj 456—455 dinarjev. Podobno so se gibali tudi tečaji drugih vrednostnih papirjev. To gibanje papirjev je predvsem posledica terminskega posla. Ljudje brez denarja kupujejo papirje in ljudje brez papirjev ponujajo te papirje. In ti ljudje morejo s tem vplivati na tečaje in povzročajo razburjenje na borzi. »Nar. blag.« predlaga zato, da bi se tudi na beograjski borzi uvedli nekateri ukrepi proti tem terminskim špekulantom. Morda na ta način, kakor se je to zgodilo pred kratkim v New Yorku, da se morejo vsi posli, pri katerih se sumi, da prodajalec dejansko nima blaga, zaključiti le po uradnem tečaju. Seveda pa bi pri nas tudi javna roka mogla s pravočasno intervencijo preprečiti marsikateri padec tečajev. Tako tudi 23. februarja, ko so tečaji najbolj padli, ni bilo intervencije javne roke. Na deviznem trgu ni bilo večjih sprememb. Avstrijski šiling, ki je nazadoval že na 8'16, se je začel naglo popravljati, dosegel 24. februarja 8’38 in zaključil v petek 8'40—8‘43. Angleški funti so ohranili svoj tečaj, nemške klirinške marke pa se utrdile na 14'30—14'50. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 22. t. m. navaja naslednje izpre-membe (vse številke v milijonih din): Zlata podloga se je povečala za 1,9 na 1.725,3. Devize izven podloge so narasle od 438,8 na 456,0. Vsota kovanega denarja v srebru in niklju se je dvignila od 405,0 na 421,1. Znova pa so padla posojila, ki So nazadovala še pod 1600 milijonov. Menična so se zmanjšala za 1)7 na 1.344,0, dočim so lombard-na narasla za 1,4 na 254,9. Zelo znatno so se povečale vrednosti rezervnih fondov, in sicer od 165 na 190, vrednosti drugih fondov pa od 21,5 na 34,1. Razna aktiva so narasla za 80,9 na 2.189,5. Ta visoki povišek aktiv je nastal, ker je dospelo pred 14 dnevi v Londonu kupljeno zlato. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 64,5 na 5.522, zato pa so obveze na pokaz narasle zaradi razpisa novih blagajniških zapisov za 148 na 2.918,5. Razni računi so se zmanjšali za 31,8 na 1.042,9. kritie je zmanjšalo od 26,49 na 26,26%. • Za ravnatelja Narodne banke je imenovan dr. Bizelac, za pomočnika ravnatelja pa Radojkovič in Nika Petrovič. Kdaj bomo že enkrat čitali tudi o imenovanju slovenskih uradnikov na vodilna mesta Narodne banke? Upravni odbor Narodne banke je sklenii da smejo podružnice Narodne banke v lastnem delokrogu dovoljevati cenzorske kredite v vi-sjhi do 50 milijonov din. Ljubljanska podružnica Narodne banke lahko odkupi zaenkrat menic do hajveč 5 milijonov din. Na zasedanju banskega sveta vr-baske banovine je bil sprejet predlog, da se ustanovi banovinska hranilnica s 3 milijoni din začetnega kapitala. Dotok izseljenskih deviz je znašal po podatkih finančnega ministrstva 1. 1934. 119 milijonov din 1. 1935. 192, 1. 1936. 214,5 in 1. 1937 298,4 milijona din. Švica je razpisala notranje po- TEDEN NA LJUBLJANSKI BOR POSEBNO POROČILO „ TRGOVSKEGA LISTA" Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet din 4,135.376'31. Devizna kupčija prejšnjega tedna ni kazala nobene posebne živahnosti. Krile so se le najnujnejše trenutne potrebe. Gibanje deviznega prometa v zadnjih tednih nam predočuje naslednja razpredelnica: pred- Dervize: zadnji minuli teden (vee v tisočih dinarjev) Amsterdam 326 12 Berlin 1296 1030 priv. klir. Curih 371 71 Din. deviza 712 164 avstr. pr. ki. Dunaj 694 1107 avstr. pr. ki. London 310 1214 priv. klir. New York 383 483 Pariz 18 54 Praga 23 — Ponovno občutno je nazadoval promet z angl. funti (za skoro 0 9 milij. dinarjev), Curiha in Amsterdama, dočim so se zmanjšali dinarski zaključki v avstrijskem privatnem kliringu za 0 548 milij. din, nasprotno pa povečali zaključki v avstrijskih šilingih za na 0 4 milij. dinarjev. V devizi Trst in Solun sploh ni bilo nobenega zaključka niti notic. Narodna banka je zopet posredovala v Curihu in Londonu, seveda le do višine dosedanjega dnevnega deviznega kontingenta. V privatnem kliringu je beležil avstrijski šiling: 21. februarja din 8'25—8'35 22. februarja din 8'20—8'30 23. februarja din 8'30—8'40 24. februarja din 8'34—8'44 25. februarja din 8'40—8'50 nemška marka: 21. februarja din 14'23—14'43 22. februarja din 14'28—14'48 23. februarja din 14'25—14'45 24. februarja din 14'23—14'43 25. februarja din 14'30—14'50 V angleškem privatnem kliringu je tudi to pot notiral funt od 21. t. m. dalje na vseh borznih sestankih din 238'—, in sicer le v povpraševanju. Devizna tečajnica zadnjega borznega tedna očituje ponovno slabljenje tečajev nekaterih važnejših deviz. V razdobju je bila pri posameznih devizah dosežena tale skupna tečajna razlika, izražena v poenih: Amsterdam — 1'—, Berlin je beležil na bazi notice z dne 21. t. m.t Bruselj — 0'64, London — 0'01, New York -+-1'26, Pariz — 1'44, Praga + 0'04, Trst + 0'31. Curih je ostal nespremenjen. Devize s pri m o Povpr. Pon. Narodne banke din din Amsterdam 21. II. 2401'66 2416'26 25. II. 2400'66 2415‘26 Berlin 21. II. 1734'03 1747'90 25. II. 1734'03 1747'90 Bruselj 21. II. 728'69 733'76 25. II. 728'05 733'11 Curih 21. II. 996'45 1003'52 25. II. 996'45 1003‘52 London 21. II. 214'90 216'95 25. II. 214'89 216'94 New York 21. II. 4257'25 4293'57 25. II. 4258'51 4294'82 Pariz 21. II. 140'61 142‘05 25. II. 139'17 140'61 Praga 21. II. 150'79 151'89 25. II. 150'83 151'93 Tret 21. II. 224'64 22772 25. 11. 224'95 228'03 Efektno * v *v V trzisce tendenca stalnejša — za državne efekte. Položaj na našem efektnem trgu je še nadalje skrajno nezadovoljiv. Od bančnih papirjev je notirala Narodna banka pretežno na bazi din 7.800'— za blago, le 22. t. m. din 7.780'— v ponudbi, dočim je bila njena denarna notica stalno din 7.700'—. Izmed industrijskih vrednot so beležile delnice Trbo- veljske premogokopne družbe, in sicer 21. t. m. din 225'— v povpraševanju ter din 235'— v ponudbi, 25. t. m. pa za din 5'— nižje za blago in denar. Notice državnih vrednostnih papirjev so bile v minulem tednu naslednje: 1938 din din 7% inv. pos. 21. II. 97'— 99 — 25. II. 97'25 99'-8% Blair 21. II. 96'- 100'- 25. II. 95'- 98'— 7% Blair 21. II. 90'- 92'— 25. II. 88‘50 89'59 7% Seligman 21. II. 98'— 100 — 25. II. 99'- 101'-4% agr. obv. 21. II. 57'— 59 — 25. II. 58'— 6(1— 4% drž. gar. 21. II. 51'— 53'— agr. obv. 25. II. 51’— 53’— 6% begi. obv. 21. II. 87'— 90'— 25. II. 88'50 89'50 2'5% vojna škoda 21. II. 455'— 458'— 25. II. 452'— 456'— 6% obv. dalm. 21. II. 87'25 90]— agrara 25. II. 88‘— 90'— Žitno tržišče Tendenca še vedno stalna. Promet je bil zelo slab, cene pa večidel nespremenjene tako pri mlevskih izdelkih, kakor pri žitu, razen ječmena, ki se je podražil za din 13'— (62 kg, 2%) in za din 7'— (63/64 kg, 2%). Sicer je položaj v glavnem ostal nespremenjen. Na zadnjem borznem sestanku so bile na tukajšnji borzi dosežene te cene: Žito: Koruza: din din umetno sušena, s kvalitetno garancijo, fco. nakladalna postaja . 107'— 109' času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja...............94'— 96-— Pšenica: juž. banatska, 77 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .... 176'— 178'— gor. bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja...............180'— 182’50 Ječmen: 62 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . 148'— 150' 63/64 kg, 2 %, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti dukltikatu, franko maki. postaja 155'— 157'50 Oves: zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 137'50 140'— Mlevski izdelki: Moka: din dtn pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 285-— 290'— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . • 285'— 290'— pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . • 265*— 270'— pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 245'— 250-— Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . • • 110'— 115'— pšenični, drobni, v egal 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . • • 100'— 105'— Pšenica (cene po pogojih Privilegirane a. d. za izvoz deželnih pridelkov) fko ladja: Tisa I (od sev. meje do vključno Curuga) kval. 79/2% din 168'—. Tisa II (od Zabija do ustja Tise) kval. 79/2% din 167'-. Donava, Srem in Drava, Slavonija kval. 77/78/2% din 164'—. Donava, Srbija kval. 77/78/2°/»—3%> din 158'—. Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvaliteta 77/78/2%—3% din 157'-. Od določene cene za blago fko. vlačilec, se- za kritje pretovornih stroškov zmanjša cena za vagonsko blago 2 dinarja od 100 kg. Lemo tržišče Tendenca nespremenjeno mlačna. Tudi v pretečenem tednu še ni bilo pričakovanih uvoznih dovoljenj iz Italije, računa se pa s tem, da jih bodo italijanski uvozniki vsekakor prejeli vsaj začetkom marca t. 1. Baš vsled tega je bil naš izvoz v Italijo v prvih dveh mesecih t. 1. naravnost minimalen. Na drugi strani pa je bil tudi na domačem trgu zelo slab odjem, zlasti stavbenega lesa in to v glavnem radi mrzlega vremena. Prav tako se letos kar ne more oživeti kupčija z Nemčijo, pred vsem zbog težkih predpisov, ki na obeh straneh ovirajo ugoden razvoj medsebojne lesne trgovine Anglija trenutno ne kaže nobenega zanimanja in je to za nas zelo občutna vrzel. Kot je bilo pričakovati, so padle cene tako izdelanemu kot okrog lemu lesu. V zimski sezoni je bilo pripravljeno veliko drv — pač v upanju, da bodo ostale cene, ki so pred časom porasle. Zal pa so močno popustile cene drv radi prekinjenega izvoza v Italijo ter se zdaj gibljejo razmeroma v isti višini kakor začetkom prošle jeseni. Tudi za brusni ali celulozni les ni več takega zanimanja ko jeseni Vsi znaki kažejo, da je naša les. na trgovina zopet zašla v novo krizo ... Doma in po svetu Stalni svet Balkanske zveze je imel svoj prvi sestanek v soboto, dne 26. februarja. Oficialno poročilo o tem sestanku pravi, da so vsi člani sveta poročali o odnoša-jih svojih držav do drugih držav, da so zunanji ministri vseh štirih zaveznic razpravljali o političnem položaju ter konstatirali popolno soglasnost vseh držav Balkanske zveze glede vseh važnejših političnih vprašanj. Narodna skupščina je že pričela podrobno razpravo o proračunu, • Jugoslov. klub neodvisnih senatorjev se je formiral v senatu. Njegov predsednik je dr. Ulmanski, njegov tajnik pa dr. Marušič. Zagrebški metropolit Dositej ter dalmatinski episkop dr. Irinej nista več člana sv. sinoda, temveč sta na njuno mesto izvoljena skopski mitropolit Josip in banatski episkop Vikentij. V Zagrebu je začel izhajati tednik »Nezavisnost«, ki nastopa proti politiki TISS in dr. Mačku. Kot odgovorni urednik je podpisan dr. Dragan Hrvoj, med sotrudniki pa so dr. Protulipac, dr. Prebeg, dr. Lukas, bivši predsednik Hrvatske matice, dr. Vranešič, bivši predsednik zdravniške zbornice in drugi. Prepovedana je knjiga manega hrvatskega pisatelja Krleže »Ep-pur si muove«. Umrl je v Ljubljani kanonik dr. Mihael Opeka v starosti 67 let. Pokojnik je slovel kot izvrsten pridigar ter izdal tudi več knjig svo»-jih govorov. V mladih letih je bil tudi pesnik ter bil več let tudi urednik »Dom in sveta«. V Ljubljani je užival splošno spoštovanje ter bo Ljubljana za njim iskreno žalovala. Slava njegovemu spominu! V Ribnici je umrl Ivan Arko, dolgoletni in zaslužni tajnik ribniške posojilnice. S svojim delom si je stekel velikih zaslug za napredek Ribnice in dolenjskega gospodarstva. Užival je velik ugled po vsej Dolenjski. Slava njegove- mu spominu, žalujočim ostalim pa naše iskreno sožalje! Vcletržec Vasa Orlovič iz Knina e izvršil samomor. Dvorna dama Franja Tavčarjeva e bila odlikovana z redom sv. Save II. reda. čestitamo! Prometni minister je podpisal sklep, da sme ljubljansko železniško ravnateljstvo v lastni režiji polagati tračnice na progi št. Janž-Sevnica in razširiti postajo v Sevnici. V ta namen je dovoljen kredit v višini 4,655.244 din. Proračun savske banovine znaša 212,1 milijona din, s proračuni fondov in ustanov pa 240 milijonov din. Z novim proračunom se uvaja 10% cestna doklada. Kuluk pa bodo plačevali v bodoče le zavezanci uslužbenskega davka. Gospodarski odbor zagrebške občine je sklenil, da daruje zagrebška občina zagrebški univerzi zemljišče za zgraditev poslopja veterinarske in tehnične fakultete. Banska uprava v Zagrebu je dala pod zaporo vse dohodke mesta Koprivnica, dokler to ne izplača svojega dolga banovini v višini 2 milijona din. Pri volitvah obratnih zaupnikov v Mariboru so dobili kandidati soc. demokratov 84, lista nacionalistov 15, Jug. strokovne zveze 11 in ZZD 3 zaupnike. Tretja jugoslovanska grafična razstava se otvori v nedeljo v Beogradu. Razstavljenih bo 258 del od 27 razstavljalcev. General Pcrshing, poveljnik ameriške vojske v svetovni vojni, leži na smrtni postelji. Avstrijska vlada je izdala policiji in orožništvu nova navodila glede narodnih socialistov. Kljukasti križ je še nadalje v Avstriji prepovedan, kakor tudi nar. soc. uniforme. Prepovedan je tudi hitlerjevski pozdrav. Določbe o prepovedi tujih listov ostanejo v polnem obsegu v veljavi. Narodno socialistično delovanje v skupinah ni dovoljeno. Vsaka narodno socialistična propaganda se mora kaznovati. Prenosi radijskih govorov iz Nemčije, ki imajo uradni značaj, so dovoljeni le, če prenašajo te govore tudi avstrijske radijske postaje. Na graški univerzi, ki je središče narodno socialističnega gibanja, so bila ustavljena predavanja. Graški župan, ki se je vdal pritisku narodnih socialistov ter razobesil narodno socialistično zastavo na magistratu, je bil poslan na dopust, s katerega se najbrže ne bo več vrnil na svoje mesto. General Franco javlja, da so njegove čete v bojih pri Teruelu ujele 16.280 republikancev, pokopale skoraj 10.000 trupel republikanskih miličnikov ter zavzele 1100 km2 ozemlja. Flamski nacionalisti so dosegli velik uspeh ter je vlada pristala na ustanovitev posebne flamske akademije znanosti in umetnosti. Japonska vlada je zahtevala od velesil, da vsi njih državljani za-puste kitajsko ozemlje, na katerem se vodijo vojne operacije. Tej zahtevi pa velesile ne bodo ustregle, ker je jasno, da izvira japonska zahteva edinole iz želje, da bi bila njih vojska na Kitajskem brez kontrole tujcev in da bi potem mogla uganjati, kar bi hotela. Vojni odbor parlamenta USA je sprejel zakonski predlog, s katerim se pooblašča predsednik Združenih držav, da za časa vojne kontrolira vso gospodarsko delavnost. Tako velikega pooblastila ni imel predsednik Wilson niti za časa svetovne vojne. Japonci poročajo, da so dosedaj izgubili na Kitajskem 72 vojnih letal, Kitajci pa 302. Nadalje poročajo Japonci, da so dosedaj zasedli nad 700.000 kvadratnih kilometrov kitajskega ozemlja. Končno poročajo, da njih ofenziva uspešno napreduje. Kitajska poročila pa govore o neuspehih Japoncev. Bivši ameriški državni podtajnik Mellon je zapustil »le« 45 milijonov dolarjev, ker je malo pred svojo smrtjo večino svojega premoženja razdal za kulturne in znanstvene namene. Brez teh daril bi zapustil 400 milijonov dolarjev. V Chicagu nameravajo zgraditi nebotičnik z 200 nadstropji. 34 hiš so morali podreti, da so napravili prostor za ta kolos. 400 liftov bo skrbelo za promet v tem nebotičniku. V bližini Bosanske Rače se je potopila tovorna ladja »Morava«. Ljudje so poskakali z ladje, da bi se rešili s plavanjem na breg, kar se pa ni vsem posrečilo ter je pet ljudi utonilo. V Kaliforniji se je ponesrečilo letalo ameriškega časopisnega kralja Hearsta. Pet potnikov se je ubilo. Med mrtvimi sta tudi lord Blunkett in njegova žena, prijatelja angleškega kralja. Velikanski peščeni vihar je divjal v Spodnjem Egiptu. Nanesel je toliko peska v Sueški prekop, da je bil za nekaj časa ustavljen promet v njem. Vihar je podrl 1000 hiš ter je bilo ubitih 15 ljudi. češkoslovaška v vojni in miru J ugoslovansko-čehoslovaška liga v Ljubljani je priredila v petek zvečer predavanje z zvočnim in nemim filmom o Češkoslovaški v vojni in miru. Predavanje je bilo izredno dobro obiskano, da je moralo mnogo ljudi oditi, ker niso več dobili vstopnic. Tudi ponovni aplavzi med predavanjem konzula Minovskega ter med predvajanjem filmov so pričali, da je slovensko prijateljstvo do češkoslovaškega naroda v resnici iskreno in globoko. Ves večer je bil dobro pripravljen, imel je samo eno napako, da je bil predolg ter bi zato predavanja med predvajanjem filmov lahko odpadla. Uvodne besede je spregovoril predsednik lige dr. Stare, nakar je predaval konzul Stanislav Mi-novsky o Češkoslovaški, njeni zgodovini, njeni sedanji poziciji in njenem sedanjem stanju. Predavanje je bilo krasno sestavljeno, vsa velika snov spretno obdelana, da je bilo na kratko povedano vse najvažnejše, kar je treba vedeti o Češkoslovaški. A tudi potrebno je bilo to predavanje, ker se pod vtisom zadnjih dogodkov tudi pri nas čujejo tu pa tam govorice, kakor da Češkoslovaška ne bi inogla vzidržati sedanjega nar. soc. pritiska. Toda že težje čase kakor današnje je srečno in uspešno preživela Češkoslovaška, kakor je z vso pravico poudaril konzul Mi-novsky. Da je ta vera v moč češkoslovaške države tudi upravičena, je dokazal tudi film o češkoslovaški armadi. Film je pokazal, da je čsl. vojska tehnično odlično opremljena in da je sila, na katero se more Češkoslovaška zanesti. Predavanje o čsl. vojski je bilo manj posrečeno in bi zlasti zaradi dolgosti večera brez škode odpadlo. Prireditev Jugosl.-čsl, lige je bila v celoti posrečena in je svoj cilj tudi v polni meri dosegla. Povpraševati ja po našem blagu m. ■ ■ ■ v tun 168 — New York City: proizvodi naše hišne industrije v narodnem slogu, 169 — Dunaj: posušene 'bosenske češplje (za Egipt), 170 — Milan: zaklane svinje, živina, perutnina, suha povrtnina in surove kože, 171 — Rotterdam: športni čevlji iz grobega platna s podplatom iz konoplje (espadrilles) in drugi športni predmeti, 172 — Almelo: magnezijev oksid, 173 — Rotterdam: išče se zastop- ZA POMLAD OIVNE MODNE NOVOSTI za Vas in Vašo družinico ima pripravljene in pričakuje Vaš poset MANUFAKTURA NOVAK Uubljana — Kongresni trg 15 pri nunski cerkvi Solidne cene Kvalitetno blago Ponudbe tujega blaga: 21 — Dordrecht (Nizozemska): stroji in oprema za pekarne, 22 — Hertogenbosch (Nizozemska): ohlajevalni stroji, 28 — Groningen (Nizozemska): stroji in oprema za pekarne, 24 — Rotterdam: semenski krompir, Kolesa, motorna kolesa na debelo. Zahtevaite ponudbe. SploSna trgovska družba z o. z. Ljubljana, Tyrševa cesta št. 33 (Javna skladišča) nik za nakup in prodajo črev v naši državi, 174 — Hamburg: na kompenzacijski podlagi se iščejo jedilna mast in mast za izdelovanje mila, vino, perutnina, jajca, sveže in suho sadje ter druga živila v zameno za tovorne in potniške ladje, motorne čolne in jadrnice, vlačilce in druga razna prevozna sredstva, 175 — Tel Aviv: tuljce za moške klobuke iz dlake išče velika in edina tovarna moških klobukov na bližnjem vzhodu, ki ne prodaja svojih izdelkov le v Egiptu, Siriji in Iraku. Firma zahteva ponudbe z vzorci v vseh barvah z označbo najnižjih cen ter plačilnih pogojev, 176 — Sofia: svinec in bel cement, 177 — Bruselj: premog, 178 — Liege: železni oksid in drugi oksidi za barvanje. 25 — Tilburg (Nizozemska) stroji in oprema za pekarne, 26 — Breda (Nizozemska): oprema za velike kuhinje, 27 — Primenhage (Nizozemska): stroji za klavnice, 28 — Dem Haag: kapice iz aluminija za zapiranje steklenic, 29 — Rotterdam: rižja moka, išče se zastopnik za prodajo cvetlic in povrtnine, * Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način em balaže z ozirom na tržne uzance, Že v 24 urah barva, ples,ra ln kemično »naši obleke, klobuke Itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovrat uike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Setenbnrgova ul. I Telefon it 22-72. 4. količino razpoložljivega blaga, 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Radio Ljubljana Torek, dne 1. marca. 11.00: šolska ura: Kar bo, pa bo! — Veseloigra v 4. dej. Spisal Drago Koš-merlj, izvajajo brezposelni učit. abiturienti — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Šramel kvartet — 14.00: Napovedi — 18.00: Magistrov trio — 18.40: Narodnostna vzgoja (dr, Stanko Gogala) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: Direndaj na pustni torek. — Pisan, večer ob besedilu Jakoba žvana in sodelovanju članov radijske igr. družine, terceta sester Stritarjevih in pevskega jazz-kvarteta — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Koncert radijskega orkestra in citraški trio »Vesna«. Sreda, dne 2. marca. 12.00: Radijski Šramel — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Virtuozi (plošče) — 18.00: Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje (dr. Anton Dolinar) — 18.40: Zgodovina gorenjskih mest (dr. Jos. žontar) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: šah — 20.00: Hof fmannsthal-župančič: Sleher- nik (člani Nar. gled. v Ljubljani) — 21.30: Plošče — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Koncert radijskega orkestra. LIPSKI POMLADNI SEJEM 1931 Začetek: 6. marca 60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpeiškog saj m a, Beograd, Knez Mihajlova 33/1. in častni zastopniki: Ing. G. Tonnies, Ljubljana, Tyrševa c. 33 Telefon 27-62 in Jos. Bezjak, Maribor, Gosposka ul. 25 Telefon 20-97 •XXX X V Državna razredna loterija žrebanje V. glavnega in zadnjega razreda tekočega 35. kola srečk se bo vršilo po loterijskem načrtu v času od 15. februarja do zaključno 11. marca t. 1., in to: v Beogradu: 15., 16., 17., 18., 19., 21., 22., 23., 24. in 25. februarja in v Ljubljani: 1., 2., 3., 4., 5., 7., 8., 9., 10. in 11. marca tega leta.. V tem žrebanju bodo 11. marca t. 1. izžrebane štiri premije, in to: od din 400.000’-, 500.000'- Poleg teh premij bo izžrebano veliko število dobitkov od din 200.000'-, 00.000'—. 50.000'—, 100.000’-, 60.000'—. 40.000'-. in drugih manjših. — Skupen znesek dobitkov v tem žrebanju znaša 1,000.000'-. 2,000.000' 35.000'- 30.000' 25.000'- 20.000' 15.000' 12.000' 10.000’- din 56,927.000'- ki se bo izplačal brez vsakršnega odbitka. x R1.P*ko V najsrečnejšem primeru z možnim združenjem premije in dobitka lahko zadenete na tem žrebanj din 3,200.000"— SSSSlSSSStSSSi^ v. > * Oni p“ ki nimajo srečk, a bi se želeli udeležiti na igri v V. glavnem razredu, jih morejo nabaviti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki so skoro v vsakem večjem kraju, a za doplačilno ceno, in to: za eno celo srečko din 1000—, za eno polovico srečke din 500’ za eno četrtinko srečke din 250’ Pobližja pojasnila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobe na zahtevo brezplačno pr, vsch pooblaščemh prod j srečk. Radio-postaja v Beogradu bo objavljala poleg dnevnih vesti vsak dan tufc rezultate žrebanja za dobitke od dm 5£00 ^ gOTpodar- Z nakupom srečk državne razredne loterije vsak posameznik poleg osebnih korist,, k, ph more doseč,, pomor« oben nemu gospodar stvu, obrti, industriji in vojnim invalidom, ker se čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno razdeli v pre, omenjene svrne. ladajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, a d., njen predstavnik Otmar Mlhalek. vsi v Ljubljani.