ic ★ ★ M C M X X X V LETNIK II ŠTEVILKA 2 MESTNA ELEKTRARNA LJUBLJANSKA V svoji prodajalni na Mestnem trgu £ ima bogato halogo Iestencev / namiznih svetiljk, grelnih aparatov; likalnikov, motorjev in električnih Štedilnikov, Žarnic in sploh vsega električnega materiala. Za popolnoma elektrifici¬ rana gospodinjstva nudi električni tok po izredno nizkih cenah Posebna cena za o^revalnilee vode na nočni tole f 60 par za leilovatno uro) Izvršuje vse električne instalacije za luč in moč najsolidneje in po najnižjih cenah Ravnateljstvo Adestne elektrarne: Ljubljana, Krekov trg 1 o Prodajalna Mestne elektrarne v Ljubljani, Mestni tr 3 3 (masistr. poslopje) biblioteka univerze v Ljubljani U Hudima. k&uslcu uUc& sieviSiui 6 W WrWFF w •■lil 9W $ * wrW^WWw9 V*VVFrPVfV|f VF• nWflr ^ 5925-13110 9675-4U.14* 5605-44168 Oalnllka tlakama, d. d. v Ljubljani Koto A. Berthold Dr. Ivan Tavčar, ljubljanski župan (1912—1921) LJUBLJANSKA ROKOPISNA ZBIRKA PRAVNIH OBRAZCEV IN PREDPISOV IZZA TRIDESETLETNE VOJNE DR. JUR. E T DR. H. C. METOD DOLENC (Nadaljevanje.) V pogled v zemljiškopravne razmere nam daje vzorec, ki obravnava sledečo prošnjo (1. 122.), naslovljeno na gospoda grofa in uradnega prezidenta »einer lobi. Landschaft in Crain Herrn Verordneten«. Prosilka se piše Marta Feyerabend. Ona prosi, da naj se dvorec Ribnik, ki ga je ona podedovala, pa ga je prodala Joštu baronu Mosch- khonu, ki pa je še prepisan v deželni glavni knjigi stanovskih zemljišč (alda in Crain Haupt Giilt- buch) na Pavla Jankoviča, prepiše naravnost na njenega kupca. Nalog za to naj se izda gospodu knjigovodji, »dero Buechhalter Hanns Karl von Saunburg«. Ko se to izvrši, obljubi prosilka »beg Verbindung des Landschadenpundts« za sebe in za svoje dediče, da nikdar ne bo storila ničesar zoper to. Datum: Ljubljana, 20. avgusta 1659. Takoj na to pa se je obvezal z listino kupec baron Mosch- khon, da bo od prepisa naprej davke plačeval pri¬ stojnemu uradu (Generali Einember Ambt) in da ne bo deželi nobenih stroškov delal. Školastika Kozamernik (Khosuamernikhin) je umrla in zapustila nekoliko imovine. »Burgermai- ster Richter und Rath der fiirstlichen Haubtstatt Lagbach« je dne 2. julija 1639 določil z ediktom (1. 10.) »peremptorischen Gerichtstag« za 19. av¬ gust 1639 na rotovžu ob 7. uri zjutraj, kjer se mo¬ rajo vsi upniki, ki imajo kaj dobiti od zapustnice, bilo radi dolga, ženitnih obvez, posojil ali česar¬ koli, osebno ali po zastopniku zglasiti in svoje zahteve prijaviti. Na koncu tega edikta je zapre¬ tilo, da se bo po došlih prijavah postopek nada¬ ljeval »mit den ferneren Nottuerfften fronto na Vodnikov trg 1.1895. Gosposka ulica s Knežjim dvorcem LJUBLJANA PRED POTRESOM IN PO POTRESU ING. ARH. GUSTAV OGRIN (Konec) V prvem strahu so ljudje svoje hiše zapustili, po¬ zneje pa so jih podprli znotraj in zunaj s številnimi oporami in to zlasti zaradi silno se razširjajočih vesti, da bo še več potresnih sunkov. Ker pa so zidovje po mnogih ulicah podprli križem s tramovi, je bil promet močno oviran. Nekatere ulice so zaprli tudi za pešce. Zelo verjetno je, da so hiše podpirali predvsem zato, da bi lažje vzdržale morebitne poznejše potresne sunke. Res je sicer, da so se pojavljali lahni potresni sunki še par mesecev pozneje, vendar so ljudstvo bolj ko pa ti tresljaji sami plašile neutemeljene govorice, da pravi potres šele pride ter da so bili to le pred¬ hodni sunki. Da so ljudje večkrat po nepotrebnem podpirali hiše, dokazuje n. pr. odlok deželnega pred¬ sedstva, ki pravi, da je nepotrebne podpore, ki samo ovirajo promet, odstraniti. Radi preštevilnih podpor in zaprtja nekaterih ulic je prišlo pozneje tudi do mno¬ gih pritožb. Tako so se n. pr. pritožili trgovci in obrt¬ niki židovske ulice, o kateri pravijo poročila, da je ena najnevarneje poškodovanih ulic. Pritožitelji pa zahtevajo, da se ulica odpre, češ, da itak nima ni- kakih resnejših poškodb, ki bi lahko zahtevale za¬ poro ulice. Enako pritožbo so vložili tudi gostilničarji s Sv. Petra ceste, ki je tudi veljala za zelo poškodo¬ vano. Pa tudi proti odlokom ocenjevalnih komisij, da je treba gotove hiše podreti, so bile poslane na deželno predsedstvo in na sodišča številne pritožbe, češ, da hiše niso v takem stanju, da bi jih bilo podreti. To znači, da so te komisije ocenjevale prizadeto škodo preje višje nego nižje. V dvomih pa se je komisija raje odločila za demoliranje kot pa, da bi si naprtila na glavo odgovornost za morebitno poznejšo nesrečo. Ker pa pravijo domača poročila, da so komisije oce¬ nile škodo dva- do trikrat prenizko, bi to zopet doka¬ zovalo, da so domača poročila o nesreči in o prizadeti škodi močno pretiravala. Do konec potresnega leta so od 1373 hiš, kolikor jih je štela Ljubljana ob času potresa, podrli le 49. Med temi pa so bile gotovo tudi take, ki jih niso po¬ drli zgolj iz varnostnih ozirov. Hišni posestniki, ki so podrli in na novo zgradili svoje hiše, so bili namreč deležni večjih ugodnosti in je verjetno, da se je marsi¬ kdo tega poslužil ter si je zgradil raje novo hišo, kot pa bi staro popravljal. Podiranje starih hiš pa je pospeševala tudi občina sama, ki je nameravala znatno preurediti staro mesto in je bilo v njeno ko¬ rist, da se podro hiše v ulicah, ki jih nameravajo raz¬ širiti, ali pa da se pridobi prostor za eventualne nove ceste, trge in javna poslopja. Na arhitektonsko vrednost starih poslopij ni nihče mislil, še manj jo zagovarjal. Vse je bilo prežeto z edino mislijo po preureditvi mesta. Občinski svet si je že tedaj ob potresu nadel nalogo, »da dvigne iz razvalin novo, lepšo, z vsemi modernimi napravami preskrbljeno Ljubljano, dostojno središče dežele slo¬ venskega naroda.« Pri tem pa jih ni motilo dejstvo, da so hodili iskat vzore v tujino in da so pri preure¬ ditvi le preveč jemali tuje moči, čeprav so imeli svojih dovolj na razpolago. Pozabili so, da bi zaklade naroda bolje čuvali domači ljudje. Zdi se, da je mesto upoštevalo nasvet deželnega predsedstva, naj da delo KRONIKA 131 tujim stavbnim tvrdkam in naroča napravo načrtov pri tujih tehnikih, češ, da bodo imeli domači ljudje itak še pozneje dovolj dela. Dne 9. V. 1895 je občinski svetnik Jan VI. Hrasky v izredni občinski seji predlagal, naj se ustanovi ko¬ misija, ki naj sestavi v glavnih potezah program o regulaciji mesta, v prvi vrsti tistih cest in ulic, ka¬ terih stavbne črte je treba najprej določiti, za izde¬ lavo načrtov pa naj se najame dva inženjerja. Za to ustanovljena komisija je res napravila program o re¬ gulaciji mesta, naprava načrtov pa je bila po dovr¬ šeni konkurenci poverjena ravnatelju državne obrtne šole na Dunaju, arhitektu Camillu Sitte-ju. Sitte je bil tedaj, kakor sem že omenil, eden prvih strokov¬ njakov na polju regulacije mest. Svoje nazore odkriva v knjigi »Der Stadtebau«. Zavzema se za moderne re¬ šitve in priznava dobrine, ki jih je v tehničnem oziru prinesla zadnja doba, vendar pogreša v njej estetskih momentov. Priporoča ohranitev lepih starih vrednot, ki vedno bolj zginjajo in se zabrisujejo, vendar pravi nadalje, da »sila kola lomi« in da je treba torej pred¬ vsem izvesti vse, kar se je zaradi higienskih, zdrav¬ stvenih in drugih važnih razlogov izkazalo za nujno, četudi se pri tem uniči še take vrednote. Zanimivi so ti Sittejevi nazori zlasti za nas, kajti naprošen, kako bi bilo treba regulirati Ljubljano, je menil, naj bi se ji ohranil dosedanji starodavni značaj. Prilike so bile pri nas torej take, da bi se moglo izvesti mo¬ derno regulacijo mesta, ne da bi bilo treba uničiti stare lepote. Arhitekt Sitte je nato napravil načrt za regulacijo Ljubljane in ga je osebno predložil naj¬ prej stavbnemu odseku, pozneje pa še občinskemu svetu. Načrt pa občinskih mož ni zadovoljil. Priznali so mu sicer veliko umetniško vrednost, vendar so si hoteli urediti mesto po svoje. Enaka usoda je doletela tudi še dva druga načrta, ki sta ju iz lastnega nagiba predložila arhitekt kranjske stavbne družbe Adolf Wolf in naš rojak, arhitekt Maks Fabiani z Dunaja. Ljubljančani bi si lahko kljub usodni nesreči, ki jih je bila doletela, ohranili vse lepote starega mesta. Kresija v Špitalski, sedaj Stritarjevi ulici Preskočili bi ono v zgodovini regulacije mest tako neslavno dobo XIX. stoletja in si uredili mesto prav tako po modernih principih, a z upoštevanjem estet¬ skih vidikov. Seveda bi bilo treba zato močne roke in razumevanja. Upoštevanje Sittejevega nasveta bi ohranilo mestu še marsikatero lepoto, odvrnilo pa bi od njega vso dolgo kalvarijo počasnega razvoja k popolni ureditvi in ga tudi obvarovalo marsikatere napake, ki se niti ne da več popraviti. Ker torej občinskih mož nobeden izmed vposlanih treh regulacijskih načrtov ni zadovoljil, je prejel predstojnik mestnega stavbnega urada Jan Duffe na¬ ročilo, da napravi na podlagi teh treh načrtov še če¬ trti regulacijski načrt, ki pa naj ustreza njihovim že¬ ljam. Ko je Duffčjev osnutek stavbni odsek presodil in ga izpopolnil po svojih željah, ga je občinski svet izročil še posebni anketi, v katero so bili poslani razni občinski svetniki, vladni in deželni zastopniki ter stro¬ kovnjaki, dalje zastopniki raznih denarnih zavodov in končno še zastopniki stavbnih mojstrov. V smislu sklepov te ankete je Duffe svoj regulacijski načrt znova pregledal in popravil. Ko sta naposled vnesla v načrt svoje želje in zahteve še stavbni odsek in odsek za olepšavo mesta, je občinski svet načrt dne 23. jan. 1896 sprejel in ga je dne 19. avgusta 1897 odobrila tudi deželna vlada. To je torej vsa odisejada ljubljanskega regulacij¬ skega načrta, ki je v svoji končni obliki še najbolj podoben Fabianijevem načrtu, četudi je delo Jana Duffeja in Jana Hraskega. Do popolne izvedbe re¬ gulacije po tem načrtu pa mesto ni nikdar prišlo. V teku časa so še marsikaj izpremenili in v načrtu popravili. Na morebitne pritožbe uvidevnejših mož pa so se seveda sklicevali na strokovnjaka Sitteja, četudi je ležal njegov načrt zaprašen in pozabljen na polici. Dosledno nalogi, ki si jo je občina stavila že ob potresu, ustvariti namreč novo in lepšo Ljubljano, se je kmalu začelo v Ljubljani živahno delo. Podpore, brezobrestna posojila ali posojila z minimalnimi sedaj hiša Kmetske posojilnice 132 KRONIKA Trnovska župna carkav obrestmi, davčne prostosti za nova poslopja in še dru¬ ga ugodnosti — vse to je delo sila pospešilo. Podirali in na novo gradili so vsevprek. Kdor že ni mogel po¬ dreti svoje hiše, ker ni bila dovolj porušena, jo je pa vsaj temeljito prenovil, če ni šlo drugače, so prenav¬ ljali vsaj pročelja. Zidalo se je mnogo, a o lepoti novih stavb se ni mnogo razmišljalo. Kakor glive po dežju so se po potresu pojavile razne tuje stavbne tvrdke, za katerih imena vedo le še zaprašeni stavbni akti, katere so nam pa zapustile kup smešnih in ne¬ okusnih fasad v slogu netalentiranih posnemalcev. Splošna stavbna manija je povzročila, da je šlo marsi¬ kaj starodavnega in okusnega v prah in pepel. Tako je padla edinstvena špitalska ulica s svojimi ličnimi hišnimi pročelji, padlo je licejsko poslopje, ki je s svojo dolgo fasado v slogu 18. stoletja dajalo Vodni¬ kovemu trgu intimen značaj. Izginil je zgodnje ba¬ ročni Knežji dvorec in še mnogo, mnogo odličnih stavb, ki pa so bile po potresu še prav dobro ohra¬ njene in so jih podrli često, ker so bile le-temu ali onemu napoti. Prostor, kjer je stal Knežji dvorec, je ostal še do danes nezazidan, niti ni bil uporabljen za park ali kaj drugega in vendar se je nekomu tako mudilo podreti starodavno in krasno palačo. Nera¬ zumevanje domačinov in tujcev, kakor tudi zasebne koristi so tako izropale mesto marsikatere nenado¬ mestljive dragocenosti. Razen hiš, ki jih je napravil prof. Fabiani (in te so bile najboljše), so delali načrte za večje stavbe in prezidave večinoma tujci. Tako je n. pr. napravil na¬ črt za novo Kresijo in Filipov dvorec prof. Theyer iz Gradca. Ne glede na slabšo arhitekturo pročelij ti dve poslopji že s svojimi merami docela skvarita pogled na ta del mesta z masivom Grada v ozadju. Precej je delal pri nas arhitekt Jeblinger iz Linza. Ta je med drugim preuredil tudi šentjakobsko in tr¬ novsko cerkev. Nekatere stavbe so bile napravljene po vzoru po¬ dobnih stavb v tujini. Tako n. pr. je napravljena ljudska kopel po vzoru kopeli v Lipskem, jubilejna ubožnica po vzoru ubožnice v Elberfeldu. Primero za kolodvor so iskali v Halleju in v Diisseldorfu. Končno je napravil načrte za kolodvor g. Blumenthal iz Nem¬ čije. Nameravali so namreč zgraditi velik centralni kolodvor, pa niso dobili dovoljenja. živahna stavbna delavnost, ki je bila posledica po¬ tresne katastrofe, pa je tudi mnogo pripomogla k raz¬ voju stavbnih obrtov in se je predvsem izdatno raz¬ širil njih obseg. A znaten napredek je bil dosežen tudi na tehničnem polju. Kar se tiče sprememb v notranjem licu mesta, je na- glašati v prvi vrsti razne higienske in asanacijske naprave ter uvedbe, kakršne so: nova kanalizacija, uredba stranišč z izplakovanjem z vodo in pnevma¬ tično izpraznjevanje greznic, odprava komunskih uličic, premestitev smetišč iz notranjega mesta v mestni log, varnostne in zdravstvene odredbe po de¬ lavnicah in obratovalnicah, zgradba potrebne ljudske kopeli in mestne elektrarne. Zunanje lice mesta pa se je zaradi tega pravkar navedenega in pa zaradi ži¬ vahne stavbne delavnosti sploh močno izpremenilo. Važna je bila inkorporacija Vodmata (6. novembra 1896), omeniti je opustitev kaznilnice na Gradu, na¬ kup ljubljanskega gradu od mestne občine (1905) in delno zaokrožitev tega posestva (1906) ter teme¬ ljito ureditev potov in nasadov na Gradu, združeno s pogozdovanjem arondiranega sveta. Prišla je tedaj tudi zgradba električne cestne železnice, mesto pa se »Janško casto (Peglazen) SV. JAKOBA TRG ŠT. 3 — ROBBOVA HIŠA KRONIKA 133 je okrasilo z raznimi parki. Omeniti je še odpravo starih javnih vodnjakov in ureditev mestnih skladišč v jami poleg prisilne delavnice. Ob obstoječih cestah in ulicah se je zgradilo največ hiš v Stritarjevi ulici (bivši špitalski ulici), kjer so, razen ene, vse hiše na novo zgrajene, dalje na Sv. Pe¬ tra cesti, v Gosposki ulici, na Rimski cesti (Gorupove hiše), na Starem trgu in Sv. Jakoba trgu ter Sv. Ja¬ koba nabrežju. Ob novo nastalih cestah in ulicah je zlasti omeniti skupine modernih trinadstropnih hiš na Slovenskem trgu, ob Sodni, Cigaletovi, Dalmati¬ novi ulici ter Dunajski cesti, dalje ob vsej Miklošičevi cesti in ob podaljšani Sodni ulici deloma dvonad¬ stropnih, deloma pa tudi trinadstropnih hiš. Na biv¬ šem Del-Cotovem posestvu ob Poljanski cesti, in sicer ob novo nastali Strossmayerjevi, Ciril - Metodovi in Stare pravde ulici ter ob Elizabetni cesti je tudi vzrasla skupina enonadstropnih in dvonadstropnih vil z vrtovi. Prav tako je na bivšem škofijskem posestvu v šentpetrskem predmestju ob novi Ilirski, Vrhov- čevi in podaljšani Škofji ulici ob Ahacljevi cesti ter v Prisojni ulici nastalo večje število enonadstropnih vil in hiš z lepimi vrtovi. Tudi število enonadstropnih delavskih hiš ob Hranilnični cesti se je precej pomno¬ žilo. Izmed pritličnih hiš je omeniti zlasti delavske hiše ob novo nastali Kopališki in Zeljarski ter v Mali čolnarski ulici, dalje več zasebnih hiš v Hradeckega vasi. V nekem oziru je torej popotresna Ljubljana vse¬ kakor napredovala. Po silni katastrofi, ki je zadela Ljubljano, se je razvilo živahno stavbno delovanje. Na mestu razrušenih starih hiš pa zaradi regulacije često ni bilo mogoče postaviti novih, zato so jeli ljudje postavljati nove hiše v nekdanja predmestja, kjer so bile ulice širše, kjer se je mogla stavba prosteje raz¬ viti, kjer je imela dovolj zraka in svetlobe. In tako se je z lahkoto doseglo to, kar smatram za najvaž¬ nejšo točko stanovanjske higiene — decentralizacija stanovališč in razprostranjenost mesta. Kjer so se Mesarski most na sv. Petra cesto, Urbanova hlia 1860, sedaj Resljeva cesta Župna cerkev sv. Petra pred potresom razprostirala polja in njive, so nastali novi in zdravi mestni deli. Kot poseben napredek moramo navajati, da so tudi delavski sloji uvideli udobnosti lastnih, na prostem ležečih hišic. Prej so ti sloji večinoma stanovali v zanikarnih, temotnih in vlažnih stanovanjih, v starih hišah sredi mesta ali po predmestjih. Odkar pa je mo¬ derna socialna delavnost tudi ubožnejšim slojem olaj¬ šala graditev lastnih stanovališč, razvila se je na tem polju živahna delavnost. Nastale so cele kolonije majhnih, a zdravih delavskih hišic, tako v Koleziji, v Zeleni jami, pa tudi zunaj mestnega okoliša v Rožni dolini in drugod. Če končno še enkrat pregledamo delo, ki je bilo na¬ pravljeno po potresu za preureditev mesta, vidimo, da se je sicer napravilo mnogo dobrega in koristnega za zdravstveno in higiensko povzdigo mesta ter da so se v splošnem s pridom uporabile vse tehnične prido¬ bitve novega časa, da pa se je, žal, tudi mnogo zagre¬ šilo, ko se je popolnoma prezrlo estetske vidike, pa bodisi pri graditvi novega dela mesta, kakor tudi, kar se tiče ohranitve starega. Mnogo se je zagrešilo in mnogo zamudilo v teku dvajsetih let neumornega dela za »novo in lepšo« Ljubljano, ki pa ga končno za¬ ustavi vojna vihra. Po nadaljnjih dvajsetih letih se zdi, da je obzorje jasnejše ... in že se nam kažejo obrisi stare, a novo- urejene Plečnikove Ljubljane. 134 KRONIKA FRANCESCO ROBBA DR. ANTON VODNIK Arhivalna študija. Francesco Robba se je rodil okrog 1. 1698. 1 na Beneškem. 3 Študiral je v Italiji, najbolj verjetno v Benetkah, kiparstvo in arhitekturo, 3 odkoder ga je vodila pot v Ljubljano, ki je imela v tem času najtesnejše kulturno - umetnostne stike z njegovo domovino. V Ljubljano je prišel najkesneje 1.1721. in sicer v delavnico kamnoseškega mojstra Luke Misleja, pri katerem sta bila v približno istem času zaposlena še dva druga njegova rojaka, Angelo Pozzo in Jakob Contieri, oba iz Padove. 4 Že 1. 1722. je postal Robba Mislejev zet; 16. febr. je stopil v zakon z njegovo hčerjo Terezijo. Po¬ ročil ju je vikar Irlich; za priči sta bila Janez Ju- 1 ZUZ, 1922, p. 126. 2 Podpis Ven. (= Venetus) na velikem oltarju pri sv. Jakobu. 3 G. P. (Gemeiner Statt Laybach Gerichts Protocoll) 1745. 4 ZUZ, 1925, p. 20—24. Sv. Janez Nepomuk, seda] pred cerkvijo av. Florijana v Ljubljani rij Markovič in Jernej Galinger. Z njo je živel v zakonu dobrih devet let. Soproga mu je umrla 18. oktobra 1731, stara šele 30 let. (Krščena je bila 1. apr. 1701. Botra sta ji bila Gašper Franchi in Marija Troschin.) Iz tega zakona je bilo več otrok, ki pa so drug za drugim pomrli. Frančišek je umrl 12. maja 1728, star 5 let, Hermagora 12. maja 1730 v tretjem letu, Frančišek Borgia Luka pa je bil star šele 11 dni, ko mu je umrla mati. 5 Iz najzgodnejšega časa vemo o njegovem udej¬ stvovanju v kiparski stroki samo to, da je 1. 1724. izgotovil figuralni okras na oltarju sv. Ane pri sv. Jakobu v Ljubljani. V mestnih davčnih knjigah ljubljanskih je Robba od 1. 1724. do 1729. vpisan med gostači. Davka so mu odmerili 1. 1726. 8 gld. 10 kr.° Leta 1728. je prosil magistrat za odpis davka za 1. 1724., 1725. in 1726. v znesku 18 gld. 45 kr., a mu je bila prošnja odklonjena. 7 L. 1727. je plačeval davka 6 gld., 1. 1731. 15 gld. 53 kr. 1 vinar, 1. 1740. 4 gld., 1. 1751. pa 10 gld. 53 kr. 1 vin. 3 L. 1727. je umrl Robbov tast Luka Mislej in sicer ne konec istega leta, kakor poroča Wallner,° zakaj že 18. aprila t. 1. so kamnoseški mojstri v Ljubljani tožili Robbo kot Mislejevega oskrbnika, da naj jih pri sodni razpravi dne 28. aprila razreši vsake odgovornosti glede terjatve v znesku 40 gld., ki jo imata nasproti njim neki Podrekar in njegova žena, ker bodo sicer morebitno proti njim naper¬ jeno razsodbo prenesli nanj. 10 Navzdol pa je meja Mislejeve smrti 17. dec. 1726, ko je prejel na račun velikega oltarja v bivši avguštinski cerkvi v Ljub¬ ljani, katerega delo je bil prevzel, prvi obrok v znesku 1000 gld. 11 Po Mislejevi smrti je namreč postal Robba oskrbnik njegove zapuščine, lastnik njegovega 5 DS, 1902, p. 677. " DS, 1902, p. 677. 7 G. P., 1728, p. 14. 8 DS, 1902, p. 677; G. P. 1728, p. 58; G. P. 1740, p. 70. 9 Mitteilungen des Musealvereines fiir Krain 1890, p. 127. 10 G. P. 1727, p. 14—15. 11 G. P. 1728, p. 36—38; 40—43; 44—47. KRONIKA 135 imetja in naslednik v obrti. S tem, da se je poročil z njegovo hčerjo, pa je dobil pravico do meščan¬ stva .12 Že 1. 1727. je prejel Robba več naročil, katera je vsa tudi izvršil. Od 1. 1720. dalje se je gradila na Kranjskem Dunajska cesta. L. 1724. so dovršili savski most pri Črnučah. V spomin na to so 1. 1727. postavili kapelico sv. Janeza Nepomuka na levem savskem bregu. Kiparska dela v tej kapelici je izvršil Robba. Kapelica je stala 2324 gld. 47 kr. Stroške je pokril kranjski domestikalni zaklad, ki bi mo¬ ral poslej skrbeti za vzdrževanje. 13 Dne 20. aprila istega leta pa je napravil pogodbo za prvo večje samostojno in pomembnejše delo — za oltar sv. Ignacija v cerkvi sv. Katarine v Za¬ grebu, z rektorjem jezuitskega kolegija v Ljub¬ ljani, Petrom Buzzi-jem, ki je podpisal pogodbo v imenu zagrebškega jezuitskega kolegija, čigaver je bila cerkev sv. Katarine. 14 V pogodbi se Robba obvezuje med drugim 1. da bo na svoje stroške postavil oltar s tabernakljem, tlakom v kapeli sv. Ignacija, kamenito nagrobno ploščo sredi tlaka, z balustrado, ki bo imela že¬ lezna, s cvetjem okrašena vrata, sploh vse po pri¬ loženem načrtu, iz dobrega, trdnega, lepo pisa¬ nega marmorja — razen oltarne slike — držeč se določenih mer in proporcij glede na velikost ka¬ pele. 2. da bo lastnoročno izklesal kipe sv. Trojice, sv. Frančiška Ksaverskega in sv. Frančiška Regisa, angela, ki nosita večji ščit z Jezusovim imenom, manjši ščit za grb darovatelja, angelske glavice na različnih mestih — in sicer iz kararskega mar¬ morja, kakor tudi vse ostale bele dele (kapitele in baze stebrov in pilastrov). Marmor mora biti svetal in kolikor mogoče brez marog, posebno pri kipih, ki se bodo morali upodobiti v dejanju in zadržanju, kot ga bo odredil ljubljanski rektor. 3. da bo napravil dva večja okrogla stebra iz celega, lepo pisanega in barvnega afrikanskega marmorja, dva polstebra na skrajnih oglih oltarja pa iz lepo pisanega kranjskega marmorja. Štirje pilastri za kipe svetnikov in okvir za oltarno po¬ dobo bodo iz rdečega francoskega marmorja. Drugi deli bodo iz žoltega veronskega, rdečega francoskega, afrikanskega, črnega in kranjskega marmorja — po načrtu. 12 Vrhovec, Ljubljanski meščanje, p. 1. 13 Blatter aus Krain, 1864, p. 174 sl.; DS, 1902, p. 678. 14 Dr. V. Hoffiller, Vjesnik hrv. arheol. društva, XIV, 1915—1919, p. 207—211. 4. da bo napravil tabernakelj s podstavkom in kupolo, z dvema angelskima glavicama na vrhu, kamor se ima postavljati križ in izpostavljati sv. R. T. Na venčni zidec pride kip M. B., na obeh straneh pa dva angela v molitvi. Tabernakelj So imel štiri ovite stebriče iz rdečega francoskega marmorja, niše in dvoje volut iz žoltega veron¬ skega marmorja ter štiri angele na obeh straneh. Ves tabernakelj bo iz finega marmorja. Oltar sv. Ignacija v cerkvi sv. Katarine v Zagrebu 136 KRONIKA Sv. Frančišek Ksav. v cerkvi ev. Katarine v Zagrebu 5. da bo napravil na svoje stroške presv. Ime Jezusovo z žarki, prav tako žarke nad vsemi tremi osebami sv. Trojice, nad sv. Frančiškom Ks. in sv. Frančiškom Regisom, dalje nad blaženo devico Marijo in otrokom — vse iz dobro pozlačenega bakra. 6. da bo dokončal oltar približno v roku enega leta in ga pripeljal iz Ljubljane do brega Save, približno eno uro oddaljenega od Zagreba, kjer se običajno iztovarja blago za Zagreb — vse na svoje stroške. 7. da bo osebno postavil oltar v cerkvi zagreb¬ škega kolegija in da bo nadzoroval delo, dokler ne bo oltar dovršen. Nasprotno se obvezuje rektor zagrebškega je¬ zuitskega kolegija p. Giacomo Pettinati, da bo izplačal Robbi za vsa omenjena dela 2000 renskih gld., da bo iztovoril ves oltar s splavov na suho, ga pripeljal s svojimi vozovi in volmi do zagreb¬ škega kolegija, da bo dal potrebni material, pla¬ čal zidarska dela in delavce, ki so potrebni pri postavljanju, tudi da bo preskrbel Robbi in enemu njegovemu pomočniku stanovanje in hrano, do¬ kler ne bo delo končano. 15 Ko so bile med 1. 1721.—1726. že vse kapele v cerkvi sv. Katarine okrašene, je preostala samo še prva na levi strani (kapela sv. Ignacija). Za to je nadškof ostrogonski in knez-primas ogrski Mirko Esterhazy, čigar grb stoji na vrhu oltarja, daroval večjo vsoto, tako da je bilo mogoče v to kapelo postaviti kameniti oltar, medtem ko so v ostalih kapelah leseni. 1 * 5 6 Robba se je bil obvezal, da bo napravil oltar približno v enem letu. Na vsak način je bil oltar postavljen do 17. dec. 1729, ko je jezuitski rektor Frančišek Ks. Bard pisal nadškofu Esterhazy-ju v Ostrogon pismo, v katerem izraža svoje in vsega kolegija zadovoljstvo nad tem, da je dobila cer¬ kev nov oltar, krasen po obliki in izvedbi, ki ga vse občuduje in hvali. Takega spomenika da kra¬ ljevina Hrvatska še ni videla. Zagrebški kapitelj da je bil tako navdušen zaradi njega, da je pri istem umetniku naročil še štiri nove marmornate oltarje za stolno cerkev sv. Štefana. 17 Da bi bil oltar dograjen že do 2. jan. 1729, ko je Robba z rektorjem Frančiškom Ks. Barci-jem sklepal novo pogodbo za oltar v kapeli D. M. Loretanske iste cerkve, kakor meni Viktor Hoffiller, 1 * 5 se mi ne zdi verjetno, ker bi sicer rektor nadškofa-dobrotnika gotovo že prej obvestil o tem. Istega leta — 1727. — je zagrebški kapitelj, spodbujen najbrž po zgledu jezuitskega kolegija, sklenil 11. dec. z Robbo pogodbo glede dveh oltar¬ jev sv. Katarine in sv. Barbare za stolno cerkev. Pogodbo sta podpisala Matija Mužinič, kanonik stolne cerkve, in Andrej Grličič, upravitelj ško- 15 Dr. V. Hoffiller, 1. c., p. 207—208; Ogrski državni arhiv. Acta colleg. S. I. Zagrab - irreg. VII. n. 287. 16 I. c., p. 211 — 212 . 17 Jahrbuch der k. k. Zentral-Kommission. N. F., III. Bd., II. Teil. Wien 1905, p. 230; škofijski arhiv v Ostrogonu. 18 Hoffiller, 1. c., p. 217. KRONIKA 137 fi j škili posestev ustanovnika obeh oltarjev. Robba na pogodbi ni podpisan, marveč je samo omenjen kot »sculptor ct architcctus, alias civis Labacensis«. Oba oltarja naj bi bila iz marmorja po prilože¬ nem načrtu in oba povsem enaka. Na oltarju sv. Katarine naj bi stali: na desni sv. Frančišek Ša¬ leški, na levi sv. Filip Nerij, zgoraj apostol sv. An¬ drej — patron ustanovnika tega oltarja, Andreja Grličiča. Na oltarju sv. Barbare pa naj bi stali: na desni sv. Bartol, na levi sv. Štefan, zgoraj apo¬ stol sv. Matija — patron drugega ustanovnika, Ma¬ tije Mužiniča. Oltarne podobe bodo izdelane iz kamna in sicer v reliefu. Oltar sv. Katarine mora pripeljati Robba do Kraljevega broda do Velike noči 1. 1729., oltar sv. Barbare pa 8 mesecev kes- neje. Ustanovnika pa se obvežeta, da bosta oltar prepeljala do cerkve, preskrbela potrebni material, ostala dela in delavce razen zidarjev preskrbi Robba sam. Za vsak oltar prejme Robba od usta- novnikov 1600 gld., po 100 gld. naprej.™ Po pogodbi bi se torej morala oltarja postaviti *že 1. 1729. Vendar sc Robba ni držal termina. Na pogodbi je zabeleženo, da je 4. sept. 1730 prejel na račun oltarja sv. Katarine 500 gld., 24. jan. 1731, »dum perfecisset aram S. Catharinae« pa zopet 500 gld. Grličič je ostal Robbi za ta oltar dolžan še 300 gld., katere mu je izplačal 30. marca 1746 varuh stolnice Štefan Putz (opazka na po¬ godbi). O izplačevanju na račun oltarja sv. Bar¬ bare ni v pogodbi ničesar omenjenega. Tkalčič meni, da je bil postavljen okrog 1. 1733., 20 vendar nima za to nobenega dokaza. Na podlagi mestnih sodnih zapisnikov v Ljub¬ ljani pa je razvidno, da oltar sv. Barbare ni bil dograjen pred I. 1739. L. 1734., 18. junija, je nam¬ reč Matija Jelouschek kot pooblaščenec Jurija Dumboviča in Jurija Plepelica, izvrševateljev oporoke Matije Mužiniča, prvič tožil Robbo pri mestnem sodišču v Ljubljani zaradi oltarja sv. Barbare, katerega ustanovnik je bil Mužinič, in sv. Katarine, katerega ustanovnik je bil Grličič, ki bi ju po pogodbi z dne 11. dec. 1727 moral zgraditi in postaviti ter pripeljati do Kraljevega broda, enega - oltar sv. Katarine — do Velike noči 1.1729., drugega — oltar sv. Barbare — pa osem mesecev kesneje.21 Dne 10. febr. 1736 je tožil drugič . 22 22. febr. 1737 pa tretjič . 23 Pri sodni obravnavi z 10 1. c., p. 220—221. Kapiteljski arhiv v Zagrebu, Acta ant. fasc. 101, n. 51. 20 Hoffiller, 1. c., p. 222. 21 G. P. 1734, p. 169—170. sv. Katarina v Zagrebu dne 10. jan. 1738 je bil Robba zamudno obsojen, ker se ni udeležil razprave . 24 Dne 27. junija 1754 je tožil Robbo Tomaž Iglič, zvonar v Zagrebu, pri mestnem sodišču v Ljubljani za dolg 150 gld. s 5 °/ 0 obrestmi na podlagi zadolžnice od 1. novembra I 73925 — i z česar sklepam, da se je Robba 1739 mudil v Zagrebu, bržkone z namenom, da dovrši, oziroma postavi omenjeni oltar sv. Barbare, med- 22 1. c. 1736, p. 136. 23 I. c. 1737, p. 140. 24 I. c. 1738, p. 152—153. 26 1. c. 1754, p. 216. 138 KRONIKA Sv. Štefan, sedaj v župni cerkvi v Varaždinskih Toplicah tem ko je neka druga dela, ki jih je imel tamkaj izvršiti, odložil na poznejši čas. 26 Po Mislejevi smrti je postal Robba, kakor rečeno, oskrbnik njegove zapuščine. Januarja 1. 1728. prosi kamnosek Frančišek Grobnik mestno sodišče, da se mu plača cenitev Mislejeve zapu¬ ščine v obdelanem in neobdelanem marmorju ter 28 1. c. 1754, p. 275—6. 27 1. c. 1728, p. 14. 28 G. P. 1728, p. 36. 29 1. c., p. 17. 30 1. c., p. 12. orodju, za katero je porabil 6 dni. Sodišče določi znesek 9 gld., katerega naj izplača Robba. 27 Nato poroča Robba, da se je pri cenitvi Mislejevega marmorja napravila pri štetju napaka in da se je vrednost nekega predmeta zaračunala dvakrat na¬ mesto enkrat, radi česar on lahko trpi škodo. Prosi za par komisarjev, in sicer za Bartolomeja Zewulla in Ambroža Kappusa, da cenitev revidirata. Magi¬ strat določi za komisarja oba predlaganca. 28 Januarja istega leta se je pričela pravda zaradi Mislejeve zapuščine med Robbo kot oskrbnikom, njegovo ženo Terezijo in Mislejevim sinom Juri¬ jem na eni, in Mislejevo vdovo na drugi strani. Ana, rojena Werdnikh, je bila druga Mislejeva žena, Jurij in Terezija pa sta bila iz prvega Misle¬ jevega zakona s Heleno Shefertnikh. Robba je 24. jan. vložil proti Mislejevi vdovi tožbo, ker da je v seznamu Mislejevega inventarja nekatere predmete zatajila. Sodišče določi narok za 15. marec. Narok 26. jan. za sodno zaprisego tega seznama pa se prekliče. 26 Dne 21. jun. je bila namreč Ana vdova Mislej vložila pri sodišču seznam onih predmetov, katere si je »iz ženske slabosti« prisvojila in jih ni spre¬ jela v možev inventar, s prošnjo, naj se določi na¬ rok za zaprisego. Sodišče je določilo 26. febr. 30 10. marca sta prosila Jurij Mislej in Terezija Robba sodišče, da se določi obnovitveni narok za¬ radi predmetov, ki jih dedujeta po svoji materi Heleni, in ki si jih je Ana vdova Mislej proti njuni volji prisvojila in ki naj jih izroči njima. Sodišče določi narok 15. marca. 31 Istega dne je prosil Robba sodišče za narok glede seznama zatajenih in pridržanih predmetov, ki mu ga je sporočila na¬ sprotna stranka. Sodišče določi narok 10. aprila. 32 24. marca sta prosila Jurij Mislej in Terezija Robba sodišče za obnovitveni narok v isti zadevi. Sodišče določi 19. april. 33 Pri sodni razpravi dne 19. aprila skuša Robba predloženi seznam Mislejeve vdove ovreči, češ, da v njem niso navedene vrste denarja, in predlaga, naj se napravi nov, v katerem bo to upoštevano. Ana Mislej ugovarja, da ni dolžna prijaviti vrst denarja; ostaja pri seznamu, kate¬ rega je naznanila in ga bo pod prisego vzdrževala. Naj se torej določi narok za položitev ponudene prisege. Sodišče sklene, da ostane pri seznamu Mi¬ slej evc vdove in določi narok 29. aprila. 34 Istega 31 I. c., p. 49—50. 32 1. c., p. 50. 33 1. c., p. 63. 34 I.c., p. 79—80. KRONIKA 139 dne se je vršila tudi razprava med Jurijem Misle- jem in Terezijo Robbo ter Mislejevo vdovo. Toži- telja zahtevata, naj jima toženka izroči predmete, ki jima pripadajo kot dedičema po materi, in sicer iste kakovosti in količine. Ana Mislej ugo¬ varja, da bi sporni predmeti pripadali tožiteljema, ker so prišli v njeno posest na pravilen način. To- žitelja dobita tožbo, Ana Mislej apelira, apelacija se pripusti. 35 Dne 24. maja je prosila Ana Mislej za obnovitveni narok glede zaprisege seznama. Sodišče določi narok 21. junija. 36 Dne 2. junija je prosila Ana Mislej, da se narok izvrši nekoliko prej kot 21. junija. Sodišče določi narok 10. junija. 37 Dne 13. julija je prosila Ana Mislej za narok, da se odloči, ali je dolžna Robbi vrniti nekatere pred¬ mete in sicer v naturi ali v vrednosti, tako n. pr. štiri zlate prstane, katere ji je bil podaril njen mož, in če mora za spalno suknjo in par copat dati za maše. Sodišče določi narok za 12. sept. 38 Dne 27. novembra sta predlagala Jurij Mislej in Tere¬ zija Robba zasego nekega denarja, ki je bil v Mislej evi hiši pri oskrbniku Robbi, in prosila za narok zaradi predmetov, ki so jima na podlagi raz¬ sodbe z dne 19. aprila pripadli kot dedičema po materi, Robbi pa naj se naloži, da s tem denarjem do nadaljnjega ne sme razpolagati. Sodišče določi narok 17. dec. in izda Robbi tozadevni odlok. 39 Po smrti Ane vdove Mislej je od 1. 1738. do 1740. nadaljeval pravdo njen brat in dedič, duhovnik Luka Bernardin Wcrdnikh, dokler ni bila zadeva pri razpravi avgusta 1740 likvidirana Robbi v prid. 46 Dne 20. jan. 1728 je tožil Robbo pri mestnem sodišču Henrik Filip Spath na plačilo zneska 66 gld. 33 kr., ki sta ga ostala dolžna na zdravilih Mislej in njegova žena, s 6% obrestmi, sicer pa se mora vršiti razprava. Sodišče določi narok 15. marca. 41 Dne 10. marca j c prosil Robba, da se določi narok zaradi terjatve. Sodišče določi 19. april. 42 Dne 30. sept. je prosil Spath za obnovitveni narok za¬ radi teh 66 gld. 33 kr. Sodišče določi 12. novem¬ bra. 43 Dne 1. febr. 1. 1734. je tožil Spath Robbo 35 l.c., p. 80—81. 38 1. c., p. 100. 37 1. c., p. 104. 38 1. c., p. 123. 38 l.c., p. 159—160. 40 l.c., 1738, p. 35-36, 65, 38, 61, 92, 93—94, 113, 138; l.c 103, 115—116. 41 l.c. 1728, p. 12. 42 1. c., p. 49. 43 1. c., p. 138. zopet zaradi tistega dolga. Sodišče je določilo na¬ rok 19. februarja. 44 Dne 2. aprila 1728 pa je tožil Robbo Matija Chri¬ stian zaradi dolga v znesku 99 gld. 33 kr. pokoj¬ nega Mislej a pri pokojnem trgovcu Wornusu. 45 Dne 16. aprila ga je tožil drugič v isti zadevi, 46 dne 14. maja tretjič. 47 Dne 26. avg. 1728 je prišel cesar Karel VI. v Ljubljano k poklonstvu, ki se j c slovesno izvršilo dne 29. avgusta. 48 Na ta sprejem se je Ljubljana pripravljala že več mesecev poprej. Magistrat je dal za to priliko postaviti slavolok pri Vicedomskih vratih in izvršiti doprsni kip Karla VI. iz belega kararskega marmorja za mestno hišo, ki je bila ob cesarjevem prihodu okrašena s kipi in z napisi. In sicer je bila na eni strani boginja miru in nad njo Karel Veliki z napisom »Pace magnus«, na drugi strani bojni bog s kipom Karla V. in z na¬ pisom »Bello magnus«, v sredi pa že omenjeni do¬ prsni kip Karla VI. s Farno in z napisom »Hic utroque«. Pod srednjim lokom je stal izklesan zmaj (mestni grb), ki mu je na dan poklonstva teklo iz žrela belo in rdeče vino. Slavolok pri Vice¬ domskih vratih in doprsni kip Karla VI. na magi- 4 1. c., 1734, p. 19. 3 1. c., 1728, p. 182. 8 1. c., p. 186. 7 I. c., p. 189. 8 DS, 1902, p. 680. 117, 126; l.c. 1739, p. 23, 1740, p. 19, 23, 47, 70, 88, Sv. Malija, sedaj v žu¬ pni cerkvi v Varaždinskih Toplicah KRONIKA 140 Mestna računska knjiga, 1728. 54 G. P., 1728, p. 188—89, 191, 193; DS, 1902, p. 678. 55 G. P., 1735, p. 59. B « L c., p. 61. 57 1. c., p. 64. Plemič Filip de Giorgio, ki je umrl 21. sept. 1722, je volil v svoji oporoki 6000 gld. za veliki oltar v avguštinski cerkvi, z oltarno in vrhnjo sliko ter za mašni plašč s štirimi dalmatikami. Delo je bilo poverjeno Luki Misleju, ki je dobil 17. dec. 1726. 1. 1000 gld. na roko, drugo pa bi dobival v obro¬ kih. Kmalu nato je Mislej umrl. Se¬ daj bi moral Francesco Robba kot Mislej ev dedič in naslednik znesek Cesar Karel VI., sedaj v ljubljanski mestni hlil stratu je izvršil Robba. Račun je znašal 440 gld. 29 kr., in sicer za slavolok sam 360 gld., za 310 fun¬ tov porabljenega gipsa 10 gld., za davek 4 gld. 29 kr., za kip 18 gld., za odškodnino 48 gld. 4 * 1 Dne 5. maja 1728 je prejel Robba na račun 150 gld., 50 dne 22. junija zopet 150 gld., 51 dne 15. nov. pa ostanek v znesku 140 gld. 29 kr. 5 2 čigav je bil do¬ prsni kip Karla VI., ki je krasil slavolok, 55 ni jasno. Račun mestne računske knjige iz 1. 1728. 49 omenja samo en kip in sicer izrečno za mestno hišo (»vor des Keissers Prust Stukh auf das Rat- haus«). vrniti, čemur pa se je uprl, češ da bo delo on dovršil. Mestno sodišče je razsodilo njemu v prilog in Robba je sklenil dne 21. jan. 1728 novo po¬ godbo z izvrševalci Giorgio-ve opo¬ roke. 54 Ker je Robba delo pri avguštincih neprestano odlašal in nameraval oditi celo izven dežele na Koroško, preden bi položil temelj novemu velikemu oltarju v avguštinski cerkvi, je začel samostan pri mestnem sodišču pri¬ tiskati nanj, da bi delo nadaljeval in hitro položil temelj. Dne 25. aprila je vložil na magistrat prošnjo, da naj ta na podlagi vicedomskega de¬ kreta z dne 23. aprila istega leta pri¬ sili Robbo k temu, da pod kaznijo toliko časa ne bo smel oditi iz mesta, dokler ne bo oltarju položil temelja. Magistrat je izdal tozadevni ukaz. 55 5. maja nato je prosil Robba magistrat za narok, da bo zaslišan v zadevi vicedomskega dekreta in magistratovega ukaza glede graditve oltarja in po¬ laganja temelja. Magistrat določi narok 27. maja z obojestranskim povabilom. Med tem časom pa se zapor v mestu ukine. 56 10. maja sta prior in konvent prosila magistrat, naj ta ukaže Robbi, da na določeni 27. maj pride osebno k razpravi in nikamor ne odide. In to pod kaznijo. Magistrat mu to ukaže. 57 Razprava pa se ni vršila na določeni dan, temveč pozneje, dne 19. septembra. (Dalje prihodnjič.) KRONIKA 141 OB PETSTOLETNICI NOVEGA MESTA L. 1865. JANKO JARC (Prispevki k zgodovini narodnega preporoda na Dolenjskem.) Šestdeseta leta z vsemi pomembnimi izpremembaini in še več obljubljajočimi napovedmi so zatekla Novo- meščane sredi njih drobnih skrbi in skromnih zabav, ne da bi jih vsaj v začetku občutneje vznemirile. Ab¬ solutistična noč petdesetih let je zamorila mlade rasti narodnega in političnega gibanja iz 1. 1848. in silno redko sejani dopisi po našem časopisju vedo pač po¬ vedati le o tem, o čemer se je smelo pisati: o nesre¬ čah in ujmah, dobri in slabi letini in podobnem. Mir¬ nega sožitja meščanstva ni v tem času kalil nikak večji spor in v strahu božjem in dolžni lojalnosti so tekli dnevi počasi v nepovrat. V tej tišini pa so doraščale nove moči in v začetku šestdesetih let je novi novo¬ meški dopisnik »Novic« M. P., po vsej priliki peto- šolec Matija Pašič iz Semiča, vesel sporočil svojemu listu, 1 »da tudi mi, kakor se vidi, ne bomo zadnji v slovenščini. Jela je tudi pri nas javiti tako živo za¬ vednost narodnosti kakor še nikdar ne. Oživlja nas ljubezen do materinega jezika, ki je bil tako dolgo zanemarjen kakor da bi ne bil naš domač jezik. Bili so časi, da so se ravno tukaj ljudje iz dijaka norca delali, ko so ga v maternem jeziku to je, po slovensko govoriti slišali; brž so mu rekli, da je ali hud sovraž¬ nik nemščine ali pa je celo ne razume; zdaj je pa to drugač. Prerodili smo se in narodni duh nam v srcih klije. Nemščina se ne zanemarja, al tudi slovenščina dobiva čedalje bolje pravice, ki ji grejo pred Bogom in svetom. Da so se časi tako dobro obernili v naši gimnazii, gre čast in hvala verlemu domoljubu, visoko častitemu gosp. očetu frančiškanu L(adislavu) H(ro- vatu), profesorju gerškega jezika, ki nam je res dika in ponos. Celo leto se prestavlja gerški jezik na slo¬ venski, tako na priliko: Demostena, Ksenofonta in Homerja; prevodi grejo že dobro od rok.« In dobra dva meseca kasneje dodaja isti dopisnik: »Iz raznih dopisov, ki se nahajajo po slovenskih časnikih in na¬ predovanje našega slovstva zadevajo, se vidi, kako živo veje duh slovenski, kako se oživlja narodno čutje in hrepenenje po pridobitvi pravic, ki vsakemu na¬ rodu, kateri ni še popolnoma poginul, so presvetle svetinje. Le tako naprej!« 1 To sveže klitje narodne zavesti v frančiškanski gimnaziji, ki se gotovo ni manifestiralo samo v šol¬ skih klopeh in stolpcih »Novic«, pa je po dopisu, ki ga je isti dopisnik poslal »Novicam« 11. aprila 1861 in v katerem sporoča, da »na naši gimnazii čislajo materinščino, kakor je pravo in treba« in da je di¬ jakom spodnje gimnazije na voljo dano verouka, na¬ ravoslovja in zgodovine učiti se »po slovenski ali pa 1 Novice 1860, 231, 320. 2 Laib. Ztg. 1863, 1164. po nemški«, v višji šoli pa da prestavljajo »vse avk- torje po slovensko«, moralo v nekaterih krogih zbu¬ diti le nezadovoljstvo, v gimnaziji sami pa strah pred preveliko odkritosrčnostjo dopisnika, zakaj deset dni kasneje je že popravil svoj dopis, »da se na tukajšni gimnazii slovenščina čisla, kakor postave pripuste, ki imajo veljavo.« V času, ko so si dopisniki slovenskih in nemških časopisov iz drugih krajev dežele že stali ostro na¬ sproti in po predalih svojih listov lomili kopja in pre¬ livali potoke črnila, sc povprečni Novoineščan še dolgo ni mogel znajti v množini novih vprašanj, ki so od časa do časa le butnila tudi obenj. Razdeljeni v dosti med seboj ločene plasti stanov in položajev, ni bilo nikjer organizacije, ki bi skušala premostiti razlike med njimi in jih skušala vzgajati v smislu sodobnih teženj konstitucionalizma in narodne ena¬ kopravnosti. Kazina je bila v tem času priviligirano shajališče uradništva in njega družin, katerim se je pridružilo še častništvo male provincialne garnizije, v njej pa so prevladovali člani, ki po kasnejši izjavi A. R., dopisnika Laib. Ztg., 2 niso mogli preboleti časov premaganega sistema in jim je ideal bilo še vedno obdobje, ko je mala kitica bila še velika moda. Družabne prireditve v Kazini pa so dosegale svoj vrh v -— tomboli. Ostalo meščanstvo je bilo v večini pre¬ puščeno samo sebi in je kolebalo med gospodo, h kateri so ga kljub vsemu še vedno pritezale podedo¬ vane vezi dolžnega spoštovanja, in med nečim novim, česar še ni dovolj poznalo niti dovolj poznati moglo. Zato so se mnogi razburjali zaradi vsake svobodneje izrečene besede ali pa nezaupno zmajevali z glavami, kot n. pr. pri zaključni gimnazijski slavnosti ob kon¬ cu šol. 1. 31. julija 1861, o čemer poroča dopisnik »Istinovič« z dne 2. avgusta 3 : »Da se takim ljudem, ki niso ne kuhani ne pečeni, nikdar vstreči ne da, se je očitno pokazalo zadnji dan p. m. Pri zahvalni sv. maši so peli »Te Deum laudamus« namesti po nemški, kakor doslej, po slovenski. To jim je tako zajedalo, da je, — se ve da brez premisleka — nekdo rekel: Das ist eine Demonstration. Ko pa je v šolski sobani nemški govornik temeljito dokazoval, da prava omika izvira iz gerške in rimljanske ali latinske, in da kdor iz nje ni zajemal, se zastonj med prave omi¬ kane šteje, so se tako razjezili, da je bilo strah; kar pobesili so oči in stermeli v tla. Ko pa je slovenski govor se pričel, so bili celč nemirni, posebno ko so zaslišali ime Tomanovo in Černetovo itd. Nekateri so celo kopita pobrali in zapustili sobano. Taka je!« 3 Novice 1861, 264. Govor osmošolca Jožeta Lubiča iz Prečne priobčen istotam str. 302. KRONIKA 142 Nastopi poslanca dr. Tomana in Černeta pa niso odmevali samo v šolski sobani novomeške gimnazije, ampak tudi v širši novomeški okolici, kar spričuje dopis L. Podgoriškega (osmošolec Leopold Gorenjec iz št. Ruperta) z dne 9. avg. 1861 v »Novicah«, da se »v celi ondašnji okolici in tudi v Novem mestu nabi¬ rajo podpisi za zahvalnico, koja se bo poslala verlemu našemu zastopniku, gospodu Toman-u«, in kar da se je vse »lepo očito in spodobno godilo.« Dopisnik J(o- že) L(ubič) iz Prečne pa je v dopisu »Iz novomeške okolice« istega leta napisal, da »iz Novega mesta smerdi že sem na deželo po tacih prikaznih, ki smo jim upili uni dan z vami, drage »Novice« iz navduše¬ nih gerl: »živeli!« Le naprej, Novomeščani, da na slo¬ venski zemlji Avstrije izpulite Tržičanom zastavo nemške »kulture«. Veselje očetov frančiškanov nad mlado brstjo na njihovi šoli je grenila temna slutnja, ko je bil po¬ stavljen v Ljubljani za ljudsko- in srednješolskega nadzornika dr. A. Jarc, o katerem je direktor p. B. Vovk zapisal v gimnazijski kroniki sledeče besede: 1 »Bil je namreč iz Hrvatske pregnani šolski svetnik dr. Ant. Jarc v Ljubljani nastavljen in mu je bilo vodstvo ljudskih in srednjih šol v Kranjski zaupano — gotovo ne v dobro šole. Zakaj kakor se je pod šol¬ skim svetnikom Fr. Rieglerjem gimnazijski pouk letno dvigal, tako je začel sedaj padati. Konferenčne zapis¬ nike rešujejo površno, zato jih tudi vedno bolj po¬ vršno sestavljajo, pri maturah pa je mesto vestne, vzpodbujajoče strogosti in točnosti nastopila surovost in z njo površnost v izpraševanju, zvezana z veliko popustljivostjo in prosjačenjem šolskega svetnika, kar je žigosalo maturitetne izpite za golo formalnost.« Novomeščane je v tem času gotovo bolj ko vse drugo interesirala napeljava vodovoda iz Krke na Glavni trg, kjer je mestna občina postavila ličen vod¬ njak, vlit na Dvoru, in iz katerega je med veseljem polnoštevilno zbranega občinstva 3. oktobra prvič za- žuborela voda in tekla nenehoma, dokler niso kasneje 1 Memoratu digna Gymnasii Rudolphs\vertensis pro Anno 1818 et Sequent., sub 1861. kratkovidni mestni očetje prodali vodnjaka prof. K. Pamerju, ki ga je odpeljal v gornjeavstrijski trg Tra- berg. Lahno gibanje, ki ga je povzročala gimnazijska »demonstracija« konec julija in pobiranje podpisov za zahvalnico Tomanu, se je zopet poleglo in zopet je bilo vse pri starem. Zakaj dopisnik »Novic« iz Črnom¬ lja piše 8. novembra 1861, da »po Novem mestu vlada še zmirom nekak ptuj veter, v Metliki ravno tako«, bahajoč se pri tem: »vse drugače pa je v našem Čr¬ nomlju«. In ta tuji veter je v glavnem obvladoval novomeško ozračje kljub posameznim klicem po slovenskem dru¬ žabnem središču in kljub temu, da je novomeška gi¬ mnazija ob koncu šol. 1. 1861 ./62. uprizorila novo de¬ monstracijo s tem, da je v po dveh letih zopet izda¬ nem letnem poročilu dala zaenkrat samo imena učen¬ cev in njih rojstnih krajev tiskati s slovenskim pra¬ vopisom, za kar so si »Novice« na 301. strani 1. 1862. štele v dolžnost, »svojo popolnoma pohvalo izreči vodstvu novomeškem, ki je prvo nastopilo pot na¬ rodne enakopravnosti slovenskih imen skozi in skozi ter krajne imena pisalo tako, kakor so, izvirne in domače.« Ko pa se je na jesen 1. 1862. v Novem mestu spro¬ žilo vprašanje proslave petstoletnega jubileja usta¬ novitve, se je ta veter od časa do časa vzvrtinčil v vihar, ki je končno prezračil tudi zatohlo novomeško ozračje. In ko so se razpodile njegove megle in se je razkadilo praznično navdušenje, je ostal v Novem mestu vsaj za del meščanov malo razveseljiv in za¬ želen spomin na petstoletnico — narodna čitalnica. PRIPRAVE ZA JUBILEJNE SVEČANOSTI V novembru 1862. leta so lekarnar Dominik Rizzoli, trgovec in obč. odbornik Sigmund v. Pilbach in urad¬ nik Franc Zorko izdali na Novomeščane oklic 2 z va¬ bilom na čim številnejše sopodpisovanje priložene vloge na občinski odbor, v kateri opozarjajo na bli¬ žajoči se poltisočletni jubilej ustanovitve Novega me¬ sta in predlagajo občinskemu odboru, da naj stori vse potrebno, da slavnostni dan ne bo praznovan sa¬ mo s primernimi svečanostmi, ampak da deloma zgrade »duhu in zahtevam napredujočega časa odgo¬ varjajoče zavode, katerih humaniteta, splošna korist¬ nost in potrebnost je izven dvoma, že obstoječim pa preskrbe razvoj in izpopolnitev, kot n. pr.: bolniš¬ nico, dozidavo gimnazijskega poslopja, pomnožitev učil gimnazije in dopolnitev učnih moči za proste predmete, razširjenje mestne hiše itd. itd.« Poleg tega predlagajo, da bi se tudi ustanovitelju postavil viden spomenik, bodisi kip ali slika. »Ker pa Novo mesto že notorično le z zelo skromnimi sredstvi razpolaga in bi mu pri najboljši volji za še tako humanitaren namen ali zgraditev spomenika manjkalo materielnih moči in ker bi te bilo mogoče zbrati edinole s prire¬ ditvijo dobrodelne loterije, od najvišjega mesta dovo¬ ljene, zato si podpisani dovoljujejo staviti sledeče predloge: 2 Mestni arhiv sub 1862 ss.; tam tudi vsi ne posebej označeni zapisniki občinski sej. KRONIKA 143 I. Da obč. odbor sam z vso nujnostjo prevzame iz¬ vedbo jubil. svečanosti in izprosi po posebni deputa- ciji na najvišjem mestu dovoljenje za dobrodelno loterijo, II. da v ta namen najpreje sestavi poseben odbor, katerega delovanje preneha šele po popolnoma kon¬ čanih slavnostih, III. da ta odbor pooblasti, da takoj sklepa o lote¬ rijskem načrtu, o najboljši uporabi dobička in o tem, kaj naj bi bilo treba še v prošnji po deputaciji na¬ vesti in končno o prireditvi slavnostnih dni samih, in IV. da predloge, od tega odbora za nujne označene, takoj v posebnih, preje javno razglašenih sejah ob¬ ravnava.« Ta oklic in predlog sta zbudila v Novem mestu dosti velik odmev, saj ga je podpisalo preko osem¬ deset meščanov, med njimi skoro vsi občinski od¬ borniki, vsi kanoniki s proštom Arkom, frančiškani in mnogo trgovcev in obrtnikov ter uradnikov. Spo¬ menica je bila izročena občinskemu odboru, ki je o njej prvič razpravljal šele 3. marca 1. 1863. in sklenil, da se treba glede prošnje za dovoljenje dobrodelne loterije obrniti najpreje na zastopnika mest v dežel¬ nem zboru dr. A. Suppana, da pove svoje mnenje, kako bi bilo to stvar mogoče izvesti v čim večjo korist mesta, ker je on v stikih z različnimi dunajskimi tr¬ govskimi hišami, katerih ena bi morda prevzela iz¬ vedbo dobrodelne loterije, posebej pa tudi, če bi ne bilo mogoče vse zadeve (mesto po deputaciji) pred¬ ložiti na najvišje mesto kar po zakoniti poti preko deželnega zbora. Občinski odbor na tej seji torej ni niti omenil kardinalne točke vloge številnih občanov in o osno¬ vanju kakega pripravlj. odbora za prireditev jubilejnih svečanosti ni spregovoril niti besedice, kar se je pa deputacije tikalo, na kateri je predlagateljem toliko bilo in zaradi katere seje kasneje prelilo toliko tiskar¬ skega črnila, je odbor že iskal poti, kako bi se ji iz¬ ognil. Na seji 20. aprila je obč. odbor razpravljal o odgovoru poslanca dr. Suppana (pismo samo kot skoro vsi akti razen računskih prilog in deloma zapis¬ nikov sej od štiridesetih let pa skoro do najnovejšega časa v mestnem arhivu niso ohranjeni) in sklenil po njegovem nasvetu, da se obrnejo na tvrdko C. J. Sothen na Dunaju v svrho načina in sredstev za iz¬ vedbo loterije. To dosti počasno obravnavanje novembrske spo¬ menice, ki so jo podpisani meščani označili za zelo nujno, je tu pa tam v mestu zbujala nevoljo, pa tudi v obč. odboru samem, kjer je župan vit. Fichtenau, za katerim sta kot najodličnejša člana odbora stala prošt Jernej Arko in Langcr pl. Podgoro, imel opo¬ zicijo v A. pl. Lehmannu in R. Zhubru, se je moralo čutiti to nezadovoljstvo in je po vsej priliki pritisku te opozicije (zapisniki sej obč. odbora navajajo, žal, samo dnevni red in njemu odgovarjajoče sklepe, brez debate) je pripisati, da je obč. odbor, ko je na seji 23. maja 1863 razpravljal o odgovoru dunajske tvrdke, sklenil, da naj občina po deputaciji izroči cesarju prošnjo za dobrodelno loterijo in je obenem v to deputacijo poleg župana imenoval tudi prošta J. Arka in vit. Langerja, poleg njiju pa še okrajnega komisarja VVagnerja. Ker pa so nekateri imenovanih gospodov izjavili, da so pripravljeni vse potne stroške kriti sami iz svojega, se je čutil občinski odbor z ozi¬ rom na slaba gmotna sredstva občine dolžnega iz¬ javiti vsaj to, da bo vsem članom deputacije v slu¬ čaju uspeha in srečne izvedbe loterije vse potne stroške povrnil. Neprestano jadikovanje o slabih finančnih razme¬ rah mestne občine in kar malo netaktna izjava, da le v slučaju ugodnega uspeha loterije, se pravi iz nje dobička, ki je bil namenjen popolnoma za druge stvari, povrne članom deputacije stroške, meče vsaj v tem trenutku na občinski odbor dosti čudno luč, zakaj ravno na tej seji je bila že skoro zaključena kupčija med mestno občino in trgovcem di Cento za 2000 hrastovih dreves iz občinskega gozda v Rasnem, kar je bilo malo kasneje tudi sklenjeno in je vrglo mestni blagajni okroglih 6000 goldinarjev av. v. Ko pa po tem sklepu tedne in mesece ni bilo iz mestne hiše čuti nobenega glasu ne o deputaciji ne o kakem odboru, ki naj bi se pobliže pečal z vsemi jubileja se tikajočimi vprašanji, se je zganila tudi opozicija v mestu in se po svojem glasniku A. R., (državnem uradniku Francu Zorku, podpisniku in, po stilu sodeč, sestavljalcu novembrske spomenice?), zatekla v stolpce Laib. Ztg., odkoder je mesec za me¬ secem z najbolj jedkimi pšicami in ujedljivimi za¬ bavljicami obstreljevala župana in občinski odbor ne samo zaradi zanemarjanja jubilejnega vprašanja, temveč tudi zaradi nekaterih bolj kočljivih zadev, ki so se tikale ravnanja z občinskim premoženjem in podobno. Ta »pod firmo A. R. zedinjena napredna stranka«, ki je v obč. odboru poleg A. pl. Lehmanna imela še nekaj »maloštevilnih resnično liberalnih in neodvisnih« zastopnikov, je bila vsa prežarjena idej konstitucionalizma, navdušena spoznavalka liberaliz¬ ma, vsa topeča se v lojalni navdušenosti za dinastijo in tako strastna zagovornica občinske avtonomije, da je kljub svojemu bojnemu razpoloženju zagovarjala županovo odločitev, ko je ta ob priliki požara v bliž¬ nji vasi Brodu prepovedal odpeljati mestno brizgalno na pomoč iz ozirov varnosti mesta samega. Ko pa je dopisnik A. R. izvedel, da so brizgalno kljub temu odpeljali, vzklika ves ogorčen: »če se govorice o tem Novo mesto od vzhodne strani. (Okoli 1 . 1880 .) KRONIKA 144 Novo mesto s Kapiteljskega hriba. (Okoli 1.1880.) potrdijo, bi bilo to v imenu dobrega principa le ob¬ žalovati. Zakaj občinska avtonomija je pregloboka resnica, preveč nepremakljiv aksiom svobode, da bi jo v današnjih časih na tak način cskamotirali in napravili samo za iluzijo.« 1 Do zadnje nitke vnet pri¬ staš ustavnosti je dopisnik tudi v patriarhalnem No¬ vem mestu, kjer so se vse zasebne ali javne stvari opravile pravzaprav za prijateljskimi omizji in so bile seje tu in tam res samo nujno potrebne formal¬ nosti, hotel imeti na magistratu kar nekak mali par¬ lament z vsemi formalnostmi, ločeno desnico, centru- mom in levico, z občinstvom na galerijah, ki s plo¬ skanjem ali protestom posega v debate, in bil po vsej priliki tako vnet oboževalec velikih parlamentarcev svoje dobe in vztrajen bralec njih blestečih govor¬ niških erupcij, da je ves srečen pokadil tudi svojemu novomeškemu idealu, A. pl. Lehmannu, »ki je na vsaki seji žel največ lavorik in bil odlikovan z »bravo« klici.« Redko kedaj je dopisnik A. R. v tem času namočil svoje pero, da bi se po še tako zvitih vijugah ne za¬ vihtel na svojega ustavnega konjička in na ves glas ne zatrobil na svoj liberalni rog, kličoč v zbor zbe¬ gane novomeške ovčice in hoteč jim po sili vliti za¬ vest suverenega ljudstva, ki mora, če treba tudi s pritiskom, uveljaviti svoje javno mnenje in pregnati vsako senco absolutističnih nagnjenj, pa če bi se v še tako skromni obliki, resnični ali namišljeni, po¬ javili magari samo na novomeškem rotovžu. In ker se jubilejno vprašanje, katerega vsaj soiniciator je dopisnik bil, res nekako ni hotelo premakniti z mrtve točke, je razumljivo, da so se stolpci Laib. Ztg. pol¬ nili z vedno daljšimi in strupenejšimi dopisi iz No¬ vega mesta. Prvega je napisal 9. julija 1863 in ga je Laib. Ztg. prinesla na 613. strani. Ko na kratko razloži dose¬ danji potek jubilejnega vprašanja in pohvali občinski odbor, da je vendar sprejel predlog meščanstva in se izjavil, da ga izvede, potoži, da je »kljub temu marsikdo v našem mestu, ki prav pomenljivo maje z glavo in ne verjame, da bi taka loterija za naše 1 Laib. Ztg. 1863, 965. mesto bila kdaj dovoljena.« S prizanesljivim nasme¬ hom nadaljuje, da dobri ljudje menda iz same skrom¬ nosti ne vidijo, da je proslava petstoletnice mogoča šele po 500 letih in da taka doba obsega že lep kos zgodovine in da je zato vsekakor redka in vpošte- vanja vredna. In ti dobri ljudje menda pri vsej svoji lojalnosti pozabljajo, da je ustanovitelj njihovega mesta praded prejasne vladarske hiše in že zato naj¬ mogočnejši protektor Novega mesta! Pričakujoč in prepričan, da bodo te slavnosti tudi v kronovini našle veliko odmeva, ne more razumeti obotavljanja občinskega odbora, čeprav ve, da po starem prego¬ voru vse dobre stvari rabijo mnogo časa, kar si obč. odbor iz pietete do vsega starega le preveč k srcu jemlje in se preveč po tem ravna. Res, da je že 18. aprila bilo sklenjeno odposlati deputacijo in so bili nje člani že izbrani, »ali žal so sklep in izvedba za naš obč. odbor dva le preveč ločena pojma«, na čemer da se je razbil že marsikateri sklep. Zato ape¬ lira vsaj na čast onih, ki so se prostovoljno prijavili za člane deputacije in upa, da bo v kratkem mogel poslati razveseljive j še poročilo, sklepajoč z željo, da bi se število »resnično liberalnih in neodvisnih« glav v mestnem svetu pomnožilo, občinstvo pa da naj bi z večjim obiskom obč. sej dokazalo, da je njegova moč postala dejanj polna resnica. V Novem mestu, kjer takega obravnavanja in kri- tikovanja sploh niso bili vajeni, je marsikdo prebiral ta dopis z mešanimi občutki, posebej mestni očetje, ker jih dopisnik 31. julija ljubeznjivo tolaži, da je oni čas, o katerem tako srečni sanjajo in v katerem so mestni očetje za štirimi stenami, ne da bi jih kdo videl ali slišal, sklepali najprej o tem, kar je bilo za nje koristno, potem šele o tem, kar bi bilo v prid javnosti, že davno prešel in da velja sedaj pač delati javno, ker »kar je javnosti odgovorno, je tudi javni kritiki izročeno«. Med tem pa je tudi že izšlo izvestje gimnazije s slovenskim nazivom Novega mesta, kar je prav kmalu zbudilo bučne debate, in dopisnik za¬ ključi ta svoj prvi javni napad na gimnazijo, o ka¬ terem sem poročal že v poglavju o gimnazijskem vprašanju v 1. št. II. let. »Kronike«, z ugotovitvijo, Novo mesto — Breg KRONIKA 145 da se sedaj, ko je sama po sebi prenehala gimnazija »zu Neustadtl« in se preselila nekam v »Novomesto«, za njo ni potrebno nobenega razširjenja gimnazij¬ skega poslopja ne skrbi za učila, kar vse bi se sicer imelo izvršiti v okviru jubilejne proslave. Občinski odbor pa se za vse to ni zmenil in ko se je že jesen primikala, je sprožil A. R. svojo drugo mino na občinski odbor oz. župana. V dopisu z dne 8. septembra (Laib. Ztg. 1863, 817) najpreje obširno graja slabo razsvetljavo v mestu, kar je postalo skoro usodno 18. avgusta, ko so kazina in strelci na stre¬ lišču proslavljali cesarjev rojstni dan, pa jih je sredi noči razgnala nenadna nevihta in so častivredni sla¬ vilci iz razsvetljenega veseličnega prostora prhnili v gluho temo zavitih in kot nalašč slabo nasipanih mestnih ulic in uličic, pri čemer je marsikdo nemilo treščil v kar sredi ulic nastavljene vozove in drugo ropotijo, dame pa da so se komaj upale premikati noge, tako da je bila pot domov ravno tako velika nevarnost, kakor je bil prihod domov brez neprilik naravnost bajna sreča. Zato interpelira obč. odbor, naj vendar že enkrat izreče odrešilno besedo »bodi luč!« in naj že vendar enkrat namesto redkih oljnih svetilk namesti večje število petrolejskih in naj poleg tega že enkrat poimenuje vsaj prometnejše ulice, da ne bo mesto kot najpreprostejša vas, da ga petsto- letne svečanosti ne zatečejo v tem — prastanju. Saj so hraste prodali in si to lahko privoščijo! Pa že je začel dopisnika razjedati dvom o uspehu tega poziva, zakaj obč. odbor sam se mu zdi kot ponosno in ne¬ upogljivo drevo, na katerem so izredno redki sadeži izredno visoko in je zato treba dolgotrajnih naporov, da človek kaj sklati. Zategadel ponovno dreza zaradi izvršitve sklepa z dne 18. aprila: »Niti koraka dalje se ni premaknila stvar, za katero se celo mesto za¬ nima in ki je postala za nas pereče vprašanje. Kako se naj to brezdelje opraviči? Kaj nima naš obč. odbor čisto nobenega ozira na javno mnenje? Ali ga misli odpraviti s ponosnim ignoriranjem?« Eno in drugo bi bila napačna taktika, zakaj on in njegovi prav nič ne dvomijo o uspehu deputacije in vprašuje, kako bodo mogli gospodje pred meščani in svojo vestjo opravičiti nastalo škodo, ki jo bo mesto gotovo trpelo zaradi nerazumljivega zavlačevanja stvari, ki bi mestu prinesla trajne in vidne koristi. »Quousque tandem?« kliče ves razvnet in preti, da bodo možje, ki so to idejo spočeli, sami osnovali svoj odbor in bodo preko obč. odbora, če se že ta tej sramoti izpostaviti hoče, pod lastno firmo podvzeli vse, kar je potrebno za nje izvedbo. Smešen je izgovor, pravi dalje, da deputacija samo zato še ni odšla, ker cesarja večinoma na Du¬ naju ni, saj ima tam vendar svoje namestnike! Za prihodnjo sejo obč. sveta, na katero morda ne bo treba dolgo čakati, pa zahteva publiciranje datuma in programa, zakaj če se dnevni red samo odborni¬ kom pismeno javi, se pravi to onemogočiti zakonito B. Jakac: Novo mesto Breg 1935 priznano javnost sej, občinstvo pa prepustiti slutnjam in ugibanjem. Tri dni kasneje pa je mestnim očetom dal zopet lekcijo iz politične vede, grajajoč neiniciativnost žu¬ panstva pri požaru v Kandiji, češ »na eni strani hoteč biti avtonomen, na drugi pa, ko bi bilo treba odlo¬ čevati celo v slučajih lastne kompetence, zabarikadi¬ rati se za hrbtom politične oblasti in samo njo po¬ tiskati naprej, ne izpriča prav nič politične zrelosti našega občinskega predstojništva in nas sili k sra¬ motni ugotovitvi, da ima konstitucionalizem pač dobro oblikovan vrh, pri nas pa žal še dolgo ne pri¬ mernega temelja. Pred vsem se mora okrepiti občin¬ sko življenje in mora pač tu pognati korenine svo¬ bodna samostojnost, če naj kdaj resnica postane stavek, da je svobodna občina osnova svobodne države.« Ko tudi ta udarec ni na rotovžu prav nič zalegel, je dopisnik začel že skoraj obupovati in je v dopisu z dne 6. okt. 1863 (Laib. Ztg. 913) resignirano spra¬ ševal obč. odbor, če misli resno prespati petstoletnico. In ali bi bil morda vendar enkrat pripravljen izdelati lastni občinski statut in ga predložiti deželnemu odboru v po ustavi določeno obravnavo, da bi se v bodoče vsaj v nečem ločili od kakšne podeželske občine. Pa menda je teh zahtev že preveč, ko niti poslovnik za obč. odbor še ni sestavljen in tako ta parlamentarno organizirana korporacija že tretje leto brez njega vegetira. Kaj čuda, da ima potem samo grajo v ustih, ko ravno za te razmere, če kje, velja stavek: difficile est, satyram non scribere! In obupan toži dalje, da novomeški obč. odbor nima prav nobene Ahilove pete in je vsak, tudi javni napad brez uspeha: ne zadene, temveč se gladko odbije. Zato tega nehva¬ ležnega dela ne bo več dalje opravljal. V tem pa se je v Novem mestu sprožil vihar zaradi ukinjenja višje gimnazije in tudi dopisniku A. R. in njegovi firmi je postalo malo vroče. (Dalje.) 14 « KRONIKA POMEN MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE ZA GOSPODARSKI PROCVIT LJUBLJANE DR. VLADIMIR MURKO V ministrstvu za trgovino in industrijo leži pri¬ pravljen načrt zakona o hranilnicah. Ni prvi ta načrt, ker se je že več let delalo na tem, da se unificira zakonodaja o teh, za vso državo velevažnih institu¬ cijah. Zato ne bo odveč, ako se na primeru Mestne hranilnice ljubljanske pokaže naši javnosti, koliko pomeni taka hranilnica za svojo občino, za kraj, v katerem deluje, razen tega pa tudi za njegovo oko¬ lico, končno tudi za državo. Pomena hranilnice za napredek svojega mesta so se zavedali tudi slovenski ljubljanski občinski svet¬ niki, ko so 1. 1882. podali predlog za ustanovitev Mestne hranilnice ljubljanske po iniciativi njenega zadnjega gerenta g. ministra v p. in senatorja Ivana Hribarja. Do ustanovitve hranilnice je po premaganju raznih ovir s strani vlade prišlo 1. 1889., in deluje torej Mestna hranilnica ljubljanska v korist mesta Ljubljane in okolice že 45 let. Samoupravne hranilnice, katere delimo na bano¬ vinske, okrajne in občinske, so občekoristne javne institucije, čijih pomen je vse premalo znan in uva- ževan. V mnogih državah upravljajo baš hranilnice večino narodnih prihrankov, tako da imajo banke manj vlog kakor hranilnice. To velja ne le o švedski in skandinavskih državah, temveč celo o Franciji. Vkljub teinu boste našli le redkokje v znanstveni literaturi točnejše podatke o pomenu hranilnic zlasti kot zavodov za ustvarjanje narodnega kapitala, kajti pri hranilnicah imajo upravo vedno v domačih rokah. Nikakor nočemo omalovaževati ali celo zanikati pomena in potrebe bank, a tudi hranilnicam se mora priznati mesto, ki ga zavzemajo v narodnem gospo¬ darstvu po višini kapitalov, ki so jim zaupani in ki v obliki posojil in kreditov oplajajo domačo proiz¬ vajanje ter vse gospodarsko življenje. Posojila ustvar¬ jajo novo kupno moč, omogočajo izmenjavo dobrin in nakup surovin. Pri novih stavbah, omogočenih s po¬ sojili denarnih zavodov, dobe delavci in obrtniki dela in kruha, kmet pa jim lažje in ugodneje prodaja svoje pridelke, in s posojili se brez žrtev za kogarkoli po¬ bija brezposelnost. Ako pa ljudstvo neha nositi svoje prihranke v denarne zavode in jih deloma po nepotrebnem in v velikih množinah dviga, tedaj se odvzame s tem oživ¬ ljajoči sok narodnemu gospodarstvu - - krediti in posojila usahnejo. Posledice so brezprimerne težave, katerih priče smo že četrto leto. Ko bodo denarni zavodi zopet redno dajali kredite, k čemur lahko pripomore vsak vlagatelj, ki zopet zaupa svoj denar svojemu denarnemu zavodu, bo takoj omiljena brez¬ poselnost, ki sedaj tako občutno obremenjuje mestni, banovinski in državni proračun in je v veliko nad¬ lego tudi zasebnemu gospodarstvu. Blizu 6 milijard dinarjev so dvignili v zadnjih letih vlagatelji iz jugoslovanskih denarnih zavodov več kakor so prejeli v istem času vlog. Koliko tega de¬ narja leži brezplodno doma? Ali veste, da so vlaga¬ telji v zadnjih treh letih izgubili na obrestih od tega zneska nič manj kakor 750 milijonov dinarjev? Ali jih ni škoda? Dvigatelji s tem niso koristili nikomur, povzročili pa škodo drugim, prav tako pa tudi sebi. Glavni namen hranilnic je omogočiti manj pre¬ možnim slojem varno in obrestonosno nalaganje nji¬ hovih prihrankov, katere naj hranilnice upravljajo in izposojajo tako, da dvigajo krajevno gospodarstvo. Tako določbo vsebuje najnovejši hranilniški zakon — bavarski/ iz 1. 1933. Mestna hranilnica ljubljanska ima od 45.000 vlagateljev blizu 400 milijonov dinar¬ jev vlog, iz katerih se dajejo posojila zopet srednjim slojem, ki sicer težko pridejo do primernega in cene¬ nega kredita, ker navadno potrebujejo kredit za daljšo dobo. Med svojimi 3800 dolžniki šteje Mestna hranilnica ljubljanska med drugimi 613 kmetov, 548 obrtnikov, 536 javnih nameščencev, 496 železni¬ čarjev, 413 delavcev, 325 trgovcev, že iz teh številk se vidi, da so posojila služila pretežno za gradbe novih hiš manj premožnih slojev. Najdejo se celo pisatelji (Helm. Nicolai), ki vidijo glavno nalogo hranilnic v tem, da le-te podpirajo s svojimi cenenimi posojili svojo občino-ustanovite- Ijico. To pa ne ustreza popolnoma smotru hranilnic, zakaj njih namen je, da podpirajo s cenenimi krediti predvsem srednji stan — oni stan, od katerega pri¬ haja tudi večina vlog. Zato veljaj za hranilnice na¬ čelo, da naj prihranki ljudstva koristijo zopet onemu kraju in onim slojem, od katerih prihajajo vloge. Od tega načela naj bi se odstopalo šele takrat, kadar v domačem kraju ne bi bilo gospodarsko opravičenega povpraševanja po kreditih hranilnice. Posojila, ki torej po svojem značaju najbolj ustre¬ zajo nalogam hranilnic, so poleg že omenjenih občin¬ skih posojil, ki pa ne smejo presegati določenega odstotka vlog (navadno eno četrtino), zlasti hipo¬ tečna posojila ali posojila na zemljišča, sicer pa tudi posojila v tekočem računu. Slednja pa naj bodo prav- tako zavarovana predvsem s hipotekami na nepre¬ mičninah ali tudi na drug način (z menicami, vred¬ nostnimi papirji itd.). često namreč nimajo oni, ki potrebujejo kapital za otvoritev trgovine ali obrta, na razpolago nepre¬ mičnin, ki bi tvorile podlago za zavarovanje posojila. Zaradi tega dovoljujejo hranilnice osebna poso¬ jila, ki so zavarovana s poroštvom ali menicami. Da KRONIKA 147 se baš manjšim obrtnikom in trgovcem, zlasti začet¬ nikom, omogoči dostop do osebnega kredita, so osno¬ vale nekatere večje hranilnice posebna kreditna dru¬ štva, ki na podlagi vzajemnega jamstva članov dajejo podjetnim članom cenen kredit. Da so kreditna dru¬ štva res pridobitev za malega obrtnika, izhaja iz povprečnega zneska posojila, ki odpade pri Mestni hranilnici ljubljanski na 1 člana njenega Kreditnega društva: pri 627 članih znašajo posojila nad 9 mi¬ lijonov dinarjev ter odpade na 1 kredit okroglo Din 14.350—. Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske deluje že od 1. 1908., ko je takratna Kranjska hranil¬ nica odpovedala kredite mnogim slovenskim obrtni¬ kom. V tem težkem času je Mestna hranilnica ljub¬ ljanska omogočila marsikateremu slovenskemu obrt¬ niku nadaljnji obstoj ali otvoritev trgovine. Kolikim ljudem so posojila Kreditnega društva pripomogla k temu, da so se osamosvojili in si ustvarili lastno eksistenco, in koliko uglednih slovenskih trgovcev in obrtnikov ljubljanskih te pomoči ne bo nikoli po¬ zabilo ! Pretežni del naložb Mestne hranilnice ljubljanske je odpadel 1. 1933. na hipot. posojila (37 milj.) in na dolžnike v tekočem računu (222 milijonov), tako da znaša povprečno posojilo okoli 70.000 dinarjev. Od celokupnega števila 3800 obstoječih posojil odpade 1800 posojil na stavbe v Ljubljani, ostanek pa na stavbe in posestva po deželi. Iz nizkega povprečnega zneska posojil je razvidno, da je hranilnica dajala kredite predvsem za gradbo manjših hiš in zopet s tem pomagala mnogim pripadnikom nesamostojnih Tolmačenje znakov UPosofila m starte - palače Mesine tranilnicf IjuMjgnttf, ; Pregled obstoječih posojil Mestne hranilnice, katera je dala Mestna hranilnica ljubljanska na stavbe v Ljubljani. Vsaka bela pika predstavlja hlio, na katero je dala Mestna hranilnica posojilo. Igle so razvrščene po vsej dolžini posameznih ulic ter torej ni 148 KRONIKA KATERI/A DOKLICEA KORISTIJO CENENA POSOJILA k **' ^ svototni muJhm m otltni NAntSaiKI OELAVCI POKLICI ZAMUSt JA VM ROBMACUl poklicev postaviti si lastne domove, ki so končno tajna želja malone vsakega človeka. Naposled pa dolž¬ niki v veliki večini vestno odplačujejo svoje dolgove, tako da se pri mnogih že bliža srečni trenutek, ko bodo imeli svoj dom prost vseh bremen. Vestni dolž¬ niki tudi olajšujejo poslovanje hranilnici. Na splošno so zneski, posojeni na podeželska po¬ sestva, ostali pod povprečjem. V Ljubljani pa je Mestna hranilnica ljubljanska omogočila zgradbo mnogih lepih stanovanjskih hiš, ki so dika naše tretje prestolnice. S tem je Mestna hranilnica ljubljanska v znatni meri odpomogla povojni stanovanjski bedi in omogočila z nizko obrestno mero hišnim lastnikom, da so vkljub draginji stavbnega materiala obdržali najemnine na primerni višini. Ako bi se pregledale stanovanjske hiše, postavljene v Ljubljani in v naj¬ bližji okolici po vojni, bi se ugotovilo, da je zgraditev relativno največjega dela novozgrajenih hiš omogo¬ čila s svojimi posojili baš Mestna hranilnica ljub¬ ljanska; bilo bi nemogoče, predstaviti si povojno gradbeno delavnost in razvoj mesta Ljubljane brez njene pomoči. Da je ta trditev resnična, o tem mora vsakogar prepričati priloženi zemljevid mesta Ljubljane. Vsaka bela pika (igla) predstavlja hišo, na katero je dala še obstoječe posojilo Mestna hranilnica ljubljan¬ ska. Takih hiš je okoli 1800. Vidimo, da so igle naj¬ gostejše v onih delih mesta, ki so se po vojni največ razvili, torej zlasti v šiški, Mostah, Rožni dolini in na Galjevici; ponekod so cele ulice zrasle iz tal s pomočjo teh hranilniških posojil. V starejših delih mesta so posojila redkejša, služila pa so deloma tudi kot obratna glavnica lastnikov-trgovcev ali obrtnikov, deloma za popravila, deloma pa tudi za zgraditev drugih hiš, ki iz zemljevida niso razvidne. Zemljevid je bil razstavljen tudi na velesejmski Hranilniški raz¬ stavi, kjer je širša javnost prvič mogla spoznati pomen delovanja Mestne hranilnice ljubljanske za razvoj in napredek mesta Ljubljane. Razen posojil, ki so se porabila za zgradbe v mestu Ljubljani in za njegovo olepšavo, je dajala Mestna hranilnica ljubljanska posojila tudi mnogim zuna¬ njim občinam in posestnikom, zlasti kmetovalcem, v najbližji okolici ljubljanski, ki so tako bili deležni cenenih stavbnih kreditov. Takih izvenljubljanskih posojil je približno 2000. Dokaz temu je tudi dejstvo, da sedaj Mestna hranilnica od mnogih kmetovalcev zaradi kmečke zaščite ni mogla dobiti niti obresti niti pogojenih odplačil dolga. Sicer pa je zapadel 15. no¬ vembra 1934 v plačilo prvi obrok kmečkih dolgov. Prav ta zaščita jo je poleg nepotrebnega dviganja vlog s strani nekaterih vlagateljev prisilila k delni omejitvi izplačil ter trenutno ustavila njeno plodo- nosno delovanje, zlasti dajanje novih kreditov, ki so podlaga gospodarskega napredka. Vendar moramo poudariti dejstvo, da je mogla hranilnica v težkih časih od septembra 1. 1931. do konca 1. 1934. izplačati 160 milijonov dinarjev vlog več, nfgo jih je v istem času prejela. Teh 160 milijonov dinarjev bi bilo za¬ dostovalo za blizu 2000 novih posojil. Koliko novih hiš bi se bilo dalo postaviti — koliko ljudi bi našlo pri teh zgradbah delo? Ta ogromna vsota — presežka dvigov nad vlogami v znesku 160 milijonov — je obenem najboljši dokaz, da je Mestna hranilnica ljubljanska v svojem jedru zdrava, kakor je to poudaril župan g. dr. Dinko Puc na seji občinskega sveta dne 27. februarja 1934. Omenil je še, da bodo izplačilne omejitve sčasoma itak odpadle, tako da bodo že v nekaj letih vse vloge proste, čimprej bodo vlagatelji uvideli, da je pred¬ vsem od njih samih odvisno neomejeno izplačevanje starih vlog, temprej bodo izplačilni obroki povečani. Nove vloge, vložene po 1. januarju 1933, se pa morajo nalagati na tak način (kratkoročno), da se lahko izplačajo vlagatelju na vsakočasno zahtevo v neomeje¬ nih zneskih. Take nove vloge se obrestujejo s 4^,, ako so pa vezane na 3mesečno odpoved, pa celo s 5 °/ 0 . DoČim so znašale nove vloge, vložene v gotovini po 1. januarju 1933, konec leta 1933. šele 8 milijonov dinarjev, so narasle do začetka junija 1935 za celih 15 milijonov na 23 milijonov dinarjev, kar je vse¬ kakor znak vračajočega se zaupanja v Mestno hranil¬ nico ljubljansko in v denarne zavode sploh. Tudi Narodna banka omenja v svojem četrtletnem poročilu o Narodnem gospodarstvu v 1. 1933. (št. 4), da so naši denarni zavodi v teh težkih letih denarne stiske izplačali toliko vloženega tujega denarja, da to dokazuje, da je likvidnost bank in drugih denarnih zavodov kakor tudi likvidnost njihovih naložb bila prav dobra. KRONIKA 149 Izmed ostalih naložb Mestne hranilnice ljubljanske ne gre prezreti vrednostnih papirjev, ki tvorijo zna¬ ten del hranilničnega imetja, namreč nekaj nad 32 milijonov dinarjev. Da ta znesek, ki je večinoma naložen v državnih papirjih in pomeni veliko pod¬ poro za državni kredit, ni večji, je pripisovati pred¬ vsem dejstvu, da je hranilnica morala med vojno naložiti ogromen del svojih vlog v vojnih posojilih. Medtem ko so druge države (Avstrija, češkoslovaška) celo vojna posojila izplačale popolnoma ali vsaj de¬ loma (tako češkoslovaška 75 % v Kč) in so celo, upoštevajoč občekoristni značaj hranilnic dovolile istim pri izplačilu velike olajšave, so pri nas hranil¬ nice in drugi denarni zavodi, kakor tudi občine, cerkve, ustanove in zasebniki, utrpeli velike izgube, kajti morali so vojna posojila popolnoma odpisati. Istotako so morale hranilnice odpisati večino avstrij¬ skih in ogrskih predvojnih državnih posojil pravtako kakor raznih deželnih posojil, katerih so imele mnogo v svoji lasti. Ta posojila, predvsem vojna, so jim bila po vladnih komisarjih deloma vsiljena, in zato so nekatere hranilnice tem težje prenesle, da so izgubile pri teh sicer pupilarno varnih papirjih skoraj vse. Tako je sama Mestna hranilnica ljubljanska odpisala na teh papirjih v povojnih letih do 1. 1929. 20 milijo¬ nov dinarjev. Dejstvo, da je prebolela tudi te neza¬ služene izgube, je dokaz spretnega vodstva v povojnih letih. Da ni bilo teh le po vojni zakrivljenih dogodkov, bi Mestna hranilnica ljubljanska mogla vršiti tudi svojo vzvišeno nalogo, da bi se namreč potem, ko rezervni zakladi dosežejo 5 % oz. 10 % vseh vlog, porabila polovica oz. ves »letni upravni dobiček v občekoristne in dobrodelne namene mesta ljubljan¬ skega, ki morajo odgovarjati predvsem interesom ne- premožnih udeležencev zavoda.« Tako je Mestna hra¬ nilnica ljubljanska ob svoji 401etnici 1. 1929. naklo¬ nila Mestnemu zavetišču za onemogle Din 200.000'—, mestnim revežem pa Din 50.000'— posebej. S takimi prispevki se odvzame mestni občini precejšen del njenih nalog, katere bi moralo mesto prej ali slej izvršiti, in tako se olajša mestni proračun. Danes znašajo rezerve 14,600.000’—, morale pa bi doseči 19 y 2 milijona, da bi mogla Hranilnica pričeti z od¬ vajanjem polovice čistega dobička mestni občini, od česar bi imele korist najrazličnejše dobrodelne in prosvetne ustanove v Ljubljani. Po novih pravilih dobi RAZVOJ VLOG AE5TNE URANILNCE LJUBLJANSKE POD JUGOSLAVIJO V AILJONIM DIN NABAŠČANJE NOVIH VEDNO BAZPO- LOŽLJIVIU VLOG PO 1.1.1933 BREZ DOSPELIH IN NEDVIGNJENIH OBBOKOV mestna občina letno 20% čistega dobička za »obče koristne, dobrodelne in kulturne namene«. Ko dose¬ žejo rezerve 10% vseh vlog, se porabijo % letnega upravnega dobička za iste namene. Znatno večjo olajšavo za mestni proračun pa po¬ menijo občinska posojila, katerih je Mestna občina ljubljanska poleg drugih občin najela pri Mestni hranilnici ljubljanski v znesku nad 100 milijonov. Ta občinska posojila se obrestujejo po nižji obrestni meri kakor bi se sicer obrestovali mestni dolgovi, ako bi se najemali pri tujih zavodih. Tako je hranil¬ nica v zadnjih letih prihranila ljubljanski občini najmanj 10 milijonov dinarjev. Teh 10 milijonov bi sicer moralo mesto pobrati od svojih davkoplačeval¬ cev, ki se niti ne zavedajo, kolikšno olajšavo prav za nje pomeni obstoj in redno poslovanje Mestne hra¬ nilnice ljubljanske. Koliko bi bilo nezadovoljstva, ako bi se ti milijoni porazdelili na prebivalce v obliki občinskih doklad! V sedanjih težkih časih se mnogo preveč grdi hranilnice in druge denarne zavode, na¬ mesto da bi se meščanstvo strnilo v močno falango in pomagalo svojemu zavodu do čim prejšnjega red¬ nega poslovanja, zavedajoč se koristnosti njenega de¬ lovanja za mesto. Res vestra agitur, dragi Ljubljančani! Hranilnica je občinska ustanova ter mora imeti vsak meščan interes na njenem procvitu. Zato velja v prvi vrsti o hranilnicah, da so last vseh, kajti vsem koristijo, četudi se zaenkrat malokdo zaveda, koliko koristi prinaša baš tudi njemu. Treba je le pogledati, v katere namene je Mestna občina ljubljanska porabila posojila, ki jih je pre¬ jela od svoje Mestne hranilnice. Kdorkoli pride v Ljubljano, bo kmalu spoznal koristi teh posojil: elektrarna, plinarna, klavnica, vodovod, tramvaj, ne¬ šteto velikih stanovanjskih hiš, vil in malih hiš, šole, asfaltiranje cest, vse to in še marsikaj drugega se je postavilo oz. uredilo večinoma s pomočjo posojil Mestne hranilnice. Vsi ti dolgovi pa se tudi odplaču¬ jejo iz dohodkov, tako da bo vse to premoženje, ki predstavlja vrednost več sto milijonov, v nekaj letih prosto vseh bremen. 150 KRONIKA Vse to je omogočila mestu šele Mestna hranilnica ljubljanska: kajti dvomljivo je, ali bi bila Mestna občina ljubljanska mogla dobiti vsa potrebna poso¬ jila drugje. In tako bi bila preostajala zopet le ena možnost za izvršitev teh prepotrebnih investicij — povišanje občinskih davščin. Sicer bi se moralo pu¬ stiti vse pri starem in bi ne bilo mogoče ukreniti ničesar za omiljen j e stanovanjske bede niti za vse¬ stranski napredek mesta. Zato je lahko vsak vlagatelj Mestne hranilnice ljubljanske ponosen na to, da je tudi on prispeval k temu, da hvalijo našo slovensko prestolnico — belo Ljubljano — vsi tujci, ki pri¬ hajajo k nam in sodijo našo kraljevino po tem, kakšen vtis napravi na nje prvo večje mesto v Jugo¬ slaviji, kar je baš Ljubljana. Da pa Mestna hranil¬ nica ljubljanska pri dajanju posojil za javne namene ni zanemarjala niti zunanjih občin, priča že število 142 šol, postavljenih s pomočjo njenih kreditov po vsej Sloveniji, vštevši slovenske kraje, ki so ostali pod Italijo. Mestna hranilnica pa ima tudi še drug namen, namreč vzgojni. Navaja ljudi, zlasti že mladino, k var¬ čevanju, ki je predpogoj rednega življenja in pozneje družinske sreče. Kdor dela in varčuje ter nalaga svoj denar na hranilno knjižico, si s tem polaga temelj za svojo bodočnost ali za stara leta in zato je resni¬ čen izrek: samo varčnost je ona umetnost, ki omo¬ goči človeku, da pride do blagostanja. Uspehi 451etnega delovanja Mestne hranilnice ljub¬ ljanske za mestno občino so tako vidni, da si sploh ni mogoče predstaviti razvoja mesta Ljubljane brez delovanja in posojil Mestne hranilnice ljubljanske, ki so dala mestu popolnoma novo — lepše lice. Mestna hranilnica ljubljanska spada k najvažnejšim ustano¬ vam v zgodovini mesta Ljubljane. DAJMO STARI LJUBLJANI NJENO ČAST IN SLAVO NOTRANJE MESTO DR. JOŽE RUS visoko obzidje, pred njim z vodo napolnjeni jarki ii ne vedno odprta vrata so bili v srednjem veku poleg mestnih pravic glavne oznake vsakega mestnega na¬ selja. Da jih je imela tudi stara Ljubljana, tega pa si je danes svest še prav majhen odstotek njenega prebivalstva. Saj materialnih spominov nam je ohra¬ njenih prav malo, a še ti so zelo zabrisani. Ali, če že ni več teh spominov: po starih mestih vse Evrope najdeš sredi visokih, modernih palač vsaj ulična imena, ki ti kratko, a jedrnato razkrivajo vso sivo preteklost dotičnih prostorov. Zaman pa iščeš takšnih spominov po naši Ljubljani. Spričo tega nedostatka se zdi tujcu, kakor da je naše mesto prinesel aeroplan iz Amerike. Ker te vrste spomini niso dragi, so pa zato tem dragocenejši, naj bo v naslednjem napisan predlog, kako naj bi se stara Ljubljana pričarala v današnje čase v obliki uličnih imen. Obzidani del Ljubljane je bilo »notranje mesto« ali »mesto« v najožjem pomenu. V njegovem nastajanju razlikujemo tri dobro vidne dele. Vsak se je razvil ob svojem času nasproti soseščini pred vsem na ta način, da je dobil svoje obzidje in tudi posebno ime. Prvemu obzidanemu delu je bilo iz početka dano ime Ljubljana. Ko pa se mu je pridružil drugi del, je prebivalstvo začelo delati razliko med obema na ta način, da je dalo prvemu ime Stari trg, drugemu Novi trg. V ohranjenih listinah se omenja Ljubljana prvokrat 1. 1144., a Novi trg 1. 1307. Alter Markt, Neuer Markt, obe nemški imeni sta še priči močnih kulturno političnih vplivov, ki so prihajali k nam od nemškega severa, najmlajši, tretji del mesta znotraj obzidja pa kaže po svojem »Platz« (prim. lat. platea in staro italijansko plazza) že odločno na vplive iz Italije, koder je gospodarila trgovini in prometu zlasti »Venezia la serenissima«. Ta tri imena so nekdaj označala vsako svoj del notranjega mesta, torej po več ulic skupaj. Tekom časa pa so se po svojem pomenu skrčila le na glavno ulico dotičnega mestnega dela. Mnogo slavne tradi¬ cije tiči v njih. Kljub temu stoji nepremično na svo¬ jem prostoru le ime Stari trg, ostalima pa je bilo usojeno, da se z njima igra nepoučeni svet. Ker je Novi trg obdan s starinskimi hišami, mu občinski svet I. 1876. že ni več razumel imena in ga je pre¬ krstil v Turjaški trg. S tem je bila tradicija razvoja stare Ljubljane prav nemarno pretrgana, šele uvi¬ devnosti najnovejše dobe se moramo zahvaliti, da se na tem slavnem trgu blesti zopet staro ime. Slovensko ljudsko ime ulice okoli mestne hiše je »Veliki trg«. Saj tu je bilo tudi vsakdanje živilsko tržišče do 1. 1903. (cestna železnica). Uradno pa velja zanj nekam čudno zveneči »Mestni trg«. Ob tem imenu se zdi, kakor da vse ostalo mesto ne premore več nobenega trga. če pa bi hoteli s takšnim imenom odlikovati en sam trg, bi ga morali prisoditi Staremu trgu, ki je po svojem mestnem licu najstarejši. Na Mestnem trgu so bili v grajskem znožju še živahni kamenolomi, ko je bil sosednji Stari trg že obzidano mesto. Mestnemu trgu je torej treba vrniti prvotno ime Veliki trg in tega potem skrbno čuvati pred vsako nepremišljeno novotarijo. Obzidje okoli vsega notranjega mesta je doseglo dolžino 2950 m ali skoraj tri kilometre. Na zemljišču, ki ga je oklepal mestni zid, velikem 36 ha, sta bila KRONIKA _ 151 strmo grajsko pobočje in struga Ljubljanice edina prostora, ki ju človek ni zazidal, dasi tudi njima ni popolnoma prizanašal. Po planih tleh pa je bilo zno¬ traj obzidja povpraševanje po stavbiščih tako veliko, da se je zgnetlo na njih okoli 350 hiš in so bile jav¬ nemu prometu prihranjene le prav tesne ulice. Naj¬ več prostora pod milim nebom je pustil tedanji človek na Velikem, oziroma Novem trgu, v okolici obeh glavnih reprezentančnih poslopij, namreč mestne hiše (rotovž) in deželne hiše (iontovž). Sv. Jakoba trg, Pogačarjev trg in Vodnikov trg so bili pridobljeni v zadnjih 150 letih na ta način, da so bila demolirana tam stoječa poslopja. Breg je s svojo širino spomenik bivšega pristanišča za vodni promet po Ljubljanici. Obzidje, jarki, stolpi in vrata so bili v stari Ljub¬ ljani daleč vidni in v prometovanju hudo občuteni objekti, ki jih je bil oni čas prav potreben. Ta skle¬ njeni obrambni organizem je kljuboval napadom marsikaterega sovražnika, od časov češkega kralja Otokarja II. preko celjansko-habsburgovskih bojev ter turških roparskih napadov do pohodov Napoleo¬ novih. Kot vozel v sistemu mestnih utrdb pa je na¬ stopal v vseh časih Ljubljane na vzvišeni točki sto¬ ječi grad. Toda v novem veku je vojna tehnika že toliko na¬ predovala, da so utrdbe mest izgubile vso svojo vred¬ nost. Konec 18. stoletja so v Ljubljani v par letih izginile vse one velikanske naprave, ki so si jih bili zaradi svoje varnosti omislili naši predniki. Iv. Vrho¬ vec pravi k temu: »Starega zidovja Ljubljančani kar kamna niso hoteli več pustiti na kamnu. Razdirali so in posipali, kakor bi jih bil obsedel neki prav poseben duh uničevanja in razdiranja.« Deli mestnega obzidja so se nam ohranili le na par točkah, n. pr. ob severni stranici Cojzovega grabna, v delu Vegove ulice, na grajskem griču pa ob vhodu v grad in v herostratsko razkopavanj in razstreljevani Bastiji. Od stolpov stojita danes še dva manj po¬ membna, eden v vrsti hiš za študentovsko ulico, drugi v hiši za univerzo. Na ena izmed šestih mestnih vrat nas spominja le še nagli prehod s široke Karlovške ceste v tesno Sv. Florijana ulico. Jarki so tudi zasuti, n. pr. Babina dolina na prostoru sedanje Vegove ulice in Graben, ki je ločil Novi trg od Krakovega, dokler ga ni odkupil veliki ž. Zois in ga na svoje stroške zasul. Kod je držalo mestno obzidje z utrdbami, jarki in vrati, o tem nam pa vendar še danes zgovorno pričajo široke ulice in ceste, ki so zasnovane tik ob arealu notranjega mesta, kakor Cojzov graben, del Emonske ceste, Vegova ulica, Dvorski trg in Krekov trg. Deloma zaradi demoliranja obzidja, deloma na račun Ljubljaničine struge so nastala tudi široka nabrežja od Prul do Mesarskega mostu. Vendar, če je že moralo tako biti: poimenovanje posameznih ulic in točk nam nudi prav primeren način, da ovekovečimo spomin na eden ali drugi ob¬ jekt porušene stare Ljubljane (prim. tudi podlistek v »Sloveniji« 1932, št. 2). Dajmo današnji Kratki ulici ob južni strani Fil¬ harmonije ime »Pred vicedomskimi vrati«, pa bomo postavili spomenik kar dvema dejstvoma ljubljanske preteklosti, prvič vicedomski palači in v njej do 1747 uradujočemu vicedomu kranjske dežele in drugič mestnim vratom, ki so stala tam poleg in odpirala vhod v gosposki del mesta. Prav tako bi se dal ove¬ kovečiti spomin na Pisana vrata. Ime tam poleg držečega Vožarskega pota je zaradi nerodno izbrane besede »vožar« za vrvarja svoj namen skoraj docela zgrešilo. Spričo tega bi bilo umestneje, da dobi ulica ime »Pred Pisanimi vrati«, že celo obledel je povod imenu Lingarjeve ulice, pa bi bilo najprimerneje, prekrstiti jo v Predikantovsko ulico, v spomin na goreče protestantske pridigarje iz bivše tam stoječe cerkve sv. Elizabete. Ako damo spoštovanje staremu ljudskemu imenu Cojzov graben (ne cesta!), bo ohranjen spomin na del bivših mestnih jarkov (prim. temu nasproti pre¬ prosti Graben na Dunaju in Prikope v Pragi). Stara imena, ki jih je odstranila nepoučenost odločujočih, naj pridejo do svoje časti, posebno če so med ljud¬ stvom še venomer na jeziku. Da bo mogel vsak Ljubljančan vedeti, da je bila Ljubljana nekdaj obzidano mesto, naj se za današnje Cankarjevo nabrežje obnovi njegovo starinsko ime »Za zidom«, ki ima vrednost pravega dokumenta za ta kraj. Starih uličnih imen ne smejo imena zaslužnih ali slavnih oseb nikoli izpodrivati, če že hočemo ulice notranjega mesta imenovati po kakem znamenitem možu, potem teh mož ne smemo jemati iz polpretek¬ lih ali celo sodobnih časov. V imenik ulic stare Ljub¬ ljane spadajo po vseh pravilih le stari Ljubljančani kakor so Gallus, Trubar, Dolničar in Vodnik, ne pa Jurčič, Stritar, Cankar, Gruden ali Hribar. S tega stališča naj bi Jurčičev trg postal Dalmatinov trg; na prostor sedanje Dalmatinove ulice pa spada edino ime Marka Pohlina. Dalje naj se namesto Stritarjeve ulice zablestijo zopet napisi častitljive špitalske ulice. Sedanje Grudnovo nabrežje pa naj se posveti spominu J. L. Schoenlebna, prvega zgodovinarja našega mesta in Valvasorjevega duhovnega očeta. Ob poimenovanju ulic in trgov se sicer vselej strogo pazi na to, da novo ime ne prekorači mej posameznih katastrskih občin. Le na meji med notranjim mestom in predmestji so bile napravljene napake, ki jih je treba vsekakor popraviti, če razločujemo Vodnikov trg, ki leži v notranjem mestu, od Krekovega, ki je že del predmestja, moramo biti dosledni tudi pri Žabjeku, Napoleonovem trgu in Hribarjevem nabrežju. Del Žabjeka na oni strani Vožarskega pota spada k predmestju, zato ga prekrstimo v del Cimpermanove ulice. Prav tako spada gornji del najmlajšega nabrežja od Brega do Dvorskega trga v notranje mesto, dočim je dalje do špitalskega mostu že v predmestju. S tem dejstvom računa predlog, ki leži pri občini že par let in hoče dati čast in spoštovanje dvema Ljubljanča¬ noma starih časov. Nabrežje naj nosi v gornjem delu ime po Seb. Krelju, ki je dal Slovencem prvi črkopis, v spodnjem pa po Janezu Mandelcu, prvem sloven¬ skem tiskarju, hkrati naj starejšem priznanem Ljub¬ ljančanu obrtniškega stanu. Spomin Valvasorjevega imena se je moral že dosti seliti po našem mestu. Najprej se je umaknil Vodniku 152 KRONIKA (1876—86), nato Jurčiču (1900), pred par leti (1929) pa Napoleonu. Ker mu grozi pred Narod, muzejem, kakor se kaže, v doglednem času nova deložacija, bi bilo prav umestno, da se mu prihrani del sedanjega Napoleonovega trga, kar ga leži v notranjem mestu, Izpred bodočega Mestnega muzeja se mu morda ne bo treba nikamor več premikati. Malo govoreča Vodna steza bodi v spomin na poleg stoječo bivšo kruharno (Brotkammer ali betlehem) Krušna ali Betlehemska ulica. Sv. Florijana ulica pa naj se razdeli tako, da bo njen zgornji del nosil zopet svoje prvotno ime Visoki trg. Da bo notranje mesto z imeni čimbolj restavrirano, je treba napraviti tudi majhno spremembo na Gradu. Zato naj ime »Na utrdbah« zamenja »Meščanska bastija«, v spomin na bivše meščansko protivesje k deželnoknežjemu gradu; morda bo potem ta točka vendarle bolj upoštevana, kakor je danes. K ŠTUDIJI ZA REGULACIJO MARIBORSKEGA GLAVNEGA TRGA ING. ARH. JAROSLAV ČERNIGOJ Ob dvanajsti uri se je lotil Maribor svojega regula¬ cijskega načrta. Postavil je program, ki osvetljuje urbanistične potrebe Maribora za dolgo vrsto let v bodočnost. Program se naslanja na dediščino, ki nam je bila zapuščena in zasleduje, oprt na geomorfološka, sociološka in tehnična dejstva bodoči razvoj mesta. Del programa obsega načrt, po katerem se bo posto¬ poma izvršilo zdravljenje obstoječih delov mesta, ki hirajo v prometnem, zdravstvenem ali lepotnem oziru. V tem načrtu je postavljena tudi potreba po regulaciji središča Maribora, Glavnega trga. Naglašam, da predstavlja ponatisnjeni načrt zgolj študijo, eno izmed variant, ki so nastale prav na oni podrobni in sistematični način, kot se vrši delo na celotnem regulacijskem načrtu. Trg leži v starem jedru mesta, zdelo se mi je torej potrebno, zasledovati glavne obrise njegovega razvoja in če mogoče povzeti vse dobre zanetke in vrednote, ki so nam jih zapustile prejšnje generacije. Mariborski trg ni nastal v stremljenju po zavest¬ nem lepotnem cilju. Je delo generacij brez enotne volje posameznika za celotno tvorbo — produkt po¬ časnega razvoja in ekonomskih prilik. Trg »March- burg« obstoja že konec XII.stoletja in z njim v glavnem zasnova Glavni trg. Nastal je nad mostom, na obrežni terasi, kjer sta se združili cesti z Dunaja in s Ko¬ roške, da skupaj premagata Dravo. Stari načrti nam kažejo povsem zazidan trg, ki je moral biti čudovito zaključen, tem bolj, ker so dopuščale mnogokrat lom¬ ljene, zavite ulice z izzidki očesu le kratek pogled. To zaključenost je zadela 1. 1906. katastrofa in jo za vselej uničila, ko so porušili zgradbe, ki so v sl. št. 1. črtkano vrisane. Po dolgotrajnih debatah so določili traso novega državnega mostu v prometni črti da¬ našnje Aleksandrove ceste in Gosposke ulice. Prvi ukrep v tej smeri je bila odstranitev blokov na vzhodu trga: ogromna odprtina je zazijala in nastala je ona druga polovica Glavnega trga, ki se tako očito razli¬ kuje od starega dela. Današnji Glavni trg obstoji iz dveh delov, iz starega dela s starimi zgradbami svoje¬ vrstne razsežnosti in parcelacije njihovih zemljišč ter iz novega dela z novimi zgradbami znatnih izmer, zlasti v višino, čar starega trga, ki mu ga je dala nje¬ gova tako popolna zaključenost, bogata variacija različnih, a enotnih vtisov, skladno sorazmerje nje¬ gove razsežnosti do merila obdajajočih ga zgradb, je bil v svojem bistvu zadet in uničen. Z nezaključeno vzhodno stranjo je postal trg pust, zgradbe neznatne — prostor se je razblinil, ker je odpadel bistven ele¬ ment. Ne morem se spuščati na tem mestu v kritično presojo o upravičenosti za to urbanistično dejanje, ki ga je storil predvojni Maribor in je bilo z izbrano traso novega mosta potrebno. Ugotavljam le vpliv, ki ga je imelo na fizionomijo trga. Ta vpliv je bil v lepotnem oziru porazen in je tu jedro estetske plati regulacije Glavnega trga. Današnjo situacijo, situacijo, s katero mora raču¬ nati projektant, prikazuje sl. št. 2. Longitudinalna razsežnost trga, ki jo je kazal že tloris starega trga, Sl. 1. Staro >tan]e Glavnega trga pred graditvijo drž. mostu K R O I K A 153 Sl. 2. Današnja situacija Glavnega trgi se je povečala za skoraj še eno dolžino. Iz vzdolžnih profilov je mogoče posneti, da sta stari del in novi del višinsko ločena: ploskev novega dela je višja od starega, ker stremi za višinsko zvezo z lokom držav¬ nega mosta. Baš ta višinska razlika je dala migljaj za estetsko razčlenitev obeh delov Glavnega trga in pobudo za motiv, ki ureja komplicirane višinske raz¬ mere starega dela. Stari del je tlakovan s slikovitimi mačjimi glavami in ima nekako v optični sredini Ma¬ rijino znamenje, obdano s skulpturami svetnikov. Stari del nima gradbene dominante, čeprav stoji tu magistrat s svojim stolpom in Alojzijeva cerkev; obe zgradbi ležita v vzdolžnih stranicah starega trga in zato ne obvladata slike. Zgradbe na tem delu Glav¬ nega trga so dvo- in enonadstropne ter ozke, vse stare, razen dveh na obeh krajnih koncih, a jim je neka¬ terim predvojna doba nadela novo fasado renesančnih oblik. V celoti nudijo še vedno znatno mikavnejšo sliko od zgradb na vzhodu in jugu novega dela, ki so jih zgradili in projektirali predvojni in povojni graditelji brez vneme in hotenja. Nujno je treba rešiti protlem prometa na Glav¬ nem trgu. Ta promet ni zgolj lokalnega značaja za mesto, temveč je tudi tranziten, ker poteka preko edi¬ nega mosta za vozila, ki spaja oba bregova Drave. Promet pešcev na Glavnem trgu je tržnega in tran¬ zitnega značaja. Na starem delu trga in na delu no¬ vega je mariborski živilski trg. Važno je tudi dejstvo, da je novi del Glavnega trga izhodišče številnih avto¬ busnih prog. Dosedaj ni bilo, razen velikega otoka na novem delu, v prometnem oziru ukrenjeno nič in je zaradi tega promet docela neurejen. Posebno se to opaža ob začetku in koncu delovnega dneva, kadar utripa promet pešcev najmočneje. Rešitev terja torej raztrgano lice Glavnega trga, zamotane višinske prilike in neurejeni promet. Na¬ mesto nekdanje zakl j učenosti, ki je ni več mogoče doseči, naj obvladuje trg enoten nov motiv — v za¬ meno za izgubljene vrednote. Ta motiv naj bo do¬ sežen z najmanjšimi sredstvi, pri čemer mislim na umetniška, a — last not least — tudi na finančna. Hrbtenico regulacije trga daje rešitev prometa. Predvidena sta dva velika otoka z velikimi loki. Ta dva otoka potisneta ves promet z vozili na robove trga. Kot tranzitna prometna žila z dvosmernim pro¬ si. 3. študija nova regulacija Glavnega trga 154 KRONIKA metom pa je dimenzionirano le cestišče na severni strani. Na jugu služi ozko dimenzionirano cestišče zgolj dovozu, kretanju avtobusov in izvoščkov. Go¬ sposka ulica je povsem izvzeta prometu vozil —- iz- vzemši dovoza seveda — pločnik na severni strani Glavnega trga poteka torej nepretrgano od Vetrinjske do Stolne ulice. S prometno ureditvijo je podana tlo¬ risna odločitev obeh delov trga. Oba dela sta tudi po značaju prometa kolikortoliko diferencirana: stari del trga ima v glavnem promet tržnega značaja, vzhodni, novi del promet tranzitnega značaja. Ta lo¬ čitev seveda ne more biti precizna, vendar zadošča za spoznanje, da je treba obrniti glavni tok pešcev na vzhodno stran trga, kjer je otok urejen za prehod v poljubni smeri. Oba dela Glavnega trga se torej razlikujeta po po¬ stanku, po značaju obdajajočih jih zgradb in po zna¬ čaju svojega prometa. Zdelo se mi je torej pravilno, obravnavati oba dela tudi v formalnem oziru raz¬ lično. Stari del ima nenavadno komplicirane višinske prilike, ki jih prikazujejo prečni in vzdolžni profili sl. št. 2. Te višinske prilike rešuje načrt z amfitea- tralno projektiranimi terasami. Najhujšo višinsko razliko urejuje stopnišče na jugovzhodnem koncu starega dela. Otok, na katerem se bo vršilo tržno živ¬ ljenje, pada enakomerno, a za oko komaj opazno, proti jugu. Ker bo os novega otoka s svojimi tera¬ sami poudarjena, je prestavljeno Marijino znamenje v to os, in sicer na skrajni zapad. Ta prestavitev je tem bolj upravičena, ker je soha s svojimi skulptu¬ rami izrazito frontalna. Na najnižji točki otoka, ka¬ mor sili voda po zakonih, ki so ji dani, je projektiran nizek vodnjak — pendant k Marijini sohi na na¬ sprotni strani. Za tlakovanje tega otoka naj bi se uporabil obstoječi tlak, ki je slikovit in s katerim se morejo s skromnim ornamentiranjem poudariti dolge linije, ki jih podajajo posamezne terase in se vse ste¬ kajo k vznožju Marijine sohe ter pripravljajo pogled na njo. Glavni motiv novega dela Glavnega trga, ki naj vrne staremu vsaj nekaj nekdanje zaključenosti in nekdanjih izmer, je vrsta topolov, ki obkroža ve¬ liki prometni otok. Ti naj tudi ustvarijo prehod k velikemu merilu, ki je podan z velikimi stavbami. Na notranji strani otoka bo nastal s topoli nov za¬ ključen prostor s svojo lastno osjo. Na vzhodni strani paviljonska zgradba ne previsokih izmer — po svoji legi in velikosti kot nalašč prostor za umetniški pa¬ viljon Maribora. Pred paviljonom ugoden prostor za spomenik s figuralno rešitvijo. Ob Bergovi hiši, ki se končuje s požarnim zidom, je potrebna zgradba, ki bo zaključila vrsto hiš na južni strani novega dela. Poleg tega novega trakta je projektirano široko stop¬ nišče k sprehajališču ob reguliranem Pristanu, ki se bo začelo ob železniškem mostu in končalo na Mari¬ borskem otoku. Več naj pove načrt — ti stavki prikazujejo zgolj osnovne smernice gledanja in rešitve problema: na¬ črt dela zavestno s skromnimi sredstvi. Lahko bi bil bolj na široko zasnovan, velikopoteznejši. Manj glede starega dela Glavnega trga, ki s svojim starikavim, simpatičnim okoljem ne prenese in ne rabi preve¬ likih operacij ter je tu najmanjša mera ukrepov naj¬ boljša kot glede novega dela. Tu mislim na korekturo kake gradbene črte novega dela, na njegovo delno za¬ zidavo, ki bi gotovo radikalnejše rešila estetski pro¬ blem, ali celo na porušitev bloka med Gosposko, Jen¬ kovo in Vetrinjsko ulico. Vse to bi dalo projektiranju docela drugo lice in bogate, nove možnosti. S težavo sem se ubranil vseh teh izkušnjav in ostal na trdih tleh realnosti naših dni in sredstev: hotel sem načrt, ki naj bi bil podlaga za dejansko uresničenje regu¬ lacije Glavnega trga in ne pobožna fantazija zane- šenega arhitekta. MARIBORSKI GHETTO Za naše srednjeveško narodno gospodarstvo so imeli odločilni pomen Židje; ti so obvladali več sto¬ letij domala vso trgovino — zlasti z inozemstvom — in ves denarni promet. Zato je zgodovina Židov na Slovenskem bistveni del naše lastne preteklosti. Prvo mesto v zgodovini židovstva na Slovenskem zavzema Maribor. Tu je bila v srednjem veku naša največja židovska naselbina in tu so živeli najpo¬ membnejši židovski trgovci in bankirji. Srednjeveški Maribor je bil tudi duhovno središče Židov v sloven¬ skih deželah in večkrat sedež vrhovnih rabinov za štajersko, Koroško in Kranjsko. 1 Conversio Bagoariorum et Carantanorum omenja ži¬ dovskega zdravnika na Slovenskem (»... medicum iudai- cum vel sciaviasticum ...«). Prve vesti o srednjeveških Židih na Slovenskem iz¬ virajo iz IX. in X. stoletja. 1 V večjem številu pa so se naselili v teku XII. do XIV. veka. Na Slov. štajersko in Koroško so prišli iz Porenja, kar tudi dokazujejo njihova nemška in židovsko - nemška imena kakor Maier, Nachmann, Gulden, Rosel, Bliimel, Isserlein (= Izrael), Jeklein (= Jakob), Eisach (= Izak) itd. Po ukazu papeža Inocenca III. (1215) in poznejših predpisih so morali stanovati v mnogih krajih ločeno od ostalega prebivalstva v posebnih mestnih delih —■ ghettih ali — kakor so se običajno imenovali pri nas — židovskih ulicah. 2 Ti predpisi pa se v naših krajih 2 Pomen izraza »ghetto« ni jasen. Nekateri trde, da je nastal »ghetto« iz ital. besede getto (livarna), ker je bila židovska četrt v Benetkah blizu livarn (arzenala). KRONIKA 155 niso strogo izvajali, ker so bivali Židje večkrat v kr¬ ščanskih četrtih, medtem ko so imeli kristjani hiše tudi v ghettih. Židje so bili izključeni iz vseh javnih služb in združenj, kakor cehov itd., ter so se mogli baviti le s prostimi poklici. Plačevati so morali de¬ želnim knezom in mestom poleg splošnih davkov še poseben židovski davek deloma v gotovini, deloma v drugih dajatvah. Tako so skrbeli n. pr. štajerski Židje za pohištvo deželnega kneza in dote njegovih hčera. Tudi so morali nositi posebne — v raznih krajih raz¬ lične — židovske znake; pri nas zlasti rumene krpe na hrbtu, visoke rumene klobuke, dolge halje in pa¬ lice, tako da so se razlikovali že od daleč od ostalih prebivalcev. Na drugi strani pa so uživali Židje kot glavni in često edini denarni viri za mesta in dežele obsežne pravice, kakor so jim podelili pri nas zlasti cesar Friderik II. (1238), Friderik II. Babenberški (1244), Bela IV. (1251, 1256), Premysl Otokar II. (1254, 1268) in Rudolf I. Habsburški (1277). Bili so osebno svobodni in kot komorni hlapci podrejeni ne¬ posredno deželnim knezom oziroma velikašem in me¬ stom, katerim so jih vladarji podarili. Kdor je umoril ali ranil Žida, je bil strožje kaznovan, kakor če je izvršil tak zločin nad kristjanom, živeli so nemoteno doma in v javnosti po svojih verskih predpisih in običajih, ki so jih upoštevali tudi deželni knezi. Svoje občinske zadeve so upravljali samostojno in volili sami svoje predstojnike (židovske mojstre) in druge funkcijonarje. V trgovskih in denarnih poslih so smeli zahtevati od krščanskih dolžnikov mnoga jam¬ stva in znatne obresti. Tako so tvorili Židje posebno vrsto prebivalstva, ki jo označujemo najbolje kot stan ali kasto. Poleg teh splošnih poročil, ki veljajo tudi za druge kraje, imamo o Mariboru mnogo posebnih vesti iz živ¬ ljenja tukajšnjih Židov. Kot viri za zgodovino mari¬ borskega ghetta služijo sodobne davčne knjige — edine, ki so se ohranile pri nas iz srednjega veka — kupne pogodbe, zadolžnice, preklicna pisma, sodbe in slične javne listine, ki so se ohranile v precej¬ šnjem številu. Važni viri so tudi ostanki zgradb in spomenikov, najdbe novcev, rodbinske kronike in izročila itd., predvsem pa spisi Terumat - ha - dešen (Dar 354 pravnih mnenj) in Pesakim - u - Ketabim (Odločbe in listine) Izraela Isserleina, imenovanega tudi Isserleina ben Petahja ali Mariborskega, ki je živel po Herzogu v našem mestu kot deželni rabin Notranje Avstrije v letih 1427—50. Kdaj so prišli prvi Mojzesovi verniki v Maribor, se ne da ugotoviti. Gotovo so živeli tu že nekaj deset¬ letij pred 1277, ko se prvič omenja židovsko četrt. židovska četrt je obsegala za časa največjega ob¬ sega v začetku XV. stoletja današnjo židovsko in Ključavničarsko ulico ter sosedne dele novega Glav¬ nega trga, Tattenbachove in Vetrinjske ulice, t. j. južnovzhodni del tedanjega obzidanega mesta. Blizu še ohranjenega židovskega stolpa so bila v mestnem obzidju vrata z mostom preko mestnega jarka, če je bila četrt — kakor v mnogih drugih srednjeveških mestih — ograjena tudi proti ostalim mestnim delom, ni znano. Viri poročajo le o »cesti, ki vodi v židovsko ulico«, medtem ko obzidja ne omenjajo. Tudi se ne dajo ugotoviti ostanki zidov. Središče naselbine je bila sedanja židovska ulica, ki je ohranila svoj prvotni značaj deloma še do danes in kjer je stala sinagoga na mestu sedanje hiše židovska ulica št. 4. Sodeč po poznejših slikah (1683 i. dr.), po današ¬ njem stanju poslopja in po ostankih v mestnem muzeju je bilo svetišče majhno in preprosto, dasi je spadalo k najvažnejšim v deželi. Notranjost je odgovarjala prastarim predpisom iz časa Ezre. Proti vzhodu sta stali v ločenem ozkem prostoru z drago¬ ceno preprogo pokrita skrinja zaveze z Mojzesovimi knjigami in sedmero ročni svetilnik. V središču sve¬ tišča je bila nekaka prižnica, določena za čitanje sv. pisma. Tu je gorela tudi večna luč. Za ženske je bil določen poseben ograjen prostor. Sicer pa je bila sinagoga brez okraskov, zlasti slik, ker je prepovedano Židom upodabljati Boga in ljudi. Služba božja se je vršila zlasti ob sobotah in praznikih, in sicer v hebrejskem jeziku; kajti narodni jeziki so se uveljavili v sinagogah šele v XIX. stoletju. Poleg tega je služilo svetišče še v druge namene, n. pr. za verski pouk, občinske seje in sodne razprave. Tik pod sina¬ gogo ob mestnem obzidju proti Dravi, kjer je sedaj delavnica kleparja Ferda Babiča, je bilo kopališče s tekočo vodo, določeno za rituelne kopeli vernikov. V bližini — domnevno v židovskem stolpu — je bila posebna talmudska šola, katero so zgradili okoli 1477.; kajti tega leta je ukazal Friderik III. židov¬ skemu mojstru Mošu iz Radgone, da odpusti Židu Židovski stolp v Mariboru 156 KRONIKA Foto Fr. Pivka Davidu plačilo 12 fl., ki bi jih moral plačati kot globo za gradbo šole v Mariboru. Na majhnem trgu pred sinagogo so se shajali prebivalci ghetta k posveto¬ vanjem in razpravam. Med svetiščem in židovskim stolpom je bilo pokopališče, kjer je videl n. pr. g. Puff še več nagrobnikov, med njimi Židinje Rosel; spomenik pa, ki je poročal o tragični smrti neke mlade in prikupljive deklice, je dala prenesti kakih 50 let poprej (ok. 1785) židovska rodbina Luzzardi v Gorico. Danes imamo tu le še par slabo ohranje¬ nih kamnov z značilno zgoraj zaokroženo obliko ži¬ dovskih nagrobnikov. Po verskih predpisih bi poko¬ pališče ne smelo biti poleg sinagoge. Ker pa je bil prostor v ghettu omejen, se Židje na to prepoved niso mogli ozirati. Drugo — očividno poznejše — poko¬ pališče je bilo na židovski njivi v današnji Strmi ulici nad dravsko brvjo. Predstojnik ghetta je bil rabin ali židovski mojster. Duhovna oblast rabina je bila omejena na skrb za božjo službo, razlago tore in talmude ter sodelovanje pri obrezovanjih, zarokah, porokah in pogrebih. Nje¬ gova glavna naloga pa je bila skrbeti za red in mir v občini. Zato je imel pravico izrekati skupno z izvolje¬ nimi člani odbora po predpisih talmuda globe, za¬ porne kazni in izobčenje ali prokletstvo, ki je obse¬ galo več stopenj. Sodil je tudi v civilnih sporih med svojimi verniki in upravljal občinsko premoženje. Poleg tega je po nalogu oblasti določal in pobiral davke in druge javne dajatve. Rabin se ni smel ba- viti z drugimi posli, zlasti ne s trgovino in denarstvom in so zaradi tega skrbeli za njegove potrebe občani, če ni imel lastnega premoženja. Deželni rabin pa je imel le splošno nadzorstvo nad občinami v deželi, ki pa so bile sicer povsem samostojne. Najstarejši znani mariborski rabin je bil Abraham (t 12. IX. 1379). Njegov zanimivi nagrobnik so našli 1. 1912. pri gradbi novega mostu in ga hranijo sedaj v mestnem muzeju. Eden izmed naslednikov Abraha¬ ma je bil Isserlein ben Aron, imenovan tudi Isserlein iz Kremsa, o katerem poroča Graetz, da ga je imeno¬ val 1407 cesar Rupert Palatinski za vrhovnega ra¬ bina nemške države. — Njegov vnuk je bil Isserlein ben Petahja (r. 1399, u. 1460), pisec že omenjenih hebrejskih del in največji duh našega židovstva. Kak pomen za versko življenje Židov je imel v tem času Maribor, dokazuje med drugim dejstvo, da so uvažali sem vsako jesen z juga sadež etrog, ki se rabi pri službi božji na praznik kolib, odtod pa so ga razpošiljali vsem občinam Notranje Avstrije. 1 Pred 1460 je živel tudi židovski mojster Murgklein, o ka¬ terem pa ne vemo nič natančnejšega. Poleg rabina je bil najvažnejši občinski funkcijonar šames. V sinagogi je opravljal službo cerkovnika, razen tega pa kot občinski tajnik skrbel za vse tekoče posle, vodil zapisnike, skliceval v slučajih konkurzov v sinagogo upnike in dolžnike itd. — Pomemben mož je bil tudi občinski mesar, ki je klal živino po ritu- elnih predpisih. — Manjši pomen so imeli kantorji, ki so skrbeli za petje v sinagogi, in občinski stražarji. O vernosti in pobožnosti mariborskih Židov poroča Isserlein na več mestih. Tako navaja, da so se obra¬ čali verniki nanj celo v manj važnih zadevah, n. pr. če in kdaj se smejo oblačiti po krščanski šegi, če jim je dovoljeno prodajati krščanskim duhovnikom in dijakom posvetne knjige (medicinske, filozofske in druge) vsebine, črnilo in gosja peresa za pisanje itd. Kakor dokazujejo še ohranjene hiše v židovski ulici, so bila bivališča Židov preprosta. Le v stano¬ vanjih bogatašev so imeli dragocene orientalske bla¬ zine in preproge. Resno in trezno pa je bilo tudi židovsko privatno življenje, ki je zaničevalo zlasti nezmernost. V medsebojnem občevanju so se poslu¬ ževali svojega nemško - židovskega narečja (»Jid- disch«). Da so razumeli tudi naš jezik, je umevno, ker so imeli pogoste opravke s podeželskimi prebi¬ valci. 2 — Očitki zločinov -— zlasti rituelnih umorov — so bili v splošnem neutemeljeni. Opravičene so bile le pogoste pritožbe, da Židje odirajo dolžnike in ponarejajo listine; kajti oderuštvo so smatrali Židje sami za dopustno zlasti, ker so jim dovoljevali za¬ koni pretirane obresti (do 130%). V ostalem jih opi¬ sujejo sodobni krščanski viri kot bojazljivce in po¬ tuhnjence. Židje pa so bivali tudi izven svoje četrti zlasti v (današnji in tedanji) Slovenski ulici. Tako je prodal 1433 WolfeI tu svojo hišo z vrtom; Abraham pa je moral 1478 odstopiti svojo hišo Gregorju Mawerju in njegovi sestri Marjeti, ker so podrli njuno hišo, ko je zgradil cesar Friderik III. današnji grad. Tudi v Graškem predmestju, posebno v današnji Cvetlični ulici so imeli nekateri Židje n. pr. šmuel (1472) hiše in mline. Iz davčnih knjig Maribora izhaja, da so si pridobili Židje v času od 1455—60 v notranjem mestu 1 Praznik kolib so slavili Izraelci v jeseni, da so po¬ stavili kolibe iz vej na prostem, kjer so tudi bivali. Pozneje so nosili med petjem Halel-psalmov v sinagogi butare iz palmovih, vrbovih in mirtovih vejic, okinčanimi s citronami, v drugi roki pa etrog t. j. nek bananam sličen sadež, ki uspeva le v južnih krajih (Sicilija, sev. Afrika). 2 Rothmiiller poroča v listu »Židov« (novoletna šte¬ vilka 1928), da vsebuje Jiddisch tudi mnogo sloven¬ skih besed. KRONIKA 157 11 hiš od kristjanov. Tudi v bližnji okolici so imeli posestva, zlasti vinograde, ki so jih pridobili kot za¬ padle zastave za posojila. Tako je prodal neki žid že okoli 1280 opatu Henriku II. iz Admonta svoj vino¬ grad za 22 mark srebra, ali pa je imel Manah sin Seldmana (1447—60) v mariborski okolici celo 4 dvore in 6 kmetij*. Zemljišč Židje niso obdelovali osebno, temveč po svojih krščanskih nameščencih in najemnikih. Redili pa so ovce in koze, da so pride¬ lovali ritualni sir, ki so ga pošiljali sovernikom v posebnih zapečatenih vrečicah. Tudi izven maribor¬ ske okolice so imeli mariborski Židje hiše in zem¬ ljišča. Tako je kupil n. pr. bogati Muš sin Isserleina okoli 1360 grajščino Radeče pri Zidanem mostu, ka¬ tero je prodal pozneje Konjiškim gospodom (Dimitz V, 239). Muš sin Schebleina je imel skupno s svojim bratom Kadšimom iz Celja hišo na Dunaju (1372), Veroh v Gradcu (1439), Elija in Aram Bogati pa v Radgoni (1497, 1499). židovsko prebivalstvo v Mariboru ni bilo nikdar stalno. Le malokatera rodbina je vztrajala dve ali celo tri pokolenja. Običajno so prihajali ti Ahasverji iz bližnjih mest zlasti iz Ljubljane, Celja, Ptuja in Radgone; odhajali pa so najrajši v Gradec. Zato je težko ugotoviti njihovo število. Največ Židov je živelo v Mariboru okoli 1410, ko jih je izgnal Herman II. Celjski iz svojega ozemlja in ko so jih mariborski meščani gostolujbno sprejeli. Takrat so utegnili tvo¬ riti K vsega prebivalstva. Kot bogati trgovci oziroma bankirji so Židje radi izpolnjevali svoje javne dolž¬ nosti in se izkazali večkrat celo kot dobrotniki mesta kakor Aram, njegov sin Jakob in Hiršl (1455—70). Brutalni pregoni Židov v Mariboru niso znani, dasi so bili skoraj vsi plemiči, duhovniki, meščani in oko¬ ličani pri njih močno zadolženi. Predvsem so bili Židje menjalci in posojevalci de¬ narja. Ta posel je bil zlasti važen, ker je bil denar redek, njegova vrednost pa radi pogostih preklicev in novih emisij nestalna. Obenem pa je bil zelo do¬ bičkonosen, dasi pogosto nevaren. S posojili se je bavil že prvi znani mariborski žid Abraham, kate¬ remu je plačal 1278 Friderik Lamberški večji dolg svojcev (Valvasor XV, 309). Višek je doseglo židov¬ sko denarno gospodarstvo v drugi polovici XIV. sto¬ letja. Najznamenitejša rodbina bančnikov je bila Isserleinova. Senior-šef teh srednjeveških Rothschil¬ dov na Slovenskem Isser(lein) je začel svojo kariero v Ptuju okoli 1333. Prvotno se je bavil s finančnimi posli sam, pozneje sta mu pomagala sinova Gerstlein (1343) in Trestel (1343—45), ki pa sta kmalu umrla. Okoli 1350 se je preselil Isserlein v Maribor, kjer je posojeval denar v družbi svojih vnukov Muša (1351— 1384) in Jozue (1355—60); v Ptuju pa je imel svo¬ jega zastopnika Eisacka (1361). Umrl je pred 1364. Po njegovi smrti se je sprl Muš s svojim svakom Hakimom iz Gradca radi dediščine. Spor je poravnal vojvoda Rudolf IV. Med drugimi je določil, da mora dati Hakim svoji ženi 1000 fl. jutrine, ki zapade po njeni smrti tistemu, ki je za to po židovskem pravu opravičen. Iz te listine tudi izvemo, da je znašala Isserleinova zapuščina okoli 10.000 fl. takratne ve¬ ljave nevštevši nepremičnine in terjatve. Malo pozneje je Muš iz neznanih vzrokov pobegnil. Zato mu je zaplenil vojvoda v sporazumu z ostalimi maribor¬ skimi Židi premoženje. Na begu je ujel Muša Viljem Ostrovrhar in ga po daljšem času spravil v Maribor. Naslednika Rudolfa IV. Albreht III. in Leopold III. sta sklenila nato z Mušem sledečo poravnavo: Voj¬ vodi se zavežeta vrniti Židu vse zaplenjeno premo¬ ženje, po možnosti tudi medtem prodano. Pri izter¬ janju dolgov morajo pomagati Mušu stotniki in grajščaki. Tožbe proti Mušu morajo biti dokazane po verodostojnih Židih in kristjanih. Terjatve avstrijskih Židov proti Mušu ugasnejo. Za te pravice plača Muš zase in za svojo rodbino letno 200 fl. davka, oproščen pa je vseh drugih dajatev zlasti mestnih. Medtem se je sprl Muš z Gotfridom Mariborskim radi posojil. Ta spor sta razsodila 1366 celjski grof Ulrik I. in Viljem Ostrovrhar. 1372 pa sta se podvrgla Muš in njegova žena Bindl v slučaju novega spora z mari¬ borskimi gospodi razsodbi celjskega grofa Hermana I. V času od 1333—84 so sklenili Isserlein, Gerstlein, Trestel, Jozua in Muš — deloma v družbi svojih tovarišev Jungla, Hesleinovega brata Isserla (oba iz Maribora, 1366, 1375), Kadšima iz Celja in Afreha iz Brez (1365) — celo vrsto posojilnih pogodb z naj¬ odličnejšimi cerkvenimi in posvetnimi velikaši tega časa. Tako so bili njihovi dolžniki n. pr.: solnograški nadškof Friderik III., krški škof Pavel (1366), gornje¬ grajski opat Ivan (1343), celjski grofje Friderik I., Herman I., Herman II. in Viljem, goriški grofje Al¬ bert IV., Majnhard in Henrik, mogočni Hugo VI. De¬ vinski, grof Ulrik Schaumberg, Eberhard, Friderik in Henrik Walsee, mariborski gospodje Oto, Gotfrid in Ulrik, Friderik Ormoški, Albert iz Vituša, Kolon iz Vuzenice (1362) in mnogi drugi. — Sodobnik rodbine Isserlein je bil Muš sin šebleina iz Celja (1353—79), ki spada tudi med najpomembnejše srednjeveške finančnike na Slovenskem. Prvotno se je bavil z de¬ narnimi posli v Celju v družbi brata Kadšima. Nato se je preselil v Maribor, odkoder pa je 1366 menda radi prevar pobegnil v Gornjo Avstrijo. Ko so pre¬ vzeli židovski mojstri na Dunaju, v Perchtoldsdorfu, Neuburgu in šopronju zanj proti Albrehtu III. in Leopoldu III. jamstvo za 20.000 fl. se je vrnil Muš v Maribor in dobil vse zaplenjeno premoženje nazaj. Kmalu nato je imel hude spore s svojim bratom radi skupnega premoženja. 1370 sta se brata zedinila tako, da izbere vsak enega Žida kot razsodnika, ki naj bi zadevo poravnala pod predsedstvom celjskega grofa Hermana I. Dve leti pozneje sta sklenila, da razsodita spor Herman I. in žid Isserl iz Neuburga. Slednjič je izjavil Muš 1379, da se podvrže le izreku Hermana I. Muševi klienti so bili med drugimi: krški škof Pavel, Herbot in Ivan Turjaški, Jurij, Viljem in Koloman Ostrovrhar (1361), mariborska gospoda Oto in Got¬ frid, Henrik iz Planine (1364), zlasti pa številni me¬ ščani iz Gradca, Maribora, Slov. Bistrice in drugih krajev. Poleg že imenovanih Židov so bili znani po¬ sojevalci in menjalci denarja: Jeslein (1351), Pen- ditten (1359), Junglein (1365), Susman (1369), Abra¬ ham Behem (= Čeh, 1372), Natan (1383), Haniko (1384), šalas (1425), Jaki (prišel iz Ljubljane, 1439), Maul (1455—93), Aram sin šamesa Izmaela (1459), KRONIKA 158 Židovska ulica v Mariboru Foto Fr p|vka Aram sin Jakoba (1459), Aram sin Seldmana (1478), Nachman sin dolgega Arama (1492), SuBkind sin Mušla (1493) in drugi. Njihovi dolžniki so bili do¬ mači plemiči (zlasti mariborski gospodje) in meščani. Nekateri Židje so bili uslužbeni kot plačilni mojstri pri mariborskih plemičih kakor Gerl pri Prunschcn- ku, Jakob pri Kreissenbergu in Aram pri Gregorju Grabnu. S posojevanjem so se bavile tudi Židinje n. pr. Rosel vdova po Gersamu (1393, 1400), Dina vdova po Davidu (1425), Mirašim (1425) in Milka vdova Elije in sedaj žena Hajma sina Gerla (1487). Važni so mariborski Židje tudi kot trgovci. Njihova trgovina je cvetela zlasti do 1.1445., ko jim je Fride¬ rik III. na prošnjo deželnih stanov prepovedal trgo¬ vati z benečansko robo razen z vinom, ki so ga dobili v zastavo. Preje pa so prodajali vino, ki so ga pridelali v svojih vinogradih, ga kupili od domačinov ali ga dobili v zastavo za posojila. Iz davčnih knjig izhaja, da so plačali v 1. 1460.—68. Židje Elija, Kam in Mandl v Mariboru največ vinskega davka, dasi jim je bila trgovina z vinom takrat že znatno otežena. Najbolj znani vinski trgovec je bil Abraham sin Maula, kate¬ remu je podelil Friderik III. 1478 pravico, prodati vsako leto 24 sodov krščanskega (= od kristjanov kupljenega) vina. Po poročilu Isserleina je židovska trgovina razpolagala z močnim in slabim, redkim, prozornim in sladkim vinom. Poleg vina so Židje izvažali les, govejo živino, konje, sir i. t. d., uvažali pa zlasti sukno, svilo, knjige, začimbe, zlatnino, drage kamne in druge fine izdelke. Kako obsežna je bila njihova trgovina, dokazujejo zlasti florentinski in češki zlatniki iz 1. 1312,—29., ki so jih našli v jeseni 1931, ko so zidali Bergovo hišo na novem Glavnem trgu, torej v nekdanjem ghettu. 1 Iz najdbe izhaja, da je imel neznani židovski trgovec ozke zveze s Flo¬ renco in Prago. Iz drugih virov vemo, da so prihajali mariborski Židje n. pr. Fogluš (1366), Elija, Ham, Maul (1460) pogosto v Italijo, na Ogrsko, Hrvaško, Erdeljsko, Bosno, predvsem pa v Dubrovnik. Njihova podjetja so bila po tedanjih pojmih svetovna. 1 Prim.: Baumgartner E., Kronika I. 2 Te razmere so povzročile, da je poslal že okoli 1427 Izak Zarfati Židom v nemških deželah — med temi tudi Mariborski Židje so se bavili tudi z obrtjo, dasi jim je bilo to prepovedano. Zlasti so se udejstvovali — v zvezi s trgovino in denarstvom — kot zlatarji in izde¬ lovalci pečatov. Siromašni izraeliti so se udinjali tudi kot delavci in splavarji. že od davnine so sloveli Židi in Židinje kot spretni zdravniki. V Mariboru se omenja Hajmb, ki je vršil zdravniško prakso okoli 1452 v današnji Cvetlični ulici. Poslovanje Židov je rodilo mnogo sporov s krist¬ jani. Za te pravde so bila pristojna tako zvana židov¬ ska sodišča, ki so poslovala le v mestih s številnim židovskim prebivalstvom. Obstojala so iz 4 židovskih in 4 krščanskih prisednikov pod predsedstvom židov¬ skega sodnika, ki je bil vedno kristjan. Vabila in pismene izdelke sodb je oskrboval židovski pisar, ki je bil kristjan. Služba židovskega sodnika je bila častna in dobičkonosna, ker je sprejemal posebne takse in bil oproščen vseh davkov; izvrševali so jo le ugledni meščani, zlasti bivši ali aktivni mestni sodniki, župani. V Mariboru poznamo iz časa 1364— 1492 26 židovskih sodnikov. Najpomembnejši med njimi je bil Lenart Seidenschwantz (1468—69), ki je dal popraviti utrdbe na Taboru pri magdalenski cerkvi. Tožilci v tožbah so bili večinoma Židje iz Ma¬ ribora, pa tudi iz drugih krajev; toženci pa številni plemiči, duhovniki in meščani iz Maribora, Ptuja, Slov. Bistrice, Celja, Ljubljane, Kranja i. t. d., deloma tudi iz Koroške in Zgornje štajerske. Razprave — po¬ dobne v splošnem današnjim — so se vršile običajno v sinagogi ali na trgu pred njo. Proti sodbam je bil dopusten priziv na deželnega kneza. Pogosto so uredili spore med Židi in kristjani (oz. med Židi) izvoljeni razsodniki, zlasti avstrijski vojvode in celjski grofje. V začetku 15. stoletja, posebno pa od okoli 1450 dalje se je položaj Židov vedno bolj slabšal. Zaradi gospodarskega razvoja krščanskega meščanstva, po¬ gostih novčnih obnov in preklicev ter splošne gospo¬ darske krize je zgubilo židovstvo mnogo na pomenu; in ko so nastopili kot posojevalci denarja in bankirji krščanski meščani, je usahnil židovskim posojevalcem glavni vir dohodkov. Njihovi dolžniki so bili odslej le še mali obrtniki in kmetje, katere je gnala k Židom stiska. Ti pa pogosto niso mogli izpolniti svojih obvez ter so na koncu zgubili vse imetje. Proti temu so se borile oblasti z vsemi sredstvi. 2 Tako je bilo določeno n. pr., da se ne sme noben kmet zadolžiti pri Židih brez vednosti in privoljenja gosposke, da je zastava zemljišč nedopustna i. t. d. Uvedli so tudi posebne sezname Židov, da bi lažje nadzirali njihovo poslo¬ vanje. Ti predpisi pa niso imeli pravih uspehov. Medtem so se kot rečeno okrepili krščanski trgovci, ki so seveda smatrali Žide za nevarne tekmece zlasti v krajevnem prometu. Vse te razmere so povzročile vedno večja nasprotstva in so stanovi nastopili z za¬ htevo, da izžene vladar neljube tujce. Friderik III. — sodobniki so ga imenovali često »kralja Židov« — na štajerskem — okrožnico, naj se presele na Turško, »v zemljo, kjer ne manjka ničesar«, če so se odzvali temu pozivu tudi kakšni Židje iz Maribora, ni znano. K R O H I K A 159 se je tem zahtevam upiral, ker bi izgubil tako svoje najboljše dohodke. Drugače je bilo pod njegovim naslednikom Maksimilijanom I., ki je tudi osebno mrzil Žide in ki je 1496 po deželnem zboru v Ma¬ riboru ugodil štajerskim in koroškim stanovom proti odškodnini 4000 fl. ter ukazal Židom, da morajo za¬ pustiti do 6. januarja 1497 štajersko in Koroško. Temu trdemu povelju so se morali udati, prodali so svoja mariborska imetja in zapustili za vedno mari¬ borski ghctto. Izgnanci so se naselili v Trstu, na Dunaju, največ pa jih je odšlo v šopronjsko županijo, zlasti v »Sed¬ mero občin« (Mattersdorf, Kobcrsdorf, Sackenbach, Frauenkirchen, Deutsch-Kreuz in Kittsee). Odtod so prišli njihovi potomci na Moravsko, Poljsko, v Gra¬ diško, Gorico, severno Italijo (Benetke, Padovo) in slednjič v Dalmacijo (Split). Spomin na Maribor so ohranili v razširjenih židovskih imenih Marburg (Marpurg, Morpurck), Marburger, Morpurghi in Mor- purgo. 7 Mnogi nosilci teh imen so dosegli ugledna in vplivna mesta. Nekateri so skrbeli kot dvorni Židje za potrebe cesarske hiše in armade, postali nekaki plemiči in imeli lasten grb (kit, ki izbljuva preroka Jono). Drugi so bili privilegirani trgovci kakor Kali- inan Morpurgo (1696), prednik današnjih baronov Morpurgo v Trstu, Mozes in Jakob Marburger v Gra¬ diški (1624), Aron in Manasse Marpurghi v Gorici (1760) i. dr. Znamenit rabin je bil Semarja Morpurch v Padovi (1623). Zlasti so se odlikovali kot zdravniki. 7 O rodbini Morpurgo glej obširnejše: E. Morpurgo, La famiglia Morpurgo, Padova 1909 in Jud. Lexikon pod »Morpurgo«. 8 Njegov nečak inž. Viktor Morpurgo mi je sporočil iz rodbinskega arhiva sledeče podatke: Po izročilu so split- Tako sta bila doktorja medicine v Krakovu David Morpurgo (do 1648) in Aron Morpurgo sin Samsona (1671); Simon Marpurg Cracoviensis pa bil 1664— 1666 profesor zdravilstva na vseučilišču v Padovi. Na Dunaju živi še rodbina vseuč. profesorja Otona Mar- burga. Za nas Jugoslovane najpomembnejši potomec mariborskih Židov pa je Vid Morpurgo, 8 ki je ustano¬ vil sredi preteklega stoletja v Splitu znano knjigarno in tiskarno, kjer je izšel 1862 prvi narodni časopis v Dalmaciji, Narodni list. Vid Morpurgo se je za¬ služno udejstvoval tudi kot dalmatinski deželni po¬ slanec in predsednik trgovske zbornice. Z izgonom Židov iz Maribora 1497 je po skoraj 250 letih mariborski ghetto prenehal in z njim zani¬ mivo poglavje mariborske preteklosti. Literatura: Rosenberg: Beitrage zur Geschichte der Juden in Steiermark, 1914. — Puf f : Marburg in Steier- mark (I, II), 1897. — M a 11 y : Gassen-, StraBen- u. Platze- buch der Stadt Marburg a. d. Drau, 1906. — M a y c r S.: Wiener Juden, 1917. — Schulsinger: O pravnom i gospodarskom životu Jevreja v štajerskoj, Koruški i Kranj- skoj god. 1371—1497. Jevrejski Almanah za god. 5686 (1925—26), 106—117. — Kos F.: Doneski za krajevne kronike ČZN XVI, 4 sl. — Vodnik po Mariboru, 1932. — Mariborske slike, 1934. — Mnogo podatkov so mi dali gg. dr. David Herzog, deželni rabin in vseuč. profesor v Gradcu, dr. Lavoslav šik, prvi podpredsednik židovske občine v Zagrebu in inž. Viktor Morpurgo, predsednik židovske občine v Splitu. ski Morpurgi potomci mariborskih rabinov. Prvotno so živeli na Dunaju, odkoder jih je pregnal 1560 Ferdi¬ nand III., nakar so se naselili v Gradiški. 1670 je prišel Moše Morpurgo po daljšem bivanju v Orientu v Split, kjer živi rodbina do danes. PRIMORSKA EMIGRACIJA V MARIBORU RUDOLF Vprašanja urbanizma so bila že pred vojno stalno na dnevnem redu. še bolj pa so se ta vprašanja kom- plicirala in zaostrila po vojni, ko je nagromadenje ljudskih mas v večjih središčih ustvarilo nebroj težav in izzvalo nebroj socialnih sporov. V povojni Sloveniji sta se, čeprav v manjšem obsegu kot drugod, zlasti naglo razvila Ljubljana in Maribor. Glede Maribora je zanimivo zasledovati napredek mesta ter število in sestavo njegovega prebivastva, ker je bilo zlasti v prvih povojnih letih priseljevanje v naše mesto po¬ sebno močno in da je bil pri tem zlasti dotok primor¬ skega življa zelo velik. Primorcev se je v poprevratni dobi naselilo v Maribor mnogo več nego drugam in se je zato govorilo o tem kot o nekem posebnem pro¬ blemu mesta. Ta dotok je bil nedvomno precejšen in je gotovo tudi močno sovplival na rast in razvoj Maribora, ven- GOLOUH dar treba takoj pribiti, da ni bil zdaleč tako velik in odločilen kakor se misli. Ce uvažujemo, da se je sorazmerno največ Primorcev naselilo v naše mesto in če pogledamo, koliko je stvarno danes Primorcev v Mariboru, vidimo, da je to število v sorazmerju z ostalimi priseljenci samo relativno. Maribor je postal v jugoslovanskih razmerah glavno mesto severnega dela Slovenije. Medtem ko je bil pred vojno le predmestje Gradca, se je razvil po vojni zlasti z novo industrijo v naše najvažnejše obmejno središče. Pri nagli preobratni preobrazitvi mesta, ko je bilo treba zlasti na novo zasesti skoro vse javne in državne urade, je bilo dovolj prostora za vse, ki so se zatekli v Maribor. Priseljene sile so zaigrale v novih razmerah važno vlogo in so dale mestnemu napredku nov impulz. Spodnja tabela nazorno prikazuje povojno priseljevanje ter kaže na primeru Maribora, da vsaka 160 KRONIKA ljudska sredina vzdrži in absorbira le toliko novo priseljenih ljudi, kolikor jih zmore preko svojega iz¬ virnega domačega prebivalstva. Statistika članov mariborske mestne občine, kakor so bili vpisani v članske knjige, nam daje konec leta 1934. naslednje stanje: na to, da že sama gospodarska kriza in vedno večja brezposelnost izključujeta iz delovnega trga v prvi vrsti tuje delovne moči. Od tega drugega priseljevanja so ostali stalno v našem mestu predvsem gospodar¬ sko neodvisni, kakor trgovci, industrijci, posestniki itd. Slednji so se naselili zlasti v mariborski okolici, PO ROJSTNEM KRAJU c Iz tega je razvidno, da znaša danes število v našem mestu naseljenih ter v Primorju in v ostalih krajih Italije rojenih oseb 3871. In tu so všteti tudi oni, ki so se sicer rodili v Primorju, ki so pa bili po svojih starših iz tukajšnjih krajev in v mariborsko ozemlje pristojni. Pritok Primorcev v naše mesto pa je bil v povojnih letih mnogo večji; moral pa se je iz Maribora pre- okreniti dalje ali v notranjost države ali v druge dr¬ žave (dokler je bilo to mogoče), ker mesto samo ni zmoglo daljnjega dotoka. V glavnem se je trajno in stalno naselil v Mariboru le oni del primorske emi¬ gracije, ki se je priselil semkaj takoj po vojni in za¬ sedel izpraznjena službena mesta. Jedro mestnega prebivalstva daje tudi v posebnih razmerah, v katerih je bil in se razvijal Maribor po vojni, še vedno prebivalstvo iz mesta in najbližje okolice sreza Maribor (desni in levi breg), okoličanom sledijo priseljenci iz ostalih okrajev Dravske bano¬ vine in na tretjem mestu nahajamo priseljence iz Primorja. Gornja tabela navaja Primorce, ki so člani občine. Pri ostalih prebivalcih Maribora je njihovo številčno sorazmerje še veliko nižje in se stalno menja. To so večinoma oni Primorci, ki so se priselili sem kasneje in iskali eksistenčnih možnosti v prostih poklicih. Ta drugi val priseljevanja se je zlasti občutil potem, ko se je začela v Mariboru razvijati tekstilna industrija, število teh pa je majhno in se zlasti zadnja leta stalno krči, ker je Primorcu z neurejenim državljanstvom težko najti zaposlitve v privatnem podjetju, ne glede 15 kjer so si nakupili posestva in na katerih živijo kot delavni in podjetni poljedelci. Ta del emigracije je našemu domačemu gospodarstvu zlasti v narodnem pogledu mnogo koristil. V političnem oziru se je primorska emigracija udej¬ stvovala zlasti v nacionalnem delu; politično ni izsto¬ pala nikoli samostojno, marveč se je opredeljevala po mariborskih političnih organizacijah. Ustanovila pa je več aktivno delujočih kulturnih društev; za one emigrante, ki so morali radi vedno težjih političnih in nacionalnih razmer zadnjih časov zapustiti svoje primorske domove in ki so bili večinoma navezani na javno pomoč, pa se je ustanovil pomožni odbor. Spa¬ janje z lokalnim življenjem je temeljna črta mari¬ borskih Primorcev in radi tega se je najbrže dobršen del zlasti prvotne primorske emigracije že amalga- miral s podravskim mestnim življem. Kakor že rečeno, sestavljajo večino mariborskih Primorcev predvsem državni nameščenci (številčno zlasti policijski in železniški uslužbenci), medtem ko je zlasti število delavcev in inteligence v prostih po¬ klicih relativno majhno. To dokazuje, da so pritok Primorcev v Maribor izzvale predvsem prevratne raz¬ mere, in da je ta pritok odgovarjal potrebam teda¬ njega časa. K naglemu razvoju in preoblikovanju Maribora so novi someščani doprinesli znaten delež. Kakor so vedno in povsod na razvoj mest močno vplivale pri¬ seljene aktivne sile, tako je tudi v našem slučaju emi¬ gracija prispevala svoje k napredku in k ustvarjanju novega lica in bistva mariborskega mesta. KRONIKA 161 PROPADLE PANOGE CELJSKIH OBRTI J. OROŽEN Posainezne obrtne panoge so kakor cvetke: žive in rasto, ako so dani potrebni pogoji, in usahnejo, ako jih zmanjka. Ti pogoji so nujne življenjske po¬ trebe. Možna je pa še daljša analogija: kakor usah¬ nejo cvetke pod kronami večjih dreves, tako tudi po¬ samezne obrtne panoge propadejo, ako jih zasenči silnejši razmah sorodne industrijske stroke. Tako je rojstvo in smrt posameznih obrtnih panog v živi zvezi z razmnožitvijo človeških potreb in s teh¬ ničnim napredkom, ustvarjajočim nove obrate. Se¬ veda bi bila napačna trditev, da je obrt kot celota obsojena k smrti: saj se porajajo vedno nove potrebe in vrhu tega si bo človek vedno želel predmetov, na katerih se jasneje pozna vpliv človeške duše in ki so bolj prilagodljivi poedinčevim željam ko izdelki in¬ dustrije. V preteklosti celjskega obrtnega dela srečavamo mnogo strok, ki so nekdaj živele, pa jih davno ni več. Zamrle so vseskozi šele za zadnjih sto let, nekatere izmed njih celo šele pred nekaterimi desetletji. Ena izmed najpomembnejših celjskih obrtnih pa¬ nog je bilo usnjarstvo. Sega gotovo v početke mest¬ nega življenja. Z njim je bilo v istem cehu združeno strojarstvo, ki je imelo samo nekoliko drugačno pro¬ ceduro dela. še v prvi polovici preteklega stoletja je bilo usnjarstvo s strojarstvom popolnoma obrtnega značaja. Zato ga srečavamo ne samo v mestu, ampak tudi v sosednih večjih krajih. Saj je imel celjski usnjarski ceh svoje pripadnike v Celju, Laškem, Voj¬ niku, Žalcu, Sv. Juriju, Ponikvi, Šmarju, Rogatcu, Lembergu pri Poljčanah, Lembergu pri Novi cerkvi, Braslovčah, Mozirju, na Vranskem, v Št. Pavlu, Tr¬ bovljah in Sevnici. V mnogih izmed teh krajev je bilo celo po več usnjarjev, oziroma strojarjev. Kot druge obrtne panoge so v tistem času tudi usnjarji in strojarji prišli pod strogo reglementacijo vlade, ki se je posluževala okrožnega urada in celo reorganiziranega magistrata. Cehovsko delovanje je trajno nadziral poseben komisar, v čigar rokah je v resnici bila vsa cehovska uprava; tak komisar je bil pri usnjarjih nekaj časa magistratni svetnik in blagajnik Ivan Jeretin, za njim pa magistratni se¬ kretar Andrej Zorzini. Usnjarne so bile daljšo dobo bolj majhne, v prvi polovici XIX. stoletja so pa postale prav močne, in dr. Josip Vošnjak govori v svojih »Spominih« o celj¬ skih usnjarnah kot o »celjskem usnjarskem četvero- kotu«, ki je v početnih desetletjih narodne probuje povzročal slovenskim rodoljubom dovolj skrbi. Do konec XVIII. stoletja so poročila tako o drugih obrtih kakor o usnjarstvu in strojarstvu prav skrom¬ na. Izza zadnjih desetletij pa postajajo poročila bolj konkretna. Po davčni knjigi izza leta 1783. so imeli v Celju svoje usnjarne: Franc Ks. Herzog, Anton NaBko, Ivan Feliks Herbst, Ivana Zabukovšek, vdova po možu Ivanu, Jožef Jurišič (hkrati gostilničar). Ivan Plešnik in Jožef Spreitzenbart (hkrati gostilni¬ čar), strojarni pa sta imela Marija Risser in Jakob Heilinger. Za prvo polovico XIX. stoletja je po katastru re¬ alnih obrti izpričanih sedem celjskih usnjarn poleg dveh stroj arn. Na sedanji Kralja Petra cesti je bila že leta 1783. navedena usnjarna Franca Ks. Herzoga, ki jo je za njim podedovala žena Marjeta. Ona se je vnovič poročila z Jožefom Jamnikom, ki je leta 1847. pro¬ dal usnjarno Alojziju Kaulichu. Na zapadni strani Glavnega trga je bila prav tako že leta 1783. omenjena Herbstova usnjarna, ki jo je po svoji materi Elizabeti Herbst, ovdoveli Siebenbiirger, podedoval Jožef Sie- benbiirger. Leta 1840. jo je kupil Jurij Niki, nato Franc Ludovik Herzmann; na zahtevo Jožefa Herz- manna je bila leta 1864. izbrisana iz katastra. Na vzhodni strani sedanje Kralja Petra ceste je bila malo pod njenim steciščem s Kovaško ulico že leta 1783. omenjena Spreitzenbartova usnjarna, ki jo je leta 1822. od Ivana Spreitzenbarta kupila Marija Zabu¬ kovšek. Njej je sledil Anton Zabukovšek, ki je imel za naslednika Ludovika Zabukovška. Tik pred Sprei- tzenbartovo delavnico je bila usnjarna, ki jo je leta 1822. od Jakoba Zabukovška kupil Jožef LaBnig in od njega leta 1858. Jožef Herzmann. Za nadaljnjo hišo proti središču mesta je bila usnjarna, ki jo je leta 1792. za Elizabeto Spreitzenbart prevzel sin Karel Spreitzenbart. To usnjarno so leta 1849. Karlovi de¬ diči prodali Jožefu LaBnigu, ki jo je takoj prepisal na Antona LaBniga. V Gosposki ulici je bila usnjarna Antona Zabukovška, ki mu je sledila žena Marija in njen sin Alojzij. Iz gornjega dela Gosposke ulice se je preselila v sedanjo Prešernovo ulico in nato v Graško predmestje usnjarna Jeretinova (Valentin, Jožef in Anton Jeretin), ki jo je v tridesetih letih kupil Franc Ludovik Herzmann. Usnjarji so tvorili nekako elito med celjskimi obrt¬ niki in njihovi obrati so bili prav v osrčju mesta: v notranjem delu sedanje Kralja Petra ceste (izvzeta je usnjarna Jeretinova), na Glavne trgu in v Gosposki ulici. Usnjarsko obrt so imeli v svojih rokah trdni rodovi, najprej Herbsti, Siebenbiirger ji in Spreitzen- barti, nato pa Zabukovški, LaBnigi, Herzmanni in (krajšo dobo) Jeretini. Tudi v strojarstvu nahajamo iste rodove. V katastru realnih obrti navedeno prvo strojarno, ki je bila v sedanji žerjavovi ulici, je po Feliksu Herbstu po¬ dedoval Jožef Siebenbiirger, od katerega jo je leta 1847. kupil Jožef Stepišnik, in drugo, ki je bila na Glavnem trgu, je od Jožefa Kramerja po zamenjavi dobil Franc Ludovik Herzmann, ki mu je sledil Anton Herzmann. Izza petdesetih let je seveda nekaj usnjarjev usta¬ vilo svoj obrat, Zabukovški, Herzmanni in LaBnigi pa so mu skušali dati industrijski značaj. Povečali 162 KRONIKA so svoje delavnice in jih postavili na periferijo mesta: na severno stran tedanjega Graškega predmestja in na Breg. Toda njihovi obrati se vendar niso ohranili; v osemdesetih letih so jeli umirati. Zanimivo je, da se niso ohranili v nobenem izmed gori navedenih krajev celjskega cehovskega področja, pač pa so v nekaterih drugih bližnjih krajih — v Šoštanju, Konjicah, Ra¬ dečah — doživeli mogočen industrijski razmah. že mnogo prej je ista usoda doletela tkalsko obrt, ki sicer ni bila nikdar tako močna, ko usnjarska. Umevno je, zakaj je bilo tako: način produkcije je bil lažji in radi silne občne potrebe je bilo tudi v cehovski dobi podeželsko tkalstvo dovoljeno kot svo¬ bodna obrt. Končno so pa premožnejši meščani jeli nositi večinoma uvoženo blago. Tako je bilo celjsko tkalstvo nepotrebno in v tridesetih letih preteklega stoletja so ukinili celjski tkalski ceh. Leta 1783. sta Blaž Škorjanc in Gregor Topolšek prodajala Celjanom kruh in vino ter tkala, tri leta pozneje pa sta tkalsko obrt izvrševala tudi Jožef Stockler in Jurij Lastnjak. Obrt Topolškovega rodu se je po katalogu realnih obrti nadaljevala v sledečem stoletju in prav tako obrt Stocklerjeva. Topolški so tkali poleg sedanjega Obrt¬ nega doma, Stocklerji, ki so jim sledili Goriški, pa Pred grofijo. Malo daljšo dobo ko tkalci so se ohranili barvarji, h katerim so nosili barvat tkane izdelke tudi kmetje iz širne mestne okolice. Leta 1783. sta barvala v Celju tkanine samo Karel GroB in Jožef Hočevar, ki je vrhu tega pekel kruh in točil vino, tri leta pozneje se pa navaja med barvarji tudi Gašpar Appoth. Nobeden izmed njih ni ohranil svoje obrti globlje v XIX. stoletje, kajti katalog realnih obrti pozna dve drugi barvarstvi. Prvemu so bili lastniki znani Jere- tini (Valentin in Ivan), ki so jim sledili Eichbergerji, ter je stalo v ozadju nekdanjega minoritskega vrta; drugo barvarsko obrt pa je poleg stare grofije izvr¬ ševal rod Nendlov. Kot osamel zastopnik barvarske obrti starega kova se nam izza leta 1881. javlja Ivan Riegersperger, s čigar smrtjo je staro barvarstvo sledilo usodi tkalstva. Pomembna celjska obrtna stroka z enako usodo je bilo steklarstvo. V osemdesetih letih XVIII. stoletja ga je izvrševal Jakob Kendler. V početku preteklega stoletja se pa Ignacij Novak, iinajoč svoj obrat v najvišji vogelni hiši Glavnega trga, že navaja kot lastnih »tovarne za steklo«. Manjši obrat je imel Ivan Heckel, ki je leta 1821. podedoval obrt po svojih starših ter je moral biti odličen steklar in graver. Nadaljevala se je pa tudi stara obrt Jakoba Kendlerja, ki ga je dedoval njegov zet Friderik Trautvetter, od katerega je prešla na Edvarda Skolauta. V prvi polovici preteklega stoletja je bilo stek¬ larstvo pri nas sploh silno razširjeno. Mnogo je bilo steklarn na podravski strani Pohorja, nič manj goste niso bile v celjski pokrajini. Bile pa so tudi v Libojah, na Svetini, v Jurkloštru (pozneje Hrastniku), v Tr¬ bovljah, Oplotnici in Konjicah. Bile so večinoma ustanove graščinskih gosposk. Izredno velika pa je bila steklarna, ki so jo celjski Novaki imeli v Rako¬ vici na Skomerju nad Vitanjem ter je štela toliko delavcev, da so Novaki vzdrževali celo šolo. Ali izza srede stoletja so jeli steklarski obrati izumirati; v Celju so zginili vsi, v soseščini se je pa ohranila samo hrastniška steklarna. Malo dalje se je ohranila lončarska obrt, ki je imela v mestu lasten ceh. Njegovi pripadniki so bili tudi v sledečih krajih: Vojnik, Sv. Jurij, »\Vobou« pri Zbelovem, Konjice, Nova cerkev, Ostrožno pri Zbelovein, Mozirje, Rogatec, Sv. Peter pod Svetimi gorami, Rajhenburg, Brežice, Slatina pri Zbelovem, Okrog pri Jelšah, šcršovica pri Jelšah, Cerovec pri Brežicah, Vrbje pri Brežicah, Kapela pri Brežicah in Laško. V smislu novega sistema so bili v prvi polovici preteklega stoletja komisarji pri lončarskem cehu: magistratni registrator Jožef pl. Rainhofen, mestni stavbenik in svetnik Jožef Krein in magistratni kan- celist Adolf Fohn. Moč lončarske obrti je bila utemeljena na veliki porabi lončenih posod, ne samo na kmetih, ampak tudi po mestih, kjer jih še ni popolnoma izpodrinila kovinasta posoda. Zato je lončarstvo cvetelo in se je znalo vzdrževati proti kmečkim izdelkom. Proti koncu XVIII. stoletja so bili celjski lončarji Simon Gorinšek, Matija Dolmeč in Anton Eckart. V katalogu realnih obrti za prvo polovico XIX. sto¬ letja so navedene tri lončarske obrti. Na Kralja Petra cesti stoječo lončarno Simona Gorinška je podedoval njegov zet Simon Sabotič, leta 1821. je pa po nakupu prešla na rod Gorjancev, ki jo je končno izročil Mariji Brglez; ona pa jo je leta 1864. prodala Antonu Kodili. Dolmečevo lončarno, ki je bila v žer¬ javovi ulici nasproti lekarniškemu vrtu, je dobil po zakonu z Uršulo Dolmeč Gregor Gorjanc; 1. 1827. jo je kupil Gregor Kocbek, nakar je hitro menjavala gospodarje. Tudi tretji lončarni so gospodarili Gor¬ janci, ki so jo končno prodali Brandenburgerjem. V drugi polovici preteklega stoletja pa se je lon¬ čarstvo v mestu skrčilo na poedine predstavnike, danes ga v mestu v starem smislu sploh ni več, pač pa še živi skromno življenje v moderni obliki lončar¬ stva in pečarstva. Tudi vrsta gori navedenih krajev nima več po¬ membnejšega lončarstva, izvzeti je treba samo šent¬ jursko okolico, kjer je — večinoma v zvezi s kmetij¬ stvom — še dokaj močno. Dika stare celjske obrti je bilo zvonarstvo. Najprej je gojil to panogo rod Boset (Buset, Busetti), ki je bil očividno laškega porekla; tako se javlja ugledni Nikolaj Boset nekako v dobi 1670—1705. Pozneje so bili zvonarji v Celju Schneiderji, med njimi Konrad Schncider (1707). Proti koncu stoletja se javlja kot celjski zvonar Franc KaiBer. Nato pa so zvonarno, ki je bila na Jožefovem hribu, kupili patricijsko bogati in ugledni Steinmetzi. Prvi izmed njih je bil Ivan Steinmetz, ki jo je leta 1807. prodal bratu Juriju. Leta 1861. je bilo lastništvo prepisano na Franca Steinmetza, ali še istega leta je okrajni urad ukazal zvonarno izbrisati iz obrtnega registra. Steinmetzi so kopali potrebno glino na Jožefovem hribu; pozneje so pa morali ponjo na Golovec, ker se je mestni svet KRONIKA 163 bal, da bi sc s kopanjem gline lepota Jožefovega hriba ne zmanjšala. Celjski zvonarski izdelki so se prodajali daleč na¬ okrog. V cerkvah je bilo polno zvonov z oznakami celjskih zvonarjev; žal, da je avstrijska vojna uprava med svetovno vojno večino teh častitljivih proizvodov celjskega obrtnega dela pobrala in uničila. Nič manj sloveče ni bilo celjsko izdelovanje orgel. Prvi je v Celju izvrševal to obrt rod Janečkov, ki so bili gotovo češkega porekla. Prvi izmed njih, Franc Janeček, ki se javlja izza leta 1721., ni delal samo za bližnjo okolico, ampak n. pr. tudi za Zagreb. Njemu je sledil Ivan Janeček. Leta 1783. je bila posestnica obrti Katarina Janeček, vdova, menda po Ivanu. Sedem let pozneje se pa že navaja Anton Scholz kot izdelovalec orgel; najbrž je prevzel obrt po Ka¬ tarini Janeček. Po Scholzovi smrti je leta 1808. pre¬ vzela obrt vdova Elizabeta, ki se je znova poročila z Vaclavom Markelom, možem, ki je bil gotovo tudi iz čeških dežel. Vaclav Markel je umrl leta 1826. in vdova Elizabeta je sama vodila obrt do leta 1832., ko jo je od nje kupil Avguštin Queiser. Na slednjega prošnjo je bila obrt leta 1844. izbrisana. Medtem je gradil v Celju orgle tudi vešči Tirolec Alojzij Horbi- ger, čigar delo so orgle v celjski opatijski cerkvi, izgotovljene leta 1842. Tudi izdelki celjske orglarske delavnosti so se močno razširili, toda tudi njim je svetovna vojna povzročila veliko škodo. Izza druge polovice preteklega stoletja je celjsko izdelovanje orgel prestalo. Leta 1882. ga je poskusil obnoviti mojster Mihael Novak. Ni pa uspel. Kakor pri zvonovih je postala potreba majhna tudi pri orglah, kajti nove cerkve so se redko gradile, vrhu tega se je javljala tudi konkurenca tujih, večjih obratov. Posebno barvo celjski obrti v preteklosti daje pivo- varništvo. V prejšnjih časih so pivo prav radi pili, ali izdelovanje je bilo še v tolikšni meri obrtnega značaja, da je zakonodaja ob pričetku XIX. stoletja proglasila pivovarništvo kot policijsko obrt, služečo samo lokalnim potrebam. Kot prvi celjski pivovarnik se javlja sredi XVIII. stoletja Franc Jožef Ainschiitz. Proti koncu stoletja je varil pivo lecetar Ivan Jakob Spreitzenbart. Isto sta delala zvonar Ivan Steinmetz in gostilničar Fischer. Glavno podjetje je ipak bila pivovarna, ki je nastala v Gosposki ulici, na prostoru sedanjega hotela Hu- bertusa. Tu so varili tako zvano kameno pivo. Najprej ji je bil lastnik Anton Zabukovšek, ki jo je leta 1817. prodal Joahimu Pavlu Jantu. Od slednjega jo je leta 1834. kupil Ivan Tappeiner in je obstojala do 1873. leta, ko so jo izbrisali iz obrtnega registra. Tappeiner- jeva pivovarna je morala biti prilično velika, kajti leta 1848. so ji vpisali realno vrednost 1500 goldinar¬ jev, kar je bila v razmerju do drugih obrti velika vsota. Pod Starim stoječa »Skalna klet« je spadala k pivovarni in tam so Tappeinerji točili svoje pivo; zato so gostilno imenovali »Pivska klet«. Od Tappeinerjev so pivovarno v Gosposki ulici kupili Mathesi, ki so jo leta 1873. ukinili in zgradili tam hotel »Nadvojvoda Ivan« (sedaj »Huhertus«). Pivovarno pa so Mathesi prenesli na sedanji Vrazov trg. Proti koncu osemdesetih let je pivovarna prešla v last graškega pivovarnarja Petra pl. Reininghausa, ki je obrat ustavil ter ga nadomestil z zalogo svojega graškega piva, vrhu tega si je pridobil koncesijo za gostilno in prenočevanje tujcev (hotel »Pri kroni«, na prostoru sedanje mestne elektrarne). Tako je bilo končno mrtvo tudi celjsko pivovar¬ ništvo. Poleg teh glavnih celjskih obrtnih mrtvecev je bilo seveda tudi precej manj pomembnih: jermenarstvo, žebljarstvo, ostrogarstvo, kotlarstvo in kositrarstvo, veleurarstvo, glavničarstvo in lasuljarstvo. — Tak je pač krogotek življenja: staro se poslavlja, da bi se pojavilo novo, izživele oblike se umikajo svežim in sodobnim. ORGLE V LJUBLJANSKIH CERKVAH RAFKO FABIANI, STUD. T H E O L. Zgodovinsko-statistična študija. ^)d leta 313. dalje, ko je krščanstvo svobodno za¬ dihalo, ko je smelo priti iz katakomb na svetlo, je Cerkev zelo poskrbela za sijaj liturgije, bogoslužja, čigar bistveni del je petje. Sprva je bilo vse petje pre¬ prosto, enoglasno prepevanje psalmov. Ko pa je Cer¬ kev v svoje bogoslužje sprejela vse elemente glasbene umetnosti, ko je postala forma koralnega in figural¬ nega petja vse bolj umetna, je nastala potreba po in¬ strumentu, ki bi bil petju v pomoč in sijaju liturgije v korist. Najbolj primerno glasbilo so bile tedaj orgle (organum), ki so bile znane že Kasiodoru in sv. Av¬ guštinu. To je bil prvi instrument, ki ga je Cerkev pri bogoslužju dovolila in ga privzela kot nekako svo¬ jega. 1 Razna druga glasbila je sicer tolerirala, a jih ni nikoli imela za neobhodno potrebne za slovesno liturgijo. Nas bo zanimalo vprašanje, kdaj je Ljubljana do¬ bila prve orgle in kakšno vlogo in vpliv so imele pri nas na kulturno-umetnostnem polju. Viri in zgodovinska poročila so glede tega vprašanja zelo skopa, pomanjkljiva in moremo pogosto na ne¬ katera dejstva le sklepati. — Ko Valvasor našteva in opisuje trinajst cerkva v Ljubljani, nikjer ne omeni 1 Po mnenju zgodovinarja Platina je orgle uvedel v cerkev že papež Vitalijan (657 672). 164 KRONIKA Orgle po sliki Iz XIII. stoletja med notranjo cerkveno opravo in okrasjem orgel. Prav tako tudi v marsikaterih drugih poročilih in virih zaman iščemo besede o orglah. Kako naj to razumemo? Gotovo bi bilo popolnoma napačno na¬ vajati tu argumentum ex silentio, češ, ker jih ne omenjajo, jih pač ni bilo. Imamo namreč nekaj virov, iz katerih izvemo, da so takrat vsaj nekatere cerkve orgle že gotovo imele. Iz zgodovine drugih narodov vemo, da so sezna¬ njali ljudstvo z orglami predvsem redovniki, ki so tak instrument rabili pri svoji liturgiji (za sprem¬ ljanje enoglasnega korala). Znano je, da so bile sprva majhne, potem vedno večje orgle v Angliji, Franciji in Nemčiji postavljene najprej v samostanskih cer¬ kvah 1 in da so se menihi in redovniki zelo trudili, da bi prvotno, zelo primitivni instrument bolj in bolj iz¬ popolnili. 2 V Ljubljano so redovniki prišli razmeroma pozno; zato je težko trditi, da bi bili oni slovenski narod se¬ znanili z orglami. Dokazano dejstvo pa je, da je dal postaviti orgle v stolni cerkvi prvi ljubljanski škof Sigismund pl. Lamberg (1463— 1488); to so prve orgle v Ljubljani, ki so zgodovinsko izpričane. 3 4 * * — Poročila, kjer bi pričakovali kaj novih podatkov in pojasnil glede orgel, so pomanjkljiva ali vsaj nejasna. Tako piše ljubljanski škof Tavčar 1. 1589. papežu Sikstu V. (1580—1590), da vzdržuje pri stolnici poleg štirih vikarjev dva kaplana, učitelja, kantorja (pevo¬ vodjo) in šest gojencev (dijakov), ki se bavijo z uče¬ njem, godbo in opravljajo cerkvene posle. 1 Kaj bi bila ta godba, je nejasno. Thalnitscher v svoji knjigi, kjer opisuje staro stolnico in opravo v njej, nič ne omeni orgel, dasi vemo, da so oi-gle v stolnici bile. Ohranjen je namreč v kapiteljskem ar¬ hivu vizitacijski protokol stare stolne cerkve; 3 v pro¬ tokolu stoji pripomba: Organum est positum in choro ad cornu evangelii altaris maioris, sub fornice ipsius chori, satis magnuin et bonum, 7 registris consistens. 8 Torej so orgle v stolnici bile, dasi jih Thalnitscher ne omenja. Kako naj razumemo vse te pomanjkljivosti v po¬ ročilih? Orgle so imele v stolnici sedem registrov; bile so torej zelo majhne, neznaten instrument, 7 ki v veliki cerkvi ne pomeni skoro nič. V Ljubljani so imele za vladanja škofa Tomaža Hrena (1598—1630) orgle skoro gotovo že vse ljub¬ ljanske cerkve. To dokazuje 1. veliko prizadevanje škofa Hrena za olepšavanje cerkve, za sijaj liturgije in kakor sam prizna v pismu papežu Pavlu (1. 1616.), skrb za slovesno petje. s Vemo tudi, da je dal okrog 1. 1610. postaviti v gornjegrajsko cerkev nove drago¬ cene orgle. 9 In če je skrbel za zunanje cerkve, je enako skrbel tudi za Ljubljano. V tem času so dobile orgle poleg stolnice in cerkve sv. Elizabete, 10 ki so jih imele že prej, še sledeče ljubljanske cerkve: Cerkev pri sv. Jakobu 1. 1600.; že 16 let kasneje nove (v novi cerkvi), a 1. 1626. spet nove orgle. (Več in bolj podrobno o tem kasneje.) Cerkev Marije Vncbovzete — pri frančiškanih, ki so se naselili na sedanjem Vodnikovem trgu, kjer je že 1. 1073. stala cerkvica sv. Filipa, ki pa je bila ka¬ sneje (gotovo že 1. 1491.) posvečena Mariji Vnebo- vzeti 11 — je dobila orgle 1.1621. Naredil jih je D. Izak Posh. 12 1 N. pr. že 1. 980. so bile postavljene orgle v Winchestru, 1. 1060 v benediktinski cerkvi v Augsburgu, 1. 1199. je požar uničil orgle v samostanski cerkvi v Petersburgu, 1. 1226. je dobila orgle benedikt. cerkev sv. Petra pri Erfurtu, itd. (\Valter: Kleine Orgelbaulehre.) 2 Rieman, Musiklexicon. 3 Dr. I. Gruden: Šola pri sv. Nikolaju in ljubljansko nižje šolstvo po reformacijski dobi. (Carniola, 1915, str. 4.) 4 Gruden: Zgodovina slovenskega naroda, str. 716. 0 Vizitacijo je izvršil leta 1631. ljubljanski knezoškof R. Scarlichi. 8 Cit. J. Smrekar v Cerkv. Glasbeniku, 1906, str. 11. 7 Na še manjše orgle spominja P. Trubarjev predgovor k slovenski pesmarici (1. 1567.), kjer beremo sledeče: Vnd als offt man zu Laybach: Nun bitten wir den Hey. Geyst oder Ozha, Syn Duh Nebeški Kral etc. mit fiinff Stimmen beim Regat, Posaunen, Zinken und Schalmeien in der Kirchen hat gesungen, hab ich dazumal all\vegen ein sonderlich frewd, andacht, lieb, lust und ernst zum Predigen vnd Gebet in mir empfunden. (Cit. E. Lampe: Najstarejše slovenske pesmarice, Cerkv. Glasbenik 1894, str. 44.) Tu se torej omenja peteroglasno petje, sprem¬ ljano od orgel in glasbil. Namesto »die Orgel« pa rabi Trubar besedo »(das) Regal«, kar pomeni prav majhne prenesljive (hišne) orgle (Hausinstrument), večkrat z enim samim registrom. — Omenjene orgle so stale najbrž v špitalski cerkvici sv. Elizabete, kjer je Trubar največ¬ krat pridigal. Bile so zelo majhne in tudi druge cerkve tedaj najbrž niso premogle dosti večjih. 8 Skrbel je zelo tudi za dobro gmotno stanje organistov. V zapisniku kapiteljske seje z dne 25. aprila 1611 stoji beležka: Vikarje in levite je v službo sprejemal kapitelj. Isti je sprejemal z vednostjo škofovo tudi organiste. Orga¬ nistu so plačo zboljšali, da je imel toliko, kolikor kak kanonik rednih dohodkov. Orglal ni v adventu in postu, pač pa vse osmine velikih praznikov. — (Izvestje Muz. društva, 1895, str. 192.) 9 Gruden: Zgodovina slovenskega naroda, str. 869. 10 Prim. str. 6, opomba 3. 11 Kronika slov. mest, št. 1, str. 47. 12 ... nam organum anno 1621. a D. Isaac Posh, orga- nifice factuin reparari non potuit«, piše P. Maurus Faj¬ diga v frančiškanski kroniki (oz. zgodovini). (Rokopis v franč. knjižnici.) Oalnllka Hakarna. d d. v L)ubl|anl TONE KRALJ: POGREB ZASLUGARJA, radiranka iz cikla „Cesta' BIBLIOTEKA UHIVEftf* v Ljubljani KRONIKA 165 Za cerkev nemškega viteškega reda se določenega datuma, kdaj je dobila orgle, ne da določiti, a vemo, da je bil v tem času pri tej cerkvi organist; torej go¬ tovo tudi orgle. Cerkev pri sv. Petru je bila tudi vprav v tem času temeljito popravljena in olepšana na pobudo in pri¬ zadevanje škofa Hrena. Torej je gotovo, da so tudi orgle postavili. 2. Krstne matice stolne župnije v Ljubljani imajo 1. 1600. vpisanega kot očeta Ivana Lathomija Mihaela Lathomija, ki je bil organist v stolnici. V letu 1613. se omenjata Lichtenberger Jakob, v 1. 1619. Ober- ecker Volbank, tudi kot organista v stolnici. V 1. 1628. je vpisan Pistorio Valentin kot pevovodja v stolnici. V 1. 1638. se spet omenja kot organist v stolni cerkvi Rideniz Daniel in 1. 1664. Fischer Ivan. 1 Dalje je bila dne 10. 11. 1591 rojena hči Suzana Ko¬ larju Matiji, organistu v nemški cerkvi. To je dokaz, da so takrat tudi tam že imeli orgle. Podobno bi se dalo dokazati tudi za druge cerkve, če bi bile vse matice vsaj toliko popolne in natančne, da bi poleg imena navajale še poklic. Da pa orgle tedaj res niso še imele posebno važnih nalog, razberemo razen iz dejstva, da se le redkokdaj omenjajo, tudi še iz učnega načrta šenklavške šole, ki je obstojala nekako od 1. 1418. pa do 1694. in ki je bil njen namen »biti nekako semenišče za figuralno in koralno petje.« Učitelji so bili obenem organisti, a kakor se da iz raznih dejstev ugotoviti, so imeli z orglami bolj malo opravka. Vemo namreč, da so se pevci 2 morali zbrati na sredi pevskega kora pred vi¬ sokim pultom pevovodje. Not niso imeli v roki, ampak na strmem pultu je ležal velik foliant, kjer so bile pisane ali tiskane velike note in besedilo k cerkvenim napevom. Iz tega folianta so čitali vsi pevci, pevo¬ vodja pa jim je z malo palico (virgula) kazal, kateri napevi pridejo na vrsto. 3 — Kdaj so prišle orgle na vrsto? Ali je pevovodja obenem igral in dirigiral? Verjetno je, da je samo petje vodil in so bile orgle morda pomoček za intoniranje in za kaj podobnega. Sicer pa kompozicije v srednjem in v začetku no¬ vega veka niso nujno zahtevale orgel, kajti bile so harmonično oz. kontrapunktično zelo bogate. Pisane so bile često za šestero-, osmero- in tudi večglasni zbor, večkrat tudi za dva ali več samostojnih zborov, 4 ki so se potem združili v en sam mogočen zbor. (Tudi naš Jakob Gallus ima več takih skladb.) Prav to dej¬ stvo nam tudi razloži stavbno znamenitost v ljubljan¬ ski stolnici, ki ima poleg glavnega kora še dva stran- Znamenita cerkev v Crngrobu pri Škofji Loki ska kora. K nam je ta posebnost prišla iz Italije, odkoder se je v 17. stoletju in v začetku 18. stoletja razširila tudi v Nemčijo in druge kraje. 3. Da so bile v ljubljanskih cerkvah orgle razme¬ roma že zgodaj, nam končno da misliti tudi dejstvo, da imamo že 1. 1649. v Ljubljani domačega orglar¬ skega mojstra. Bil je to Tomo Krek (Kruegh), ki je 1. 1649. postavil še sedaj stoječe orgle v znameniti cerkvici v Crngrobu. Veljale so 100 renskih tolarjev. 5 če je bil Krek prvi orglarski mojster pri nas, ni znano. Verjetno je, da so bili tudi že pred njim. Leta 1680. je napravil Ivan Faller, tudi ljubljanski meščan in orglarski mojster, orgle za kamniško po¬ družnico sv. Primoža. Prištevati jih je k najbolj zani- 1 Izvestje muz. društva, 1900, str. 192 sl. — Fischerjev sin Janez Nikolaj Fischer je bil organist v St. Vida pri Vipavi in je 1. 1093. prosil za službo organista v stolnici. Dobil pa te službe ni. Poleg njega sta bila še dva pro¬ silca. Prvi je bil Gregor Vilfan, nižji učitelj v šenklavški šoli. V svoji latinsko pisani prošnji poudarja, da služi škofijstvu že 11 let pridno in vestno in obljublja, da hoče poskrbeti za boljše pevce, kakor so bili doslej na šen- klavškem koru. — Drugi prosilec pa je bil Matija Oražen, učitelj kamniški (ludireetor Lythopolitanus). Njegova prošnja se odlikuje po lepi, gladki latinščini in tudi sicer razodeva največ izobrazbe. V njej poudarja, da je zmožen koralnega in figuralnega petja, s katerim hoče biti škofu vedno na službo ... Skrbeti hoče, da sc bodo na šenklav- škem koru proizvajale lepe simfonične skladbe in nove kompozicije. — Carniola 1915, str. 17, 18. 2 Navadno so bili le štirje: en altist, en tenorist in dva diskantista (sopranista). 3 Carniola, 1915, str. 17. 4 Ob priliki posvečevanja nove ljubljanske stolnice, ki se je vršilo 8. maja 1707, sta pela, kot poroča Thalnitscher, dva zbora članov filharmonične družbe. Tedaj sta namreč bila dozidana samo stranska dva kora; nad prižnico in nad stranskim vhodom. Sedanjega velikega kora še ni bilo. 5 Cerkv. glasbenik, 1918, str. 25. 166 KRONIKA Orgle v Crngrobu; naredil jih je 1.1649. ljubljenčki orglarski mojster Tomo Krek mivim godalom na Kranjskem, ne samo po častitljivi starosti, ampak tudi po mehki ubranosti piščali. 1 Isti mojster je prestavil tudi frančiškanske orgle v Novem mestu. 2 L. 1689. ga je zagrebški škof Aleksander Mi- kulič (1688—1694) pozval v Zagreb prenavljat in po- večavat stolne orgle, 3 kar dokazuje, da je bil izvrsten, priznan orglarski mojster. če so torej bili v Ljubljani mojstri, ki so umeli delati orgle, je to dokaz, da je bil instrument že dobro znan, da so ga že vse večje, .zlasti župnijske in po¬ nekod tudi že podružne cerkve imele, pred vsemi go¬ tovo ljubljanske cerkve. 1 V. Steska; Sv. Primož nad Kamnikom. (Carniola 1916, str. 17. — Cit. St. Premrl, Cerkv. glasbenik 1918, str. 26. 2 Postavljene so bile orgle že okoli srede 17. stol. Že omenjeni P. Maurus Fajdiga piše v zgodovini novome¬ škega samostana: Organum modernum non leve praebet Ecclesiae ornamentum: illud fuit post incendium anno 1667. exortum ad partem laevam Chori positum, anno vero 1680 ad medium Chori collocatum ut scheda in organo reperta denotat his verbis: Mich hat iibersetzt und gestimmt Johannes Faller, biirger und Orgelmacher in Laybach 1680. 3 Janko Barle: Orgulje u Zagrebu i njegovoj okolini prije stu godina. (Sv. Cecilija 1910, str. 5.) Cit. St. Premrl, Cerkv. glasbenik 1918, str. 26. Poleg Kreka in Fallerja (v 17. stol.) so v 18. sto¬ letju znani v Ljubljani še nekateri orglarski mojstri: Janez Mihael Zajc (napravil 1. 1734. orgle na Gočah pri Vipavi, nekoliko pozneje tudi orgle na Dobovcu), Marko Goli, ki je 1. 1751. naredil orgle na Veseli gori (pri št. Rupertu); potem sledi znameniti mojster Franc Ks. Križman,* ki je dovršil veliko število orgel; med Slovenci so bile njegovo delo orgle v Ribnici, v stolnici, pri uršulinkah, pri frančiškanih v Novem mestu. Najbolj znane pa so njegove orgle pri sv. Flo¬ rijanu v Avstriji s 74 registri in 3 manuali. 5 Dalje so iz 18. stol. znani mojstri še Ivan Mihael Steinhofer, Jožef Alojzij Kučera, od 1. 1782. ljubljan¬ ski meščan, in Ivan Jurij Eijsel, ki je naredil orgle za frančiškansko cerkev v Novem mestu, že omenjeni P. Maurus Fajdiga piše: »... anno 1764. fuit in eodem 4 Rodil se je Fr. Križman dne 22. oktobra 1726 v Rifen- bergu, 1750 je bil v Gorici posvečen v duhovnika; kdaj in kje se je učil orglarstva, ni znano. Sam omenja jezuita Dechalesa iz Cambraya in Hrvata Nakiča, iz česar se da sklepati, da mu je bil teoretični vodnik v orgl. umetnosti Dechales, a Nakič praktični učitelj. Njegovo prvo delo so orgle v Ribnici (1. 1758.), nakar slede orgle za stolnico (1762) in za uršulinsko cerkev. — Umrl je v Rotten- mannu 20. maja 1795. — Obširen njegov življenjepis je sestavil dr. J. Mantuani: F. Ks. Križman, izdelovalec orgel, 1928. 5 L. 1875. jih je predelal Mauracher. L. 1932. pa so bile od avstr, orgelskih tvrdk Dreher & Flamm in bratov Mau- racherjev v Linzu prenovljene in povečane na 92 regi¬ strov v štirih manualih in pedalu. (Prim. Brucknerbliitter, IV, 1932, št. 1—2.) Fallerjeve orgle pri sv. Primožu nad Kamnikom (la 1.1670.) Foto Aparnlk, Kamnik KRONIKA 167 loco (sc. ad laevam partem chori) factum novum or- ganum a Duo’ Joanne Georgio Eisel Cive et Organi- fice labacensi armarium elaboratum fuit a Fratribus domesticis.« 1 Zgodovina orgel v ljubljanskih cerkvah je torej znana šele od 1. 1463. naprej in še ta z marsikatero vrzeljo. Mnogo je še zavitega v temo, kar se bo morda sčasoma dalo še nekoliko razjasniti. Splošno pa je bila vsa orglarska umetnost pri nas — z redkimi iz¬ jemami — prav do srede 19. stoletja (do Goršiča in Milavca) tako rekoč v povojih. Zato je tudi vpliv orgel na liturgijo in cerkveno petje bil vprav radi tehnične nedovršenosti le neznaten. Takratno pojmo¬ vanje liturgije in liturgičnih slovesnosti je bilo vse preveč prepojeno s svetnimi elementi, zato orgle niso mogle zadostovati razvajenim okusom, temveč so si želeli hrupne godbe, ki pravemu duhu liturgije docela nasprotuje. To je uvidel papež Pij X., ki je z okrož¬ nico »Motu proprio« 2 določil meje vokalne in instru¬ mentalne glasbe v cerkvi in prepovedal vse razvade. Tako so orgle dobile oni ugled in spoštovanje, ki jim je v cerkvi od vseh početkov določen, kot glas¬ bilu, ki spremlja petje in dviga sijaj liturgije in je popolnoma v službi bogoslužja, v službi Cerkve. ZGODOVINSKO-STATISTIČNI PREGLED ORGEL V SEDANJIH LJUBLJANSKIH CERKVAH IN KAPELAH Ljubljana ima, ako štejemo sem tudi cerkve v pred¬ mestju in kapele, 21 orgel: v stolnici (dvojne), v frančiškanski cerkvi, pri sv. Petru, v uršulinski cer¬ kvi, pri sv. Jakobu, v Trnovem, v cerkvi Srca Jezu¬ sovega, v evangeljski cerkvi, v Križankah, v marija- niški kapeli, pri sv. Jožefu, na Rožniku, pri sv. Flori¬ janu, na Selu, v kapeli Marijinega doma, v kapeli dr¬ žavne klasične gimnazije, v novi cerkvi sv. Frančiška v Spodnji šiški, na Rakovniku, v alojzijeviški kapeli in v kapeli umobolnice (prej prisilne delavnice na Poljanskem nasipu). 1. Stolnica. Prve orgle v ljubljanski stolnici, ki je bila zidana v 1. 1706. —1707., so bile postavljene kmalu po posvetitvi cerkve. 3 Te orgle so verjetno iste, ki še danes stoje na stranskem koru. Imajo 9 regi¬ strov in prav jasen in prijeten glas. Rabile so se pred leti redno pri šolski maši in ob popravljanju glavnih orgel. 4 Na drugem stranskem koru so tudi še danes vidne prospektne piščali, kar marsikoga zavede v zmoto, da misli, da so tudi tu orgle. Dr. Fr. Kimovec je pred leti preiskal vso orgelsko omaro in podal mnogo in- dicijev, da so tudi tu nekdaj res stale orgle. Možno 1 IV. Conventus ad sanctum Leonardum Confessorem Neostadii seu Rudolfswerti in Carniola inferiori. — De moderno ecclesiae statu, eius consecratione. — Str. 779. 2 22. novembra 1903. 3 Uebrigens zeigen die vorhandenen Vormerkungen, daB nach schon vollendetem Baue auch noch mehrere Anschaffungen fur die innere Einrichtung der Domkirche, im Betrage von 1572 fl 7 kr., fur efne neue Orgel im Be- trage von 450 fl, Statt halten ... (Geschichte der Erbauung Male stranske orgle v ljubljanski stolnici. Postavljene so bil v letih 1706—1708. bi bilo — tako domneva tudi dr. Kimovec — da so tu bile one orgle, ki jih l. 1631. omenja ljubljanski škof Rajnald Scarlichi v svojem vizitacijskem pro¬ tokolu. 5 * Leta 1732. se je pogodil tedanji ljubljanski knezo- škof Sigmund Feliks grof Schratenbach s celjskim orglarjem Janezom Janetschkoin (Janeček) za na¬ bavo novih orgel za ljubljansko stolnico, in sicer z 22 spremeni (registri) za ceno 2500 gold., 12 cekinov ter prosto vožnjo in hrano. Imele so orgle 990 piščali. 8 Strokovno oceno 7 teh orgel je napisal po naročilu ljubljanskega kapitlja slavni Franc Ks. Križman, ki der Domkirche St. Nikolaus zu Laibach und Aufforderung zu Beitragen fiir den Ausbau der Kirchenkuppel, str. 71) 4 Cerkv. Glasbenik 1906, str. 19. 5 Prim. Dr. Kimovec: Orgle za presbiterij lj'ubljanske stolnice. Cerkv. Glasbenik 1916, str. 106—107. 0 Smrekar: Spomenica o orglah lj‘ubljanske stolnice, Cerkv. Glasbenik 1906, str. 11. 7 Crisis Organi Venerandae Ecclesiae Cathedralis La- baci. 168 KRONIKA Fr. Milavec je podal tudi načrt za preosnovo teh orgel. 1 Leta 1762. je obenem dobil naročilo, da naredi nove orgle za ljubljansko stolnico. Demontiral je Janečkove orgle in vzel vse uporabne dele s seboj v Vipavo, odkoder je istega leta poleti ali vsaj v začetku jeseni pripeljal nove orgle. Obdržal je obe stranski omari Janečkovih orgel 2 in dodal majhno srednjo omaro. Ker je orgelska tehnika vedno pridobivala kaj no¬ vega in glasbilo izboljševala, so tudi Križmanove orgle večkrat predelavah in popravljali. Tako je okrog leta 1830. skušal izboljšati stolne orgle ljubljanski orglar Ivan Kunat, ki je postavil nove mehove. V 1. 1859. do 1860., ko so prenavljali vso stolnico, pa je povečal Križmanove orgle Ferdinand Malahovski. 3 Dodal je orglam 10 novih registrov in postavil zato novo sred¬ njo omaro, ki stoji še danes. Križmanova omara je bila namreč precej plitva in ni dopustila sestave krep¬ kejšega I. manuala. 4 — Leta 1867. je nekaj malega popravljal pri orglah tudi Fr. Goršič. Leta 1912. pa so se morale stare Janeček-Križman- Kunat - Malahovski - Goršičeve orgle umakniti novim Milavčevim orglam. 5 Od starih orgel so ostale samo lepe baročne omare, ki se lepo ujemajo s celotnim stavbinskim slogom stolnice. Sedanje stolne orgle so mehko, pa vseskoz značilno intonirane. Tudi Pleno (polne orgle), ki je bil pr¬ votno — v prvih letih — zaradi tesnega prostora ne¬ kako zastrt, je danes veličasten in izboren. V teh 1 Systema reformationis eiusdem Organi. — Hrani se v arhivu ljubljan. stolnega kapitlja, fasc. 235. 2 Omari stojita še danes, le da sta pomaknjeni bolj naprej, kar je bilo potrebno za sedanje velike in mogočne orgle, ki so največje v Ljubljani. Omari sta bili 1. 1912. obenem s srednjo, ki pa ni več prvotna Križmanova, pre¬ pleskani in bogato pozlačeni. To delo je izvršil podobar, mojster I. Pengov. 3 Rojen je bil 1813, umrl 1887. — Po rodu je bil Čeh, kot orglarski mojster pa je stalno bival v Ljubljani. Nje¬ govo delo so splošno zelo hvalili. »Zgodnja Danica« je prinesla več poročil, ki govore o slavi Malahovskega, ki jo je užival v naši domovini, pa tudi po Istri, na štajer¬ skem, Koroškem, Hrvaškem, Ogrskem, Laškem in celo na turški meji. (Misliti je na leto 1872.) —Prim. Cerkv. Glas¬ benik 1918: St. Premrl: Nekoliko statistike o orglah v ljubljanski škofiji. 4 Cerkv. Glasbenik 1906, str. 26. 5 Za te orgle je darovala Kranjska hranilnica 25.000 kron. orglah je nakopičenega toliko bogastva, da tudi or¬ ganist, ki ima orgle vedno pod roko, vsak dan kaj novega najde. 6 Kolavdator p. H. Sattner pravi, da so te orgle veličastno in umetnostno delo, ki dela do¬ mači industriji vso čast. 7 Pa ne le domači, temveč tudi tuji strokovnjaki hvalijo te orgle kot izredno uspele. Orgle imajo tri manuale in 52 registrov ter so naj¬ večje v Ljubljani in gotovo tudi najboljše. 2. Frančiškanska cerkev. Sedanja frančiškanska cerkev je stala že 1647. Sezidati sta jo dala obenem s samostanom na pogorišču avguštinske cerkve Konrad pl. Ruessenstein in njegova žena Felicita roj. pl. Raab. 8 Kdaj so bile v to cerkev postavljene orgle, ni mogoče dognati, ker nimamo nikakih tozadevnih virov. Zelo verjetno je, da so si avguštinci kmalu omislili za svojo veliko cerkev tudi orgle, ker so že za časa škofa Hrena vse večje cerkve imele tudi svoje orgle. Ko je Jožef II. 1. 1784. razpustil avguštinski samo¬ stan, so orgle — kot dokazuje splošna tedanja praksa v podobnih slučajih — obenem z drugim inventarjem prodali (najbrže šentpetrski cerkvi). Ob prihodu frančiškanov namreč v avguštinski cerkvi orgel ni bilo. Istega leta je Jožef II. dal zapreti tudi franči¬ škanski samostan, 8 a frančiškanov ni razgnal, ker so bili pripravljeni prevzeti opravljanje službe božje pri novi fari Marijinega oznanjenja pred špitalskim mostom. Ko so se 23. avgusta 1784 10 frančiškani preselili v opuščeni avguštinski samostan (kjer bivajo še da¬ nes), so iz starega samostana vzeli s seboj vse, kar se je dalo prenesti. Vso cerkveno opravo so župniku 6 Dr. Kimovec: Ivan Milavec (C. Glasbenik 1915). Rojen je bil Milavec leta 1874. v Cerkovski vasi pri Zg. Logatcu. Orglarske umetnosti se je učil pri Goršiču od 1. 1888. do 1892.; do 1895. je bil pri njem pomočnik, na svojo roko je pričel delati 1. 1900. Prvo njegovo delo so orgle v ško- cijanu pri Mokronogu in zadnje orgle v žireh. — Bolj po¬ drobno prim. zgoraj omenjeni članek. 7 Cerkv. Glasbenik 1912, str. 25. 8 Kronika slov. mest, št. 1, str. 48. 9 ki je stal na sedanjem Vodnikovem trgu. 10 Spominska knjiga za sedemstoletnico prihoda očetov frančiškanov v Ljubljano, str. 22. Velike Milavčove orgle v stolnici KRONIKA 169 pri novi fari posojali, prepuščali v uporabo, župnik je bil tedaj svetni duhovnik Josip Škrinjar, ki je želel, da se prepusti oprava popolnoma v last fari. Gosposka pa je odločila, da ostanejo vsi predmeti v inventarju frančiškanskega reda. Radi tega so včasih nastajali kaki nesporazumi. Tako se je zaradi orgel, ki so jih frančiškani prinesli s seboj iz samostana, vnel celo prepir, ko je zmanjkalo registrov in ni hotel novih napraviti ne župnik ne gvardijan. 1 — Omenjene orgle je dal napraviti p. Sigismund Skerpin 1. 1748. Do¬ vršil jih je frater Jožef Jesenko. 2 Te orgle so torej frančiškani 1. 1784. prenesli v sedanjo frančiškansko cerkev, že naslednje leto pa je gvardijan p. Antonius Jevnikar izdal orglarskemu mojstru-vojaku Jakobu Henriku Gulau-u sledečo izjavo (attestat): Ends unterzeichnete bezeigen wir, daB Jacob Gulau, aus 1 Ljubljanski mestni arhiv, kres. akti, fasc. X. — Zbor¬ nik III., str. 153. 2 V kroniki p. Mavra Fajdige (rokopis v provincialnem arhivu v Ljubljani) beremo: »Anno 1748. opera praedicti P. Sigismundi Skerpin factum fuit novum organum a Fre‘ Josepho Jefsenko, laico profefso Ordinis Minorum, hujus Provinciae Alumno, Arculario et Organifice. (Str. 301.) PREGLED SEDANJIH ORGEL V LJUBLJANSKIH CERKVAH PO VELIKOSTI dem Graf Thurmisch Infanterie Regiment unter der des Herrn Haubt Mann Altenberg Compani gemeiner Mann die Franziscaner Orgl mit 22 Register mit ganz neuer Regierung bei der Pfarr Maria Verkindigung mit grossen Lob und Vergnugen volkomen meisterlich 170 KRONIKA Mogočne Goršlč-Mauracherjeve orgle v frančiškanski cerkvi Foto Vinko Zaletel iibersetzet, gestimmt und in besten Stande gebracht habe. — Končno ga priporoča kot mojstra, ki se mu lahko zaupajo tudi večja dela. Podpisan je poleg gvar- dijana še p. Robertus Lesjak (Lefsiak) Chormeister. 1 — Iz teksta tega pohvalnega pisma je razvidno, da so dali frančiškani kmalu po svojem prihodu orgle temeljito predelati in popraviti. Orglarski mojster Gulau je očividno dal orglam novo »trakturo«, t. j. mehanične priprave, ki »regirajo« odpiranje in zapi¬ 1 Omenjena izjava se hrani v Mestnem ljublj. arhivu, fasc. 80—81. — Imenovani Jakob H. Gulau je vložil proš¬ njo na magistrat, da bi ga sprejeli za ljubljanskega me¬ ščana. Doma je bil, kot sam pove v prošnji, v Londonu, star je 38 let, po veri je protestant in po poklicu orglarski mojster (Orgelmacher). Kot dokaz za zadnje dejstvo pri¬ laga dva atestata, ki ga priporočata kot dobrega orglar- skeg mojstra. Sklicuje se tudi na »allgemeine Ruf, daB er seine Kunst verstehe.« — Vendar o tem mojstru dozdaj ni nič podrobno znanega in ga še nihče ni nič omenjal. ranje piščali in registrov. Vsekakor so bile to razme¬ roma velike orgle, ki so ostale na koru frančiškan¬ ske cerkve najbrže vseskozi do leta 1870., ko je Fr. Goršič postavil nove orgle. Ne da pa se ta domneva dokazati, ker nimamo nikakih virov na razpolago. — Biti so morale orgle dober instrument, kajti ohra¬ njene so rokopisne zbirke vseh mogočih pesmi, pred¬ iger in poiger, ki jih je igral organist na frančiškan¬ ske orgle. Te skladbe so vse do zadnje ritmično zelo razgibane in zahtevajo zelo spretnega organista in zelo dober instrument. Leta 1870. je postavil nove orgle v frančiškanski cerkvi izvrstni orglarski mojster Franc Goršič. 2 Z njimi si je postavil spomenik svojega mojstrstva in se postavil v prvo vrsto orglarjev. 3 — Imele so orgle dva manuala in 32 registrov. Ker pa so si oo. franči¬ škani (med njimi zlasti p. Hugolin Sattner) želeli mogočnejšega instrumenta, so poklicali leta 1902. av¬ strijskega orglarskega mojstra Mauracherja, ki je orglam dodal še tretji manual in 12 registrov, tako da imajo sedaj tri manuale in 44 registrov, in so druge največje orgle v Ljubljani. Odlikujejo se po svoji mogočnosti in kremenitosti. 2 Rodil se je Fr. Goršič 21. X. 1838 v Ljubljani-Krakovo 18, umrl je 29. VIII. 1898. Bil je eden najboljših sloven¬ skih orglarskih mojstrov, učenec znanega dunajskega or¬ glarja Hesseja. Leta 1886. je postavil dvoje orgel v Gradcu. Ocene njegovih del so zelo laskave. (Prim. Novice 1865, 1867, 1869.) Revija Kirchenschmuck (1884, str. 96) po¬ roča, da imenujejo graški strokovnjaki Goršičeve orgle za cerkev v Koflachu pri Gradcu »ein Unicum im Lande.« Tudi nemški orgl. mojstri so se zelo pohvalno izražali o Goršičevem delu — med drugimi tudi svetovnoznani Walcker iz Ludwigsburga. (Prim. Premrl: Nekoliko sta¬ tistike o orglah v ljublj. škofiji.) 3 Novice 1870, str. 46. Pogled na trimanualni Igralnlk pri frančiškanskih orglah (delal Mauracher). Podoben Je Igralniku atolnlh orgel In sploh Mllav- čevlh Izdelkov, dočlm je zdaj bolj pogosten način, kakršnega Imamo pri šentpetrsklh (Jenkovih) orglah Foto Vinko Zaletel KRONIKA 171 NAŠA KRONIKA PIŠE MESTNI ARHIVAR JANUAR 1922 7. Pisatelj Franc l\s. Finžgar je bil odlikovan z redom Sv. Save III. razreda. 8. Ljubljana je zopet okrašena in slavi zaroko Nj. Vel. kralja Aleksandra z romunsko princeso Marijo, ki se vrši v Lini na Romunskem. 10. Seja obč. sveta ljubljanskega. Obč. svet je spre¬ jel na znanje, da je bil izvoljen novi upravni svet Mestne hranilnice, in sicer za predsednika dr. Fran Petrič, za podpredsednika Riko Jug, za člane ravna¬ teljstva dr. Pavel Pestotnik, Josip Pirc, Albin Zajc in za njih namestnike Ivan Frelih in Stane Vidmar.— V upravo internata »Mladike« so izvoljeni za predsed¬ nika Andrej Senekovič, za podpredsednico Franja Tavčarjeva in za tajnika mag. nadsvetnik Evgen Lah. Obč. svet je sklenil, prepustiti Prešernov rokopis nemškega soneta »Resignazion« držav, licejski knjiž¬ nici v izpopolnitev Prešernove literarne zapuščine. — Mol je izdala za 200.000 K papirnatega drobiža z veljavnostjo do 31. dec. 1920. Obračun drobiža izka¬ zuje K 151.16F50 dobička. — Občinski davek na pre¬ nočišča se zviša od 25 na 30% od čiste oddajne cene. Od tega zneska se odstopi 22% Osrednji gostilničar¬ ski zvezi, da ustanovi in zgradi v Ljubljani gostilni¬ čarsko in hotelsko šolo. — Potrjen je bil sklep uprav¬ nega odbora Mestne hranilnice, da si najame 3—4 mi¬ lijone K posojila za zidavo stanovanjske hiše za usluž- benstvo zavoda. — Za zgraditev obrežnih zidov pri re¬ gulaciji Ljubljanice se dovoli 500.000 K. — Dovoljen je bil kredit K 16.056 20 za regulacijo Jenkove ulice in spojitev iste z Martinovo cesto. — Vožnje za reše¬ valno postajo in gasilce opravlja odslej občina v lastni režiji, vožnje za plinarno pa se oddajo Rajku Turku. — Občinske takse za plesne in zabavne prireditve se zvišajo na štirikratni znesek; izvzete so samo prire¬ ditve kulturnega značaja. — Učiteljstvo mestnega li¬ ceja in mestne realne gimnazije tvori poseben status mestnih uradnikov z analognimi pravicami in dolž¬ nostmi. Zajamčijo se mu najmanj isti službeni pre¬ jemki, kakršne uživa državno učiteljstvo z isto kva¬ lifikacijo. — Za razširitev vodovodnega omrežja na¬ jame občina 4 mil. K posojila. — Obč. svet je sklenil, naprositi pokrajinsko vlado, da prisodi in nakaže mestni upravi 50% vseh 2% doneskov požarnih zava¬ rovalnic, ki bodo vplačane 1. 1921. v smislu naredbe drž. vlade, in sicer za nabave gasilskih priprav in za podporo ponesrečenim gasilcem in njih rodbinam. Stavljeni so bili samostojni predlogi, 1. da se ceste v mestu pometajo v zgodnjih jutrnjih urah; 2. da intervenira mestna občina pri poštni upravi za za¬ dostno število telefonskih aparatov, ki jih v mestu in okolici primanjkuje; 3. da se napravi v Malem grabnu nova pralnica na koncu ulice Vel. stradona, da sc preprečijo nadaljnje nesreče. Pri pranju so sc tri osebe ponesrečile; 4. da se odpravijo nedostatki v mestni ubožnici na Karlovški cesti; 5. da prisili občina Športni klub na Ljubljanici, da napravi javno pralnico na Ljubljanici, katero je obvezan napraviti za odprodani svet; 6. v Sp. Šiški naj se oba vodnjaka pokrijeta, tako da se napeljani kanali odtekajo v iste, pred Golobovo hišo pa napravi javni vodovod, da se odpomore prebivalstvu v pomanjkanju vode; 7. da se četrtina neizrabljene električne moči rezervira v obrtne namene, ker je omejitev dobave toka najob- čutneje prizadela obrtnika. 15. Za popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani sta posredovala pri ministrstvu prosvete ministra dr. Kukovec in dr. Korošec. Prejela sta obljubo, da se bo ta želja izpolnila. 22. Enourno zvonjenje v vseh katoliških cerkvah naznanja, da je danes ob 6. uri umrl najvišji pogla¬ var katoliške cerkve, papež Benedikt XV. Izvoljen je bil 3. septembra 1914 za papeža in je vladal v naj¬ težjih prilikah svetovne vojne. Pokojnik je bil velik pobornik za mir. 31. Dopisni urad pokrajinske uprave je bil z da¬ našnjim dnem po nalogu ministrstva za notranje zadeve ukinjen. Umrlo je v Ljubljani v mesecu januarju 143 oseb. FEBRUAR 1922 2. Za organizacijo zaščite dece in mladine so se zbrale v Ljubljani delegatke vseh ženskih društev iz Slovenije. Sklenile so ustanoviti v Ljubljani otroški dom, v Mariboru pa potrebno otroško bolnico. 4. Niški vladika Dositej se je na poti iz Ženeve ustavil v Ljubljani in si ogledal naše mesto. 6. Milanski nadškof kardinal Achille Ratti, bivši apostolski vizitator za Poljsko, je bil danes izvoljen za papeža. Nadel si je ime Pij XI. Novi papež je bil rojen 31. marca 1857 v vasi Desio pri Milanu. 14. Seja občinskega sveta v Ljubljani. Predpisi za občinski davek na nezazidane stavbne parcele so bili na županov predlog izpremenjeni. -r- Uvede se dav¬ ščina na obisk gostiln in kavarn, in sicer za obisk go¬ stiln po 10. uri zvečer 2 — in kavarn po 11. uri zvečer 1'— K za osebo; za kvartače v javnih lokalih 2'— K za osebo. — Občina hoče po svojih močeh sodelovati pri odpravi stanovanjske krize, zato najame 10 mil. K pri Mestni hranilnici za zgradbo dveh stanovanj¬ skih hiš. — 5 mil. K najame mesto za povečanje mestne ubožnice v Japljevi ulici, ker je število oskr¬ bovancev naraslo na 150 oseb. — Obč. svet je odobril nakup travnikov Karla Auersperga štev. 1100/1—9, 172 KRONIKA Dr. Fran Petrič Prof. Friderik Juvančič kat. obč. Ljubljana v izmeri 179'035 m 2 za 358.106'— kron. — 1 mil. K je bilo določenih za popravo mestnih šolskih poslopij. — Meščanske podpore se zvišajo od 100'— na 150'— K mesečno. — Telovadna in športna društva se oproste plačevanja obč. takse po K 60'— in 10% veseličnega davka. — Ustanovi se centralni šolski vrt ob Cesti v mestni log. Upravljal ga bo uči- telj-vrtnar, ki bo vodil vsa dela in pouk. Dela in pouka se bodo udeleževali vsi učenci višjih razredov ljudskih in meščanskih šol. — Obč. svet je naročil, da stopi magistrat nemudoma v stike z državno upra¬ vo glede prevzema mestne dekliške realne gimnazije in se pogodi tudi za prodajo poslopja. — Sklene se najeti posojilo za zidanje šolskega poslopja za II. osnovno in kombinirano meščansko šolo v ulici Kar¬ la Kotnika. — Odkloni se prošnja pravoslavne cer¬ kvene občine, da se ji prepusti svet za zidanje pravo¬ slavne cerkve v parku Kralja Petra I. — Upravi cestne električne železnice se dovoli zvišanje voznih listkov na K 2'60, dalje se dovoli mestni elektrarni zvišanje cene toka za razsvetljavo od —'80 na 1'—, za motorje od —'50 na —'68, za cestno železnico od —'30 in —'40 K, in to zaradi podraženja premoga.— Predlog, da najame mestna elektrarna 12 mil. K za zgradbo poslopja na Vodnikovem trgu, kjer se na- meste mestni uradi, ni bil dokončno obravnavan, ker je opozicija zapustila zbornico. — V Hradeckega vasi se napravi vodovod, ker je brez pitne vode in v slu¬ čaju ognja sploh brez vode. — Mestni plinarni se odobri 1 mil. K za obnovo javne razsvetljave okoli 400 plinovih svetilk in sklene, da bo občina javno raz¬ svetljavo tudi plačala. Zato pa se zniža cena plinu, da se zviša število konsumentov. — Za izvršitev tehničnih predpriprav za zgradbo nove mestne elek¬ trarne na Savi se izvoli poseben odbor, v katerega vstopijo ravnatelj Ciuha, inž. Turnšek, inž. Zbrizaj, prof. inž. Vidmar, geolog prof. Hinterlechner, hidro¬ tehnik inž. Petrič in mag. nadsvetnik inž. Prelovšek. — Dalje se je obč. svet na vprašanje pokrajinske vlade izrekel za popoln nedeljski počitek v vseh obra¬ tih v mestu. — Za modernizacijo mestne klavnice in napravo hladilnice se dovoli najem posojila 30 mil. K. — Slov. dijaški kuhinji v Brnu se dovoli 20.000'— K za podpiranje dijakov. 15. Dosedanji upravnik Narodnega gledališča prof. Friderik Juvančič je iz zdravstvenih razlogov odstopil. Prosvetni minister je imenoval za novega upravnika Mateja Hubada, ravnatelja Glasbene Matice in drž. konservatorija v Ljubljani. Umrl je v Ljubljani lastnik veletrgovine Anton Krisper, gospod Ivan Krisper. 27. Cene na ljubljanskem trgu. Goveje meso I. 38— do 42— K, II. 28— do 30— K, teletina 40—, svi¬ njina 46-—, slanina 74-— do 80'—, mast 85-— K za kilogram. — Mleko 1 10'—, sirovo maslo kg 140-— do 180-— K za kilogram, jajca 8-— do 9-— K komad. — Jabolka 18-— do 24— K za kilogram, pomaranče 4-— K za komad. — Moka: št. 0 24—, črna 17-50, koruzna 17'—, ajdova 26'— K za kilogram; koruza 13—, fižol 14— do 15—, leča 37-50, čebula 20 —, krompir 6-— K za kilogram. — Kava I. 160-—, II. 96-—, sladkor v kockah 60—, kristalni 56-—, riž 30— do 44-—, testenine 32-— do 36-—, paprika 60-— do 150-— K za kilogram; olje 84-— do 96—, petrolej 20-— K za liter. Umrlo je v Ljubljani v mesecu februarju 128 oseb. MAREC 1922 14. Seja obč. sveta. Obč. svet protestira proti zavla¬ čevanju izpraznitve tretje cone na našem Primorju, ki se mora izvršiti v smislu rapallske pogodbe. — Stal¬ no naraščajoča draginja, valovanje cen in često po¬ polno pomanjkanje določnih vrst živil povzroča tudi obč. svetu težke preglavice, ker ogroža normalno pre¬ hranjevanje prebivalstva. Povečan izvoz, blagovna in valutna spekulacija se označujejo kot vzroki velike draginje. Obč. svet. je sprejel resolucijo, v kateri po¬ ziva državno upravo, da izvede obširno reformo izvoza agrarnih produktov in eventualno ustavi ves izvoz iz države. Državna uprava naj prepove bankam tudi vsako trgovanje z živili. — Dalje je bila sprejeta re¬ solucija, v kateri se zahteva za avtonomna mesta pra vica določanja cen. Zakon o pobijanju draginje naj se ne uporablja za šikaniranje malih trgovcev in obrt¬ nikov, ampak predvsem proti velikim firmam in ban¬ kam, ki so povzročiteljice ogromne draginje. — Usta¬ novi se pri mestni občini posredovalni urad, ki rešuje spore med gospodarji in posli. — Obč. svet je zavrnil priziv obč. svetnikov, ki so bili v smislu obč. reda kaznovani z globo po K 2-—, ker so z zadnje seje odšli in s tem preprečili sklepčnost seje. — V odbor meščanske imovine je izvoljen krojaški mojster Fran Jeločnik. — Obč. svet je v burni debati sklenil 100% povišek na sedanjo gostaščino v izmeri 3 do 15%. Ta povišek naj se steka v poseben stanovanjski fond, kar da mestni občini 2 milijona K dohodkov za obrestovanje in amortizacijo 35 milijonskega kapi¬ tala, iz katerega naj se zgrade hiše z malimi stano¬ vanji. — Sprejet je bil končno predlog obdavčenja gostilniških in kavarniških gostov po 10. oz. 11. uri zvečer. Ta davščina se bo stekala v ubožni zaklad in omogočila zvišanje mesečnih podpor, ki znašajo še vedno samo K 15"— na mesec. Tudi davek na igre v gostilnah in kavarnah je bil sprejet v isti namen. — Inkorporacijsko vprašanje okoliških občin Most, KRONIKA 173 Viča, Stepanje vasi, Zgornje šiške in eventualno še drugih, kakor to zahteva pokrajinska uprava, se od¬ loži, da se prouči, za koliko bodo narasli stroški za mestno občino. — Za zgradbo novega magistrat- nega poslopja, ki je za redno poslovanje nujno po¬ trebno, se dovoli najetje posojila 50 mil. K in se raz¬ piše natečaj za najboljši načrt. V ta namen se dovoli znesek K 100.000'—, ki se razdeli na tri premije. — Uslužbencem mestne občine in upokojencem se pri¬ znajo iste plače v dinarjih, kakor so jih prejemali doslej v kronah in draginjske doklade I. razreda dr¬ žavnih draginjskih doklad, vse s 1. januarjem 1922. — Za pospeševanje gradbene delavnosti se proda Dru¬ štvu učiteljstva in Srednji tehniški šoli in višj. rač. svetniku Iv. Frelihu parcele za Bežigradom po 120 K za m 2 , Francu Možetu parcelo ob Cesti v Rožno dolino po 150 K za m 2 . Za mestno pristavo pa se na¬ kupi sosedno parcelo po K 80'— na Kodeljevem. — Mestna trošarina za alkohol se poviša, in sicer za vino v sodih od 200'— na 400'— K za hi; v steklenicah od 5'— na 10'— K in pri pivu od 100'— na 200'— K za hi, na penino od 20'— na 80'— K za steklenico, vse od 15. III. dalje. — Obč. svet je dalje sklenil, da se re¬ gulira Škofja ulica in odobril posojilo 15 mil. K ter izdal gradbeno dovoljenje za zidavo dekliške osnovne šole v Kotnikovi ulici. — Odobren je kredit 1 mil. Din za zgradbo mrtvašnice, najame se še posojilo do dveh mil. Din v te namene. — Mestni zastavljalnici obratni kapital od Din 500.000'— ne zadostuje za redno po¬ slovanje in se ji zato zviša obratno glavnico na 1,500.000'— Din. — Mestno gasilstvo se mora reor¬ ganizirati. V ta namen se najame posojilo 1'5 mil. K za nabavo motorne brizgalne. Mestni dom se mora od¬ dati za gasilstvo. Popravijo se stari avtomobili za trenske vozove gasilcev. Pri občini se osnuje poklicno gasilstvo, obstoječe iz dveh uradnikov, 2 uslužbencev reševalne postaje in 8 poklicnih gasilcev. Osnuje se poseben gasilski fond. — Sprejet je bil nov pravilnik za mestni dekliški internat »Mladiko«. — Stavljeni so bili predlogi: 1. da se vpeljejo stalni promenadni koncerti v mestu in naj se eventualno pobira pri istih 1 Din vstopnine; 2. da se popravi cesta od protestan- tovske cerkve do cerkve v šiški; 3. da se zaprosi prof. Plečnika, naj izdela načrt za preureditev ljubljan¬ skega gradu; 4. da se podaljšata Jenkova in Ahaclje- va cesta, razširita in kanalizirata Streliška in Stross- mayerjeva ulica. 19. Danes je prevzvišeni knezoškof Anton Bona¬ ventura blagoslovil novo cerkev sv. Jožefa v Ljub¬ ljani. Cerkev je služila v poldograjenem stanju med vojno za glavno skladišče mestne aprovizacije. 27. Danes je bil pokopan notar Ig nacij Gruntar. Pokojnik je bil najboljši prijatelj pesnika Simona Gregorčiča. Njegovo ime je zaslovelo 1. 1882., ko so za Veliko noč izšle Gregorčičeve Poezije, katerih za¬ ložnik je bil pokojni Gruntar. Ko je Gruntar odhajal za notarja v Logatec, mu je napisal pesnik Gregorčič znano pesem »Slovo in naročilo«. Pokojni Gruntar je bil rojen 1. 1844. v Kobaridu ob Soči. Z Gregor¬ čičem ga je vezalo prijateljstvo iz mladostnih let. Gruntar je bil zaveden narodnjak, ki je deloval po¬ Dr. Mihael Napotnik vsod za korist našega kmetskega ljudstva. Bil je tudi med ustanovitelji posojilnice v Logatcu in v Ribnici. 28. Lavantinski škof dr. Mihael Napotnik je danes ob pol dveh popoldne v Mariboru umrl. Pokojnik je kot naslednik Antona Martina Slomška vodil 32 let lavantinsko škofijo. Rojen je bil l. 1850. v Tepanjči pri Konjicah kot sin kmetskih staršev. Za doktorja bogoslovja je bil promoviran na dunajski univerzi. Po kratkem duhovniškem službovanju je bil pokli¬ can za profesorja cerkvene zgodovine in cerkvenega prava na mariborsko bogoslovnico. Od tu je bil ime¬ novan za ravnatelja na dunajski »Augustineum«, za¬ vod za višjo vzgojo duhovnikov. L. 1878. se je ude¬ ležil kot vojni kurat okupacije Bosne in Hercegovine. Pokojnik je slovel kot izvrsten govornik. Odlikovan je bil z redom Sv. Save I. razreda. 30. Seja obč. sveta. Župan dr. Perič naznanja, da pokrajinska vlada ne more pritrditi zvišanju občinskih taks, kakor jih je sklenil obč. svet v mesecu januarju, ker nasprotuje to zvišanje tarifi taksne naredbe. — Poročal je o svojih intervencijah v Beogradu, kjer mu je obljubljeno podržavljenje mestne gimnazije, kar se pa tiče regulacije Ljubljanice, pa nočejo v Beo¬ gradu ničesar slišati. O županovem poročilu je na¬ stala ostra debata radi nezaupanja v Beogradu, na katerega je naletel župan kot predstavnik sedanje ve¬ čine obč. sveta. — Nato je obč. svet sprejel resolucijo proti ukinjenju ljubljanske univerze. S popolno uni¬ verzo je neločljivo zvezana tudi usoda našega prestol¬ nega mesta kot kulturnega središča Slovenije. Zato obč. svet protestira proti nameravanemu opustu me¬ dicinske fakultete. — škofijskemu društvu za var¬ stvo sirot in dijaškemu društvu »Domovini« podeli obč. svet po 90.000'— K podpore. — Zaradi naraščajo¬ čih črevesnih in drugih bolezni sklene obč. svet, da se tržni urad primerno reorganizira s fizikatom in uvedejo higiensko-sanitarni predpisi na trgu in v pro¬ dajalnah. — Od 1. maja 1922 naprej se pobira pri- rastkarina kot mestna davščina in se izdela poseben pravilnik o uvedbi te davščine. •— Za kritje prora¬ čunskega primanjkljaja za leto 1921/22 se najame posojilo do najvišjega zneska 4 mil. K. — Revidira se sklep za najetje 20 mil. posojila, in sicer tako, da se ima porabiti to posojilo izključno samo za restav- Ignacij Gruntar 174 KRONIKA Mlroalav Vilhar Jakob Furlan racijo cest in ulic ter izpopolnitev kanalov. — Iz po¬ sojila 5 mil. K za povečanje mestne ubožnice se določi znesek 2 mil. K za adaptacijo škofove pristave v Go¬ ričanah in za odškodnino za svet. Tako se namesti tamkaj kakih 80 mestnih revežev izven mesta, kjer lahko sodelujejo v domačem gospodarstvu. — Gasilce se zavaruje zoper nezgode pri delavski zavarovalnici zoper nezgode. — Stavbnemu vodstvu za osuševanje barja se izplača 250.000'— K za račun občine. — Zavoljo ogromnih del v mestnih podjetjih itd. sklene obč. svet najeti posojilo 100 mil. dinarjev v inozem¬ stvu, predvsem v Ameriki. — Pri mestni občini se osnuje samostojni oddelek za socialno skrbstvo in je bil sprejet istočasno delovni pravilnik za ta urad. 10. Veletrgovec Anton Kolenc v Celju je umrl v celjski bolnišnici. Pokojnik je zapustil z oporoko svoje premoženje svojemu narodu in sicer: 3 milijone kron za štipendije slovenskim visokošolcem na jugoslovan¬ skih in inozemskih visokih šolah vseh vrst in strok; 600.000— K za štipendije dijaštvu celjskih srednjih šol, če so pokojnikovi sorodniki, tudi izven Celja; 30.000- — K za učence Kmetijske šole v št. Juriju ob juž. žel.; 100.000-— K za mestne reveže v Celju; 50.000'— K za reveže v njegovi rojstni vasi Ljubnem v Sav. dolini. Spomnil se je tudi številnih slovenskih kulturnih društev. Pokojnik je bil zaveden Slovenec, ki je sadove svojega dela iz trgovskega udejstvovanja v žarkem rodoljubju idealista vrnil svojemu narodu. 19. 70-letnico slovenskega pesnika in komponista Miroslava Vilharja je proslavilo zagrebško Narodno gledališče s prireditvijo svečane matineje. Tobak se je občutno podražil, istočasno pa tudi vsi tobačni izdelki. Tako stanejo sedaj cigare 100 koma¬ dov Regalitas 300-—, Trabuke, Britanike 225-—, Operas 150'—, Kuba, Viržinke 125'—, Portorike, Bra- ziljke 90'—, Viržiniose, mešane 75'—; cigarete 100 ko¬ madov, makedonske 50'—, egiptske 32'50, Balkan in Moeris 25'—, Dame 15'—, Flor 14'—, Bosna in Šport 12-—, Hum, Sava 10-—, Vrbas in Ogrske 8-— Din. — Tobak za kilogram, makedonski specialni 300-—, I. 250'—, II. 200'—•, fini turški 350'—, hercegovski I. in Flor 250—, trebinjski fini 200-—, srbski spec. 150—, I. 100-—, II. 75-—, savski 75-—, domači 50—, ogrski 60-— Din. Umrle so v marcu 104 osebe. APRIL 1922 1. Poslednji avstrijsko-ogrski cesar Karel, rojen avgusta 1887, je v starosti 34 let v Funchalu na otoku Madeiri umrl na pljučnici kot posledici španske bo¬ lezni. 7. Za poroko N j. Veličanstva kralja Aleksandra /., ki je določena na dan 1. junija, se pripravlja tudi naš narod. V Ljubljani se je ustanovil poseben odbor z dr. Danilom Majaronom na čelu, ki je odkupil na Bledu vilo kneza Windischgraetza, katero pokloni kot narodni dar svojemu vladarju. — Ptujski okraj pokloni kot poročno darilo umetniško izdelane vin¬ ske sode z rezljanimi motivi iz narodnega življenja. Sodi bodo napolnjeni z najboljšimi pridelki Sloven¬ skih goric. — Slovensko ženstvo, združeno v ženskem Savezu, bo na dan poroke položilo temeljni kamen za zgradbo Dečjega in materinskega doma Kraljice Marije v Ljubljani. V ta namen je mestna občina podarila primerno stavbišče. — Slovenjgrajski okraj pokloni krasno, v šoštanjski tovarni izdelano vprego s srebrnimi okovi za štiri konje. — Mesto Celje in celjski okraj poklonita kot poročni dar kralju Alek¬ sandru dve sliki iz Savinjskih planin, delo sloven¬ skega slikarja Maksa Koželja iz Kamnika. — Kra¬ ljevo poroko so morali zaradi bolezni nevestine sestre Jelisavete, soproge grškega prestolonaslednika, pre¬ ložiti na 8. junij. 11. Seja obč. sveta, župan poroča glede na predlog razširjenja telefonskega omrežja, da je prejel obve¬ stilo poštne direkcije, iz katerega sledi, da radi teh¬ ničnih in proračunskih razmer razširitev omrežja ni mogoča. Talno, strešno in stensko drogovje je čez do¬ pustno mero obteženo, tudi položeni kablji so že za¬ sedeni. Neizogibno je torej, da se zgradi v Ljubljani moderna telefonska centrala. V ta namen je poštna uprava zaprosila za kredit 29,300.000'— K. — Novo¬ imenovani ljubljanski meščan Jakob Furlan, šolski vodja v šiški, je položil meščansko zaobljubo. — Obč. svet je sprejel pravilnik o davku na prirastkarino. V času velikega verižništva in špekulacije pri prodaji hiš in parcel je davščina socialno gotovo upravičena. — Dalje poroča župan, da bi razširjenje cestne želez¬ nice v šiško, na Vič in v Moste stalo skoro 48 mil. K. Občina bi težko prenesla ta znesek, o amortizaciji in obrestovanju pa sploh ni govora, če pa razširi družba to cestno omrežje, zahteva, da ji občina zajamči pri¬ merno obrestovanje kapitala. V letu 1926. je občina upravičena prevzeti cestno železnico v svojo last. Predčasni odkup iste ne nudi nobene ugodnosti. Ven¬ dar se mora vprašanje obdržati v evidenci. Razšir¬ jenje cestne železnice je tudi v ozkem stiku z bodočo centralo mestne elektrarne. Zato sklene obč. svet, da posebna komisija pregleda vse poslovanje družbe cestne železnice. — Za napravo centralnega šolskega vrta in igrišča v Ljubljani se določi znesek 110.000'— in za šolski vrt na Barju 40.000'— K. — Sklene se izvesti popravila in regulacijo najpotrebnejših cest. 15. Stari dravski most v Mariboru je danes izginil. Preostala stebra ob levem bregu Drave sta bila lepo ovenčana. Delavstvo se je ob teh pričah mariborske zgodovine fotografiralo, nakar so ju podrli. KRONIKA 175 22. Danes so izkopali na Suhem bajarju v Ljub¬ ljani truplo kovača Ivana Kramarja, katerega so dale meseca oktobra 1915 avstrijske oblasti ustreliti, ker se je izrazil, da imajo Srbi čisto prav, da se bra¬ nijo. Od vojaškega strelišča je bilo truplo prepeljano v veličastnem sprevodu na kolodvor in odtod v Črnomelj. 23. Senator Vaclav Klofač, bivši čehoslovaški vojni minister in vodja narodnosocialistične stranke v ČSR, je obiskal danes Ljubljano. Umrli sta v Ljubljani v mesecu aprilu 102 osebi. MAJ 1922 9. Seja obč. sveta, župan naznanja, da je umrl 5. maja obč. svetovalec Josip Dežman. Na njegovo mesto je vstopil obč. svet. Fran Planinšek, nadzornik Južne železnice. — Glede razširjenja cestne železnice je prejel od dveh okoliških občin negativne odgovore, ostale občine pa sploh niso odgovorile. — Obč. svet je sprejel ustanovo umrlega obč. svet. Josipa Lenčeta, po kateri se podpira obubožane obrtnike v varstvo. — Godbeni paviljon, katerega je postavil kavarnar Fran Krapež, se odkupi za 310.000'— K in postavi tja, kjer je stal Radetzkega spomenik. — Za popravilo Mest¬ nega doma se dovoli 500.000'— K. — Tlakovanje cest in ulic se je oddalo tvrdki ing. Milan Lenarčič. — Okrajni bolniški blagajni in začasni delavski zavaro¬ valnici zoper nezgode proda občina parcelo št. 106/21 kat. obč. šentpetrsko predmestje po 200'— K m 2 . — Sklene se, da se iz estetičnih razlogov podre mestno skladišče v Tomanovi ulici in se delo odda tvrdki Accetto v znesku 1*5 mil. K. — Podaljša se Aškerčeva cesta in zveže s Cojzovo in Bleiweisovo cesto. Prav tako Ilirska cesta. Razširi naj se tudi Holzapflova cesta. V ta namen stopi občina v stik z lastniki zem¬ ljišč glede odkupa. — Brežine ob Ljubljanici bo mestna občina zavarovala, da tako prepreči ponav¬ ljajoče se nesreče. — Električni cestni železnici se ponovno zviša tarifa in sicer od 2'60 na 3'— K. — Prvih —'20 K poviška gre za izboljšanje plač usluž¬ bencem, drugih —'20 K poviška pa mora porabiti že¬ leznica za zgraditve stanovanjske hiše za svoje usluž¬ bence. — Stavljeni predlogi se izroče odsekom. 14. Ljubljanska Glasbena Matica je priredila sinoči z velikim uspehom koncert slovenske narodne pesmi v Beogradu. 19. Pokrajinska vlada za Slovenijo je z odobrenjem ministra notranjih del in v smislu novega občinskega volilnega reda razpustila ljubljanski občinski svet. Volitve novega občinskega sveta se bodo vršile šele na jesen. Do tačas pa bo prevzel in vodil posle pose¬ ben vladni komisar dr. Bogumil Senekovič. 20. Ambulatorij Protituberkulozne lige je bil slo¬ vesno otvorjen v Mariboru. Upravni odbor ljubljanske Mestne hranilnice je bil oblastno razrešen svoje funkcije. Za komisarja je bil imenovan dr. Ignacij Rutar. 23. Izredna seja obč. sveta, župan otvori sejo in predstavi obč. svetu vladnega komisarja, svetnika dr. Senekoviča. Nato prečita župan dopis pokrajinske uprave, s katerim se v smislu določila § 87. obč. reda iclav Klofač Dr. Bogumil Senekovič razpušča občinski svet in poverja vodstvo občine vlad¬ nemu komisarju, ki je te posle prevzel 20. t. m. župan dr. Perič izjavlja, da je razpust protizakonit, ker do¬ loča § 87. obč. reda za Ljubljano, da sme vlada raz¬ pustiti občinski svet le iz tehtnih vzrokov. Teh pa ni navedla ob razpustu. V imenu večine občinskega sveta odklanja vso odgovornost za škodo, ki bi jo občinsko gospodarstvo utrpelo. Večina ne bo vložila ugovore zoper razpust, ker bi to pomenilo samo zavlačitev novih volitev, pač pa protestira proti razpustu občin¬ skega sveta, kakor tudi proti razpustu upravnega od¬ bora mestne hranilnice. Večina odklanja tudi vsako sodelovanje v sosvetih. — Protestno izjavo prečita tudi podžupan Riko Jug. Obč. svetovalci Ivan Tavčar, dr. Stanovnik in Ivan Kocmur protestirajo v imenu svojih političnih zastopstev proti razpustu občinske uprave, ki je neutemeljen in naperjen proti avtonom¬ nim pravicam prebivalstva. — Obč. svet je soglasno sprejel sklep, da se proti razpustu ne pritoži. 28. Danes popoldne so prispeli v Ljubljano s po¬ sebnim vlakom vvestfalski Slovenci, ki potujejo jutri dalje v Rajhenburg. So to večinoma rudarji in delavci, ki so kljub težavnim razmeram v tujini, v boju za vsakdanji kruh ohranili zvestobo svojemu jeziku in veri očetov. Sila razmer jih je pognala v tujino in radostnih src se vračajo na obisk v svobodno domo¬ vino. — Deca teh izseljencev, ki se je rodila že v tujem svetu, dorašča pod tujim kulturnim vplivom žalibog le slabo, in sploh ne razume našega jezika. — To je nujen poziv vsem prizadetim, da posveti izseljeni¬ škemu vprašanju večjo pozornost in to, dokler ne bo prepozno. V tem pogledu bi se lahko učili od Italija¬ nov in Nemcev, ki posvečajo svojim izseljencem na¬ ravnost vzorno pozornost in skrbe za sistematično organizacijo svojega življa. 30. Umrlo je v Ljubljani v mesecu maju 100 oseb. JUNIJ 1922 8. Danes je bila v Beogradu svečana poroka Nj. Vel. kralja Aleksandra z rumunsko princesinjo Ma¬ rijo. Mladoporočenca sta po poroki odpotovala v letni dvorec na Bled. V vseh krajih države so se vršile velike svečanosti na čast mladoporočencema. 176 KRONIKA Frankenberger in na teološki fakulteti univ. prof. dr. Josip Srebrnič. Ljubljanska univerza gostuje še vedno pod tujimi strehami. Slednjič bo treba resno misliti na to, da dobi tudi ljubljanska univerza svoj dom in to tak, da ji bo zagotovljen nemoten razvoj. 24. Ob ogromni udeležbi občinstva se je vršil danes pogreb pok. pisatelja Franceta Maslja - Podlimbar- skega, avtorja romana Gospodin Franjo. Pokojnik, po svojem poklicu častnik avstrijske vojske, je bil kot politični osumljenec interniran v Oberhollabrun- nu in kasneje v Polkavi na Avstrijskem, kjer je tudi umrl. Truplo je bilo postavljeno na mrtvaški oder v Narodnem domu in pokopano na pokopališču pri Sv. Križu. 30. Cene živil v Ljubljani zopet občutno naraščajo. Prodaja se govedina I. po 68-— do 70—, II. 44-— do 52-—, svinjina I. 86-— do 90-—, II. 80— do 86—, teletina 60-—, slanina 116-— do 124-—, mast 120-—, šunka 100'— do 120—, koštrun 54—, jagnje 56-—, kozliček 60-— K za kg. Piščanec 50—, kokoš 80-— do 110-—, raca 120-— do 180—, domači zajec 20-— do 35-—- K za komad. Moka 0 25—, ajdova 26-— do 34—, testenine 44-—, poper 96-—-, paprika 85-—-, kava 100-— do 200—, sladkor 62-— do 64-—, sirovo maslo 160— do 200-—, češnje 36-— do 40— K za kg; jajca komad 3-50 do 4-—, mleko liter 10-— do 12-— K. Umrlo je v mesecu juniju v Ljubljani 106 oseb. mi3 1922 1. V Mariboru se je osnovalo Društvo za stavbo porodnišnice, ki naj se priklopi kot ginekološki od¬ delek tamkajšnji splošni bolnišnici. 12. Pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar je da¬ roval »Narodni galeriji« v Ljubljani en milijon kron kot temeljni kamen za zgradbo poslopja Galerije upo¬ dabljajočih umetnikov. 16. Srbska siročad, ki je med vojno izgubila svoje roditelje, je prispela danes v Ljubljano, kjer je pri¬ redila dobrodelni koncert. Mladina, ki si je nato ogle¬ dala naše mesto, je bila od prebivalstva nadvse pri¬ srčno sprejeta. , Pater Avguitln Čampa 13. Pater Avguštin Čampa, frančiškanski provin- cijal, je danes umrl. Pokojnik je bil rojen 1869 v Slatniku pri Ribnici. L. 1919. je postal provincijal slovenske frančiškanske provincije, katero je vodil do svoje smrti. 17. Slovenski politični predstavniki Andrej Kalan, Zvonimir Bernot, dr. Vekoslav Kukovec, Ivan Deržič, Anton Brandtner, dr. Danilo Majaron, dr. Anton Ko¬ rošec, dr. Ljudevit Perič, dr. Ivan Tavčar, dr. Karel Triller, dr. Karel Verstovšek so priobčili v slovenskem časopisju apel, v katerem se obračajo na vso sloven¬ sko javnost, naj bi pomagala z denarnimi prispevki, da se dokončajo notranja dela v anatomsko-fiziolo- škem institutu na Zaloški cesti. Za rektorja ljubljanske univerze za leto 1922/23 je bil izvoljen univ. prof. dr. Aleš Pšeničnik, profesor na bogoslovni fakulteti, za prorektorja univ. prof. dr. Gregor Krek. Za dekane so bili izvoljeni na juri- dični univ. prof. dr. Rado Kušej, na tehnični univ. prof. Rihard Zupančič, na filozofski univ. prof. dr. Franc Kidrič, na medicinski univ. prof. dr. Zdenko KRONIKA 177 ČSR moški naraščaj poklanja zastavo jugoslov. naraščaji Belgijski gimnastl 23. Danes se pričenja v Ljubljani I. jugoslovanski vsesokolski zlet. Ljubljana je slavnostno oblečena in sprejema z navdušenjem množice došlih gostov. So¬ kolskih prireditev se udeleži tudi Nj. Vel. kralj Alek¬ sander s kraljico Marijo, dalje več članov vlade ter mnogi drugi odličniki. — Za sokolske javne telovadbe in tekmovanja je zgrajen poseben športni stadion za pokopališčem Sv. Krištofa. — I. jugoslovanskega so¬ kolskega zleta so se udeležili v velikem številu Čehi, tekmovalne vrste pa so postavili tudi francoski, ame¬ riški in belgijski gimnasti. 30. Umrlo je v mesecu juliju v Ljubljani 83 oseb. AVGUST 1922 3.. Prosvetno ministrstvo Čehoslovaške republike je poklonilo ljubljanski univerzi za njeno knjižnico nad 400 znanstvenih knjig. 14. V palači pokrajinske vlade v Ljubljani se je vršila danes seja kraljevske vlade pod predsedstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra. Rudarska stavka v Sloveniji, ki je izbruhnila pred nekaj dnevi, še vedno traja. Draginjski val in pa ne¬ primerna razdelitev premoga je težko breme, ki pada na ramena delavstva. Vrše se neprestano pogajanja med lastniki rudnikov, da se doseže sporazum. Umrlo je v Ljubljani v mesecu avgustu 99 oseb. Proste vaje članstva SEPTEMBER 1922 2. 11. ljubljanski velesejem, ki bo trajal do 11. sep¬ tembra, je bil danes slovesno otvorjen. Ljubljanski velesejem je nazorna revija našega gospodarstva. Velik obisk iz vse države in inozemstva prinaša tudi mestu svoje dobrine. V Ljubljano sta prispela poleg drugih odličnih go¬ stov in gospodarstvenikov znani nemški publicist Francoski gimnasti na Proste vaje članic tekmi 178 KRONIKA Amerlikl glmnaetl pri tekmovanju Vaje Sokolov Herman Wendel in dopisnik angleškega lista »Man¬ chester Guardiana«. 3. Narodna galerija je otvorila danes v prostorih srednje tehnične šole v Ljubljani zgodovinsko raz¬ stavo slovenskega slikarstva. Razstava obsega 260 del, ki obsegajo dobo od srede XVI. stol. do sedemdesetih let XIX. stoletja. Ob tej priliki je izdala Narodna galerija »Katalog zgodovine razstave slovenskega slikarstva« in brošuro »Slovenska moderna umet¬ nost«, I., Slikarstvo. 8. Pokrajinska obrtna razstava je bila danes otvor- jena in bo trajala do 17. septembra. 28. Ministrstvo za narodno zdravje je odredilo s posebnim statutom, ki je bil objavljen v Uradnem listu štev. 100 dne 26. septembra, da se v Ljubljani otvori bolnišnica za ženske bolezni, ženska bolniš¬ nica, ki je bila že dolgo vroča želja našega ženstva, bo imela poleg ginekološkega oddelka tudi porodnišnico in babiško šolo. Nova bolnica se namesti v bivšem zavetišču Kranjske hranilnice. 30. Prvi predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani, Ivan Kavčnik, roj. 29. VIII. 1858 v Drago¬ meru v ljublj. okolici, je danes preminul. Pokojnik je bil ena najmarkantnejših osebnosti med sloven¬ skimi pravniki, odličen organizator našega pravo- sodstva. Umrlo je v mesecu septembru 92 oseb. OKTOBER 1922 1. Stolni kanonik in slovenski zgodovinar dr. Jo¬ sip Gruden je danes preminul. Med drugim je napisal »Zgodovino slovenskega naroda«, ki jo je izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu. Umrlo je v oktobru v Ljubljani 93 oseb. NOVEMBER 1922 1. Poveljnik Dravske divizijske oblasti, div. gene¬ ral Dokič, odhaja iz Ljubljane na novo službeno mesto, na njegovo mesto pa je imenovan general- štabni polkovnik Milan Vučkovič. 10. Ustanovilo se je društvo za postavitev spome¬ nika pokojnemu pisatelju Antonu Aškercu, ki je takoj začelo z nabiralno akcijo. — V Ljubljani- ob¬ stoji že več sličnih društev in klubov, ki so si nadeli nalogo, postaviti spomenike slovenskim pisateljem in pesnikom. Umrlo je mesecu novembru v Ljubljani 83 oseb. DECEMBER 1922 1. Aleksander Gruber, hišni posestnik in meščan ljubljanski, podnačelnik Kreditnega društva Kranj¬ ske hranilnice in bivši glavni založnik tobaka, je danes umrl. Josip Gruden Anton Aikoi Peter Leban KRONIKA 179 Rado Čeleinlk Josip Rajner 3. Volitve v občinski svet so zopet razgrele ljubljan¬ sko prebivalstvo. Občinski svet pod vodstvom župana dr. Ljudevita Periča je bil 20. maja t. 1. razpuščen. Postavljeni vladni komisar dr. Senekovič je vodil posle občinske uprave. V borbi za gospodarstvo z mestno občino stoji demokratska stranka, ki je po¬ stavila za svojega nosilca liste dr. Milana Vidmarja, univerzitetnega profesorja, in Zveze delovnega ljud¬ stva, katere nosilec je bivši župan odvetnik dr. Lju¬ devit Perič. V »Zvezi delovnega ljudstva« se združu¬ jejo za te volitve Slov. ljudska stranka, socialno-de- mokratično krilo dr. Periča in komunistična stranka. Poleg navedenih dveh kandidira še »Jugoslovanska zajednica«, v kateri se združujejo narodni socialisti in disidenti demokratske stranke z nosilcem liste dr. Vladimirjem Ravniharjem in socialno-demokratična stranka z nosilcem Jožetom Ogrinom, mizarskim po¬ močnikom. Volilna borba je ostra, kot v Ljubljani vedno, razgibanost agitacije velika. 5. Današnje občinske volitve so prinesle sledeči re¬ zultat: Skupno število volilcev je 12.089, oddanih glasov je bilo 8986 in so prejeli Jug. demokratska stranka 1822 glasov in 5 mandatov, Zveza delovnega ljudstva 3952 glasov in 35 mandatov, Jugoslovanska zajednica 2917 glasov in 8 mandatov in socialno- demokratična stranka 295 glasov in 1 mandat. Izvo¬ ljeni so dr. Milan Vidmar, univ. profesor; Josip Sre£ko Žumer Turk, posestnik; Anton Likozar, nadučitelj; dr. Fran Tominšek, odvetnik, Franc Kavčič, gostilničar, dr. Ljudevit Perič, odvetnik; Ivan Makuc, železničar; France Kremžar, novinar; dr. Ivan Stanovnik, odv. kandidat; Josip Pirc, rač. svetnik; Lovro Klemenčič, visokošolec; Ivan Kralj, uradnik; dr. Valentin Rožič, profesor; Franc Orehek, zasebni uradnik; Peter Le¬ ban, železničar; Rado čelešnik, zas. uradnik; Josip Rajner, železničar; Mihael Moškerc, novinar; dr. Mi¬ lan Lemež, odv. kandidat; Ignacij Mihevc, uradnik; Ivan Srebot, čevljar in posestnik; Jurij Moser, izvo- šček in posestnik; Fran Čepeljnik, strojevodja; Franc Slovša, izvošček; Josip Vidmar, čevljar; Janko Jeglič, šolski ravnatelj; Anton Kerhne, železn. ključavničar; Ivan Pestotnik, uradnik; Alojzij Zajc, strojni stavec; Franc Novak, mizar; dr. Anton Brecelj, zdravnik; Rajko Osterc, tapetnik; Andrej Lah, uradnik; Srečko Žumer, strojni stavec; Albin Zajc, fin. rač. svetnik; Franc Novak, mizar; Ivan Tokan, uradnik; Anton Kerč, zas. uradnik; Viktor Adamič, žel. uradnik; Hin¬ ko Glavan, delavec; Josip Rozman, uradnik; dr. Vla¬ dimir Ravnihar, odvetnik; Ivan Tavčar, uradnik agr. direkcije; Anton Ferant, vrtnar; Ferdo Podbevšek, žel. kovač; Fran Bonač, tovarnar; Karl Urbančič, poštni nadoficial; dr. Rado Kušej, vseučiliški profe¬ sor; Fran Rupnik, strojevodja v p.; Jože Ogrin, mi¬ zarski pomočnik. — Po reformiranem obč. redu je Lojze Zajec 180 KRONIKA Anton Farant Ferdo PodbevSek prejela 24 mandatov lista, ki je imela največ glasov. Količnik znaša 346. Iz ostanka glasov, ki se deli v proporcu na vse liste, je prejela najmočnejša lista še 11 mandatov, tako da ima v novem obč. svetu 35 mandatov. — županski kandidat je odvetnik dr. Lju¬ devit Perič. 12. Umrl je v Ljubljani profesor I. drž. gimnazije Fran Verbič. Bil je vnet zadružni delavec. Kot šolnik je napisal učno knjigo »Blagoznanstvo« za trgovske šole in »Živalstvo«. 15. Glasbena Matica v Ljubljani vstopa v svoje ju¬ bilejno 50. leto. Ustanovitev in razvoj Glasbene Matice je tako velikega pomena za narod in njegovo glasbeno kulturo, da se bomo dogodka spominjali v posebnem članku. Umrlo je v mesecu decembru v Ljubljani 84 oseb. LETO 1935 MAREC Dne 22. marca 1935 je umrl v Ljubljani Božidar Bezek, dvorni svetnik v pokoju. Pokojnik se je rodil v Radovljici. Gimnazijo je končal v Ljubljani, pravne študije na Dunaju. Služ¬ boval je po raznih sodiščih Slovenije. Leta 1912. je Dr. Božidar Bežek Dr. Henrik Tuma bil dodeljen deželnemu sodišču v Ljubljani. Tu je bil dolgo dobo podpredsednik društva »Pravnik« ter za¬ radi svojega finega okusa za čistost slovenskega je¬ zika v naši pravni literaturi jezikovni urednik glasila »Pravnik«. Ob prevratu je bil imenovan za vodjo dr¬ žavnega pravdništva, leto pozneje pa je postal prvi državni pravdnik. Leta 1925. je bil postavljen v visoki čin dvornega sodnega svetnika pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani. V tej funkciji je stopil leta 1929. v pokoj. Pokojnika, odličnega jurista ter poznavalca in ustvarjevalca slovenske terminologije v juridični lite¬ raturi ohranimo v častnem spominu. APRIL 10. Dr. Henrik Tuma, odvetnik in senior slovenske alpinistike, rojen 9. julija 1858. 1. v Ljubljani, je pre¬ minul. Pokojnik se je posvetil v svoji mladosti šoli in služboval kot meščanskošolski učitelj v Trstu. Ude¬ leževal se je našega narodnoprebujevalnega dela ter se končno priključil delavskemu pokretu, kateremu je ostal do smrti zvest zagovornik. Poleg svoje službe se je posvetil srednješolskemu študiju in maturiral na tržaški gimnaziji. Juridične študije je dovršil na Dunaju ter vstopil v sodno službo, kjer pa ni ostal dolgo. Ustanovil je odvetniško pisarno v Trstu in se preselil nato v Gorico. Pokojni dr. Tuma ni bil samo odvetnik in delavski voditelj, on je praktično sode¬ loval v gospodarskih organizacijah in zadrugah, zlasti pa si je kot planinski pisatelj postavil odličen spo¬ menik. 11. V ljubljanski drami je bila danes krstna pred¬ stava dramskega dela » Malomeščani «, vesele sloven¬ ske legende, katero je napisal režiser in pisatelj Brat¬ ko Kreft, avtor drame »Celjski grofje«. Delo je do¬ seglo lep uspeh. Komedijo je prevzelo veliko, mestno gledališče v Pragi v svoj repertoar. Fran Krapež, kavarnar in restavrater v »Zvezdi«, je danes preminul. Pokojnik je bil rojen 1. januarja 1864 v Otlici-Dobu pri Ajdovščini. Sin ubožnega kme¬ tiča, je šel v Gradec, s trebuhom za kruhom, in se iz¬ učil čevljarske obrti. Z 21. letom se je osamosvojil kot čevljarski mojster v Ljubljani in ostal našemu KRONIKA tat mestu zvest do smrti. Kasneje je prevzel gostilno »Pri Šifu« na Bregu, in na Jurčičevem trgu je ustanovil prvo slovensko kavarno v Ljubljani, katero je potem preselil na Kongresni trg. Po opustitvi Narodne ka¬ varne je prevzel »Zvezdo«, iz katere je naredil eno naj lepših gostinskih podjetij v Ljubljani. Pokojnik je sodeloval v mnogih društvih in je bil znan po svoji neverjetni darežljivosti. »Ata Živili«, tako je poznala vsa Ljubljana popularnega moža, je našel svoj mir v domači zemlji. Senator dr. Gustav Gregorin praznuje svojo 75 let¬ nico. Rojen je bil 10. aprila 1860 v Sežani. Senator Gregorin je bil organizator in voditelj tržaških Slo¬ vencev, ustanovitelj tržaškega Narodnega doma, pred¬ sednik kuratorija slovenske trgovske šole v Trstu, starosta tržaškega Sokola itd. 1911. leta je bil izvoljen v dunajski parlament. Politično je neumorno sode¬ loval za pravice našega naroda. Predstavnikom velike antante (USA, Anglije, Francije, Italije) je 1920. leta izročil protest proti vsaki rešitvi italijansko-jugoslo- vanskega spora, ki bi ne bila v soglasju z načeli so- odločevanja narodov. Nesebično je usmerjal svoje javno delo za narod in državo, ter se 1. 1920. zopet vrnil v svojo domovino in se naselil v Ljubljani. 14. Bližajo se volitve v Narodno skupščino, ki se bodo vršile 5. maja. Volilna kampanja pričenja s po¬ stavljanjem kandidatnih list in z manjšimi zboro¬ vanji. 18. »Zveza za tujski promet« praznuje danes 30 let¬ nico svojega plodonosnega obstoja. Istočasno praznuje njen zaslužni predsednik dr. Rudolf Marn svoj 60 letni življenjski jubilej. Delovanje »Zveze za tujski pro¬ met« je ozko povezano z delom predsednika Zveze g. dr. Rudolfa Marna, ki je z besedo in tujsko-propa- gandnim delom sodeloval na tej velevažni gospodarski panogi. Mirko Gombač, 21 letni slušatelj ljubljanske uni¬ verze iz Ljubljane, se je smrtno ponesrečil na Skuti v Kamniških planinah. 23. V Ribnem na Gorenjskem je preminul najsta¬ rejši šolnik radovljiškega okraja Janko Vrezec, rojen 1. 1855. v Leskovcu pri Krškem. Monopolski predmeti: cigarete, cigaretni papir in sol so se pocenili. Dr. Rudolf Marn Dr. Vlljam Krojčl Skupina rotarjav pred Trgovakim domom, kjer se je vrtlla v dneh 26., 27. In 26. aprila 1935 distrlktna konferenca. (Spredaj stoječi od leve proti desni: podpredsednik R. I. Walter D. Head Iz New Jer- seya, sedanji guverner jugoslovanskih klubov dr. Viljem Krejčl, bodoči guver¬ ner za poslovno dobo 1935/86 dr. Viktor Ružič s SuSaka.) V Mariboru je Narodno gledališče uprizorilo izvirno slovensko opereto »Prebrisani amor«, delo tamoš- njega igralca Pavla Rasbergerja. 24. Ing. Bogumil Cihelka, rudarski višji svetnik in vršilec poslov rudarskega glavarja za Slovenijo, je danes preminul. »Spominska razstava na našega kralja Aleksandra«, ki je bila otvorjena 6. t. m., se je danes zaključila. Razstava je bila vzorno urejena in jo je obiskalo nad 7500 ljudi. »Naš Jadran v slikah « je naslov razstavi, katero je priredil v beli dvorani »Uniona« ruski emigrant pro¬ fesor Ipolit Majkovski, profesor risanja v Senju pri Splitu. 27. Pevsko društvo »Opus« iz Brna je priredilo svoj zaključni koncert po Jugoslaviji danes v Ljubljani. Kongres rotarijskih klubov iz Jugoslavije se vrši v Ljubljani. Mednarodna organizacija rotarijcev obsega preko 80 državnih distriktov (okrožij) in je predsed¬ nik 77. državnega jugoslovanskega okrožja odvetnik dr. Viljem Krejči. Namen rotarijcev je, skrbeti za omi¬ ljen j e nasprotij, medsebojno spoštovanje med stanovi in poklici na znotraj, na zunaj pa med državami in narodi. Svetovno rotarijsko zvezo, ki ima svoj sedež v Chicagu, zastopa na ljubljanskem kongresu pod¬ predsednik Walter Head, avstrijsko zvezo Lange, če- hoslovaško Žaba, madžarsko Szekely in kot komisar svetovne rotarijske zveze za vzhodno Evropo Gerbel z Dunaja. 28. aprila t. 1. je obhajal šestdesetletnico g. Ivan Ogrin, mestni stavbnik v Ljubljani. Gosp. Ogrin je ugleden stavbnik še izza predvojne dobe. Zgradil je veliko mogočnih stavb, med temi naj omenimo samo najlepšo stavbo v Ljubljani, Vzajemno zavarovalnico na Miklošičevi cesti. Udejstvoval se je kot obrtni orga¬ nizator, bil je nad dvanajst let podpredsednik zbor¬ nice T. O. I. in agilen delavec. Po vojni dobi je bil v mnogih odborih in pomagal urejevati povojne raz¬ mere, med tem je bil tudi likvidator bivšega deželnega 182 KRONIKA Predsedstvo konference 77. jugoslovanskega distrlkta, ki se je vrilla 26., 27. In 28. aprila v Ljubljani. (Od leve na desno: prol. Lange, zastopnik nemškega In avstrijskega distrlkta, guverner Žaba, guverner Še¬ škega distrlkta, podpredsednik R. I. Walter D.Head, dr. Viljem Krejči, guver¬ ner jugosloven. distrlkta, Josip J. Kavčič, predsednik ljubljanskega Rotary Cluba, za rotarsklm znakom M. B. Oerbel, častni komisar R. I. z Dunaja. Albert Szekely, zastopnik madjarskih Rotary klubov, dr. Viktor Ružič, bodoči jugoslovanski guverner, Zdenko Knez, sekretar dlstriktne konference) odbora. Pod županovanjem dr. Periča je bil tudi ob¬ činski svetnik. Kot načelnik gradbenega odseka je dal inarsikako iniciativo. Mnogo takih del se je šele pozneje izvršilo, kot na primer regulacija okoliša Ljubljane, nov stavbni zakon in drugo. Za zasluge je bil odliko¬ van z redom Sv. Save IV. stopnje. Gospod Ogrin je še čil in ima še neizčrpno voljo do dela. Svojih pet sinov in dve hčerki je dal primerno izšolati. Vsi imajo visokošolsko ali srednješolsko izobrazbo. K jubileju mu iskreno čestitamo. HA] 1. Prvi maj, znanilec solnca in praznik pomladi, je letos prinesel sneg, točo, mraz in slano. Dosedanje vreme je bilo mrzlo. V planinah so močni snežni me- teži, temperatura v Ljubljani in Mariboru —1, v osta¬ lih krajih, kakor Rogaški Slatini celo —3 stop. C. Veličan Fink Ivan Mohorič Blagoslovitve praporov na Kongresnem trgu Podmladka Jadran¬ ske Straže (Od leve na desno: stolni kanonik g. dr. Mihael Opeka, rektor univerze dr. Samec, div. gen. P. Nedeljkovlč 3. Veličan Fink, mestni blagajnik v pokoju, rojen 1. 1863. v Trstu, je danes umrl. Pokojnik je bil nad 43 let v mestni službi in ga je 1. 1933. imenoval obč. svet za vestno službovanje za ljubljanskega meščana. 5. Volitve v narodno skupščino. Priglašenih je bilo šest kandidatnih list v državi, od katerih so bile po¬ trjene: lista g. Bogoljuba Jevtiča, lista g. dr. Vladimira Mačka, lista g. Boža Maksimoviča in lista g. Dimitrija Ljotiča. Zavrnjeni sta bili listi dr. Topaloviča (socia¬ listična) in dr. Mil. Hodžere (Jug. narodna stranka). — V dravski banovini so bili izvoljeni: Izvoljeni so za narodne poslance: Ivan Mohorič, bivši minister; dr. Riko Fux, mestni višji svetnik; dr. Drago Marušič, minister; mag. ph. Stanko Ho¬ čevar; dr. Andrej Veble, odvetnik; Ivan Prekoršek, upravnik bolnišnice; dr. Franc Klar, zdravnik; Rudolf Pevec, trgovec; Karel Gajšek, notar; Rudolf Plesko¬ vič, učitelj; Avguštin Lukačič, postajenačelnik; Ivan Janžekovič, župan; dr. Ivan Jančič, drž. tožilec; Josip Benko, veleposestnik; Karel Doberšek, šolski upra¬ vitelj; Mihael Brenčič, posestnik; dr. Anton Novačan, konzul; dr. Rudolf Dobovišek, odvetnik; dr. Jure Ko¬ ce, tajnik ZTOI; Anton Kersnik, posestnik; dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik; dr. Fran Šemrov, industrijalec; Dr. Rlko Fux Dr. Ivan Lovrenčič KRONIKA 183 Predsednik Oblastnega odbora JS dr. Otmar Pirkmajer izroča zastavonoši zastavo NepregU la Kongresnem trgu ob priliki blagoslovitve zastav Podmladka JS ing. Fran Zupančič; Milan Mravlje, geometer; Dako Makar, gostilničar; dr. Josip Režek, odvetnik. — V dveh okrajih sta izvoljena ministra Ivan Mohorič in dr. Drago Marušič. Ker je obdržal minister Mohorič radovljiški mandat, pride na njegovo mesto kot na¬ rodni poslanec za Ljubljano Rajko Turk. Minister dr. Drago Marušič je obdržal svoje mesto v senatu, zato prideta na njegovo mesto kot narodna poslanca v ljubljanski okolici Albin Koman, posestnik, in v lo¬ gaškem srezu Lenarčič, trgovec. 11. Kongres jugoslovanskih nacionalnih akademi¬ kov, katerega se je udeležilo nad 2000 akademikov, se je vršil v Ljubljani. Kongres je imel za cilj usta¬ novitev Saveza jugoslovanskih nacionalnih akadem¬ skih organizacij. 12. Razvitje 41 praporov Podmladka Jadranske Straže se je danes slovesno izvršilo na Kongresnem trgu. Pred 10.000 zbranih mladih Stražarjev je blago¬ slovil stolni kanonik dr. Mihael Opeka 41 novih zastav Podmladka. Predsednik Oblastnega odbora Jadranske Straže dr. Otmar Pirkmajer je osebno izročil zastave mladim zastavonošem. Po blagoslovitvi se je vršil po mestu manifestacijski obhod Podmladkarjev Jadran¬ ske Straže. Albin Koman Ivan Lovec Na šmarni gori je ljubljanska Glasbena Matica od¬ krila spominsko ploščo svojemu častnemu članu, tri¬ glavskemu župniku in skladatelju Jakobu Aljažu. Spominsko ploščo je izdelal akademski kipar Tone Kralj. Pesnik Oton Župančič je napisal za spominsko ploščo Aljažu: Triglavski župnik, ljubil si višine, po njih si romal, molil, pesmi pel, premnogo src za njih lepoto vnel, zdaj ti hvaležno hranijo spomine. 15. Posamezni okraji dravske banovine so močno prizadeti zaradi slane. Zlasti v vinorodnih krajih je slana uničila do 80% vse nizko ležeče vinograde tako, da se ceni škoda na 10 milij. dinarjev. Po mestu in okolici se množe tatvine in vlomi. Dolga brezposelnost pretvarja ljudi v delomržneže. 10. 80 letnico svojega rojstva slavi danes upokojeni šolski ravnatelj Janez Levec. Rodil se je 1. 1855. v Radomljah pri Kamniku. LJUBLJANSKA SRAJCA »Pomilovanje, a hkrati ogorčenje se me loti, kadar sli¬ šim to zbadljivko — psovko«, tako je rekel odličen slo¬ venski pisatelj. »Še celo ponašajo se z njo nekateri zaslep¬ ljeni Ljubljančani. Rabijo jo kot nekak epitheton ornans in malo manjka, da se kdo iz njih oglasi s predlogom, naj se v ljubljanskem grbu nadomesti zmaj s — srajco.« — Odkod ta psovka? Pred 60 leti je bila neznana. Krog leta 1880. so napravili ljubljanski nemškutarji (ne spominjam se, ali so bili turnarji ali nemško pevsko društvo) izlet na šmarno goro. Vsi prepoteni so prispeli na vrh, se slekli in razobesili po drevju srajce, da so se posušile. Doma¬ čini so se spotikali nad tem in tedaj so zdeli psovko »ljub¬ ljanske srajce« ljubljanskim nemškutarjem. Samo njim je bila namenjena ta zbadljivka, nikakor pa ne Ljubljan¬ čanom sploh, najmanj pa ljubljanskim narodnjakom. Nemčurji so brez sledu izginili. Po njih je ostala samo psovka »ljubljanska srajca« in je skrajni čas, da gre v pozabo tudi malovredna dediščina. Ivan Vrhovnik. 184 KRONIKA MARIBORSKA KRONIKA (OD f. I. DO t. V. 1935.) Maribor je dočakal novo leto 1935 brez snega, ki pa ga je pokrival v novem letu tja do pozne pomladi. Položaj mariborskega življenja in rasti naj lepše kažejo statistike za 1934. Mesto je napredovalo za 62 radioaparatov in doseglo število 1500. Mariborča¬ nom je izdala oblast 2190 potnih listov, s katerimi so potovali največ v Avstrijo, potem v Italijo in nato v ČSR. Maribor je obiskalo 24.021 tujcev, med njimi 7283 inozemcev. Glavni kolodvor je zapustilo 504.179 (dnevno 1381) potnikov, dopotovalo pa jih je 556.028 (dnevno 1522). Blaga je odpravil glavni kolodvor 14.391 t, prispelo pa ga je 10.641 t. V blagovnem pro¬ metu je bilo ocarinjenih 14.629 pošiljk, tranzitiranih pa 54.913. Skupaj je bilo z glavnega kolodvora od¬ pravljenih 47.967 vlakov ali dnevno 132. Koroški ko¬ lodvor je odpravil 73.022 potnikov, dopotovalo pa jih je 62.318. Blaga je prišlo na koroški kolodvor 32.701 t, odšlo pa 7822 t; k temu pa je treba prišteti koroški kolodvor kot režijsko postajo z okroglo 20.000 t režij¬ skega blaga. Skupaj je koroški kolodvor odpravil 10.351 prometnih in nad 10.000 strojnih vlakov. V celotnem osebnem prometu Maribora moramo upo¬ števati še Putnika, ki je odpravil 15.628 jugoslovan¬ skih in 9952 inozemskih potnikov. Gasilci so nastopili pri 24 požarih, med katerimi je bilo 17 večjih. Reše¬ valci so izvršili 1811 reševalnih voženj, na katerih so prevozili 14.034 km. Posamezni Mariborčan je plačal povprečno 1131 dinarjev davka; davčna uprava Ma¬ ribor levi breg je morala terjati davke v 17.903 slu¬ čajih z eksekucijo. Od monopolov omenjamo tobak, katerega so Mariborčani popušili za okoli 24,000.000 dinarjev, 137 primerov nalezljivih bolezni so zahte¬ vali 3 smrtne žrtve. V času zime na prehodu v novo leto je imel Maribor 1575 brezposelnih, župnije izka¬ zujejo 1179 rojstev, 871 smrtnih slučajev in 380 po¬ rok, kar znaša prebitek napram 1933; vendar odpade prebitek na okolico tako, da je bilo v mestu samem 92 smrtnih slučajev več kakor pa rojstev. V cerkve¬ nem pogledu se je izvršilo 1934 v Mariboru 85 pre¬ stopov iz cerkve: 78 iz rimskokatoliške, 3 iz evangelj¬ ske, 2 iz pravoslavne in 2 iz starokatoliške. Primera statistike z letom 1933 kaže, da je mesto svoj položaj vzdržalo, da pa ni bilo deležno nikakega ali vsaj ne bistvenega napredka. V kulturnem pogledu je bila zima, kakor povsod, čas občnih zborov in internih manifestacij, zlasti ob¬ letnic, ki marsikje oživljajo društveno življenje. V splošnem sledi kulturno življenje tradiciji tekočih del ter ne kaže preporodnih tendenc, razen v novih ustanovitvah. Jadranska straža je nadaljevala delo na izgraditvi doma v Bakru, 25Ietnico delovanja je praznovalo Ri- barsko društvo in Vincencijeva konferenca pri fran¬ čiškanih, nadaljevala se je akcija za žensko realno gimnazijo in organizirala proti eventualni ukinitvi mariborskega učiteljišča. Narodno gledališče je upri¬ zorilo četvero premier: R. Golouhovo Od zore do mraka, I. Šorlijeve Blodne ognje, A. Cerkvenikovo Kdo je kriv in P. Rasbergerjevo Prebrisani Amor. Gledališki diletanti so ustanovili 5. aprila Ljudski oder. Premireo je doživel tudi prvi film Maribor, katerega je na dolžini 1250 m izdelala zagrebška tvrdka Svetloton po iniciativi Mariborskega tedna. Poleg dovršitve tega filma, ki prikazuje Maribor v zgodovinskem, industrijskem, kulturnem, tujskopro- metnem in propagandnem pogledu pa so pripravljali zimski športniki SPD poseben zimskošportni film Pohorje. V glasbenem življenju pomeni višek po Narodnem gledališču organizirani koncert Z. Baloko- viča in koncertna prireditev Glasbene matice v pro¬ slavo Modesta Musorgskega; desetletnico V. Par¬ move smrti je obhajalo Narodno gledališče z uprizo¬ ritvijo Ulrika, grofa Celjskega. Zanimanje za glasbo pa je nazadovalo in so glasbeni krogi o tem tudi ob¬ vestili javnost, da so pevski zbori v nevarnosti. Glas¬ bena posebnost pa so bili obmejni šolarji - pevci s Kaple in Gradišča, ki so nastopili v Studencih. Likovni umetniki, organizirani v klubu Brazdi, so 24. marca otvorili razstavo v Celju, na kateri so na¬ stopili slikarji Gvajc Anton, Jirak Karl, Klemenčič Dore, Kos Ivan, Košir Franjo, Mušič Zoran, Sirk Albert ter kipar Stoviček Vladimir. V Mariboru pa je za Veliko noč priredil Jadransko razstavo folklor¬ nih slik in v manjši meri morskih pokrajin Stjepan Bakovič, katero je na Veliko noč otvoril v imenu mariborskih umetnikov dr. I. Šorli. Umetniki so usta¬ novili 8. aprila Umetniški klub v Mariboru, ki je zbral pod svojimi širokimi krili arhitekte, slikarje, kiparje, glasbenike, gledališke igralce, esejiste, pes¬ nike in pisatelje bivše mariborske oblasti z namenom, smotreno razvijati mariborsko kulturno življenje in s tem ustvariti nadomestilo za izgubljeno kulturno aktivno Gorico. Nove ustanovitve so nadalje Filozof¬ ski klub, ki je nastal 3. aprila pod vplivom ljubljan¬ skega filozofskega društva, organizacija stenografov v stenografskem krožku, na političnem polju pa Ju¬ goslovanska akcija, katere glasilo, tednik »Borba« pa je prenehalo izhajati 30. aprila s številko 16. V teko¬ čem prosvetnem delu je igrala osrednjo vlogo Ljud¬ ska univerza z rednimi predavanji, od katerih ome¬ njamo 851etnico T. G. Masaryka, prirejeno v zvezi z Ljudsko univerzo ter slovenski literarni večer, na katerem so predvajali svoja dela Albrecht Fran, Golia Pavel, Gradnik Alojz, Koblar France, Kraigher Lojz in Kranjec Miško. V seriji predavanj omenjamo vedno pogostejša francoska predavanja. Umetna obrt je bila podana v novi zastavi pevskega društva Mari¬ bor, katero je blagoslovil lavantinski vladika 28. apri- KRONIKA 185 la; izdelale so jo mariborske šolske sestre ter je prva zastava, ki nosi portret A. M. Slomška. Novost za Maribor s prirodopisno in lepotično tendenco je bila akvarijska in terarijska razstava, organizirana od društva Aquarium v dneh 16.—25. marca v Banovin¬ ski hranilnici. Strokovna predavanja je organiziralo tudi Slovensko zdravniško društvo, redna tedenska vojaška predavanja je priredila vojaška oblast za rezervne oficirje. Okrožni urad za zavarovanje delav¬ cev pa je za delavce priredil ciklus zdravniških pre¬ davanj v prostorih požarne brambe. Večina koncert¬ nih prireditev je bila v unionski dvorani, večina pre¬ davanj pa v kazini. V znanstvenem delu je Muzejsko društvo razstavilo v muzeju najdbe F. Lorgerja iz rimske stavbe pri Šmarju pri Jelšah ter ugotovilo v Rušah ostanke predzgodovinske hiše; Zgodovinsko društvo pa je pridobilo bogato literarno in rokopisno zapuščino pokojnega zgodovinarja Matije Ljubše. Od književnih izdaj predstavljajo nivd Maribora poleg ČZN J. Jerajeva Cerkvena zgodovina in zbornik Slo¬ venska krajina v redakciji V. Novaka. Največji kul¬ turni dogodek Maribora pa je bil nastop bolgarskega pevskega društva Rodina iz Sofije, ki je pod dirigen¬ tom Asenom Najdenovom priredilo koncert 17. marca. Po prisrčnem pozdravu na kolodvoru med sviranjem himen »šumi Marica« in »Bože pravde« in po impo¬ zantni povorki v mesto so si gosti na dan po koncertu ogledali dopoldne mesto, muzej in študijsko knjižnico, kjer jih je ravnatelj J. Glaser strokovno presenetil s sistematično razstavo slovensko-bolgarskih kulturnih stikov; popoldne so se povzpeli na Kalvarijo ter si z nje razgledali okolico. Dneva prvega bolgarskega obiska v Mariboru sploh, sta bila dneva manifestacij iskrenega bratstva. V obujanju spomina na blago- pokojnega kralja Aleksandra I. je bila organizirana vrsta romanj na Oplenac in največje med njimi, že¬ lezničarsko, je združilo okoli 900 oseb. Največja tekoča akcija pa je za spomenik kralju Aleksandru I. Ker ima za cilj postaviti v Mariboru monumentalni umet¬ niški spomenik, jo moramo šteti h kulturnopolitičnim pokretom. Potem ko se je odbor pred novim letom ustanovil, konstituiral in izvršil vse predpriprave, je po novem letu izvedel podrobna tehnična dela za zbi¬ ranje sredstev za spomenik. Idejni odsek odbora pa Detajl Iz povorke Rodine s kolodvora v mesto Foto Fr Pivka grajeko stopnišče v Mariboru FoloFr.PIvka je preštudiral prostor in vsebino spomenika, pri čemer se je večina odločila za likovni spomenik na Trgu Svobode, manjšina pa se je zavzemala za idejni spo¬ menik na Piramidi. V razvoju mestnega življenja je v začetku 1935 ži¬ velo mesto v znamenju novega proračuna in novega regulacijskega načrta. Za mesec januar, februar in marec so bile uveljavljene dvanajstine na stari pro¬ računski podlagi, s 1. aprilom pa se je mestno pro¬ računsko leto prilagodilo državnemu. Mestni občinski proračun za 1935/36 izkazuje 24,071.044 dinarjev do¬ hodkov in prav toliko izdatkov. Doklade na direktne davke so bile znižane od 45 % na 40 %, zato pa so ostale mestu davščine na vozila in je bila neznatno zvišana uvoznina. Proračun Mestnih podjetij pa znaša 30,370.101 dinarjev prejemkov in prav toliko izdatkov. Največ dohodkov donaša mestni občini gostašČina, za njo pa doklade na neposredne davke. Mestnim pod¬ jetjem pa donaša največ dohodkov (41'50 %) elek¬ trično podjetje, največ izdatkov (50 %) pa zavze¬ majo obrestovanje, amortizacija najetih posojil, tok, odplačila in javne dajatve. Gradbeni urad je v načelu zaključil dela na novem regulacijskem načrtu mesta. Pomožna akcija za zimsko oskrbo potrebnih je pre¬ hranjevala v Javni in Ljudski kuhinji 350 siromakov, ogrejevalnica pa jim je bila na razpolago dnevno od 8.—17. ure; poleg tega pa je pomožna akcija nudila delo brezposelnim tako, da je bila zimska beda od Mariborčanov odvrnjena. Socialno stanje Maribora kažejo odpusti delavstva, ki so nastopili (okoli 500 za mesec april) v tovarni Zelenka & Co., v Jugotekstilu in v Mariborski tekstilni tvornici. Novost je otvoritev novega poslopja za Borzo dela (4. januarja), otvoritev novega Grajskega kina (1. februarja), prevzem uprave uradniške nabavljalne zadruge v Celju po Nabavljalni zadrugi drž. uslužbencev v Mariboru, prevzem Prve mariborske mlekarne Adolf Bernhard po Avgustu Verbiču ali imenovanje Josipa Babiča za ravnatelja Splošne stavbene družbe. V vrsto mestnopolitične ob¬ nove bi morali šteti izvolitev novega predsednika ga¬ silske mariborske čete Bogdana Pogačnika, v izgradi¬ tev gospodarskega Maribora pa spada otvoritev po¬ stajališča na Teznem dne 6'. januarja, s katero je bilo ustreženo težnjam, ki so živele od 1913. V gospo- 186 KRONIKA Blagoslov postajališča Teina, dna 6. januarja 1935. Foic Benet darskih organizacijah se je stopnjeval odpor trgovcev proti prodajanju blaga tovarniškim nastavljencem v industrijah, ker to s svojimi posledicami negativno vpliva na razvoj manufakturne trgovine. Špeceristi so se pripravili za ustanovitev zadružne organizacije v svrho skupnega zadružnega nakupovanja blaga en groš, po iniciativi F. Lupše pa se je v cilju pospeše¬ vanja jugoslovansko - siamskih gospodarskih stikov ustanovil v Mariboru Jugoslovansko - siamski komite. V svrho interesnega zastopstva in tehničnega izpo¬ polnjevanja so se organizirali damski frizerji. Na¬ meščenci pa so realizirali ustanovitev Društva zdru¬ ženih zasebnih in trgovskih nameščencev. Kvalitetno mariborsko restavraterstvo je pokazala tudi letos že tradicionalna kulinarična razstava v hotelu pri Orlu. V okviru mestnega in meščanskega razvoja vidimo izgraditev mesta v kanalizaciji Kosarjeve ulice od Smetanove do Drave, Mejne ulice od Drave do hišne štev. 22, napravo kanalskega iztoka v Klavniški ulici in okoli 20 m kanala v Magdalenski ulici, ki je odcep kanala v Frankopanovi ulici. Z drevorednimi drevesi so bile zasajene Pohorska cesta in Danjkova ulica ter Aleksandrova cesta ob nastajajoči promenadi. Cestišče je bilo izgrajeno v Kosarjevi ulici med Smetanovo ulico in Koroško cesto, v Kraljeviča Marka ulici je bil izvršen odkop za napravo cestišča, v Dvofakovi ulici pa reguliran vogal. Ob Magdalenski ulici je mesto pričelo z odkopom parcele, kjer bodo stala nova po¬ slopja za osnovno in meščansko šolo, kateri bo mestna občina poleg drugega Mladinskega doma postavila kot materialni spomenik kralju Aleksandru I. in za kar so se vršila upravno- in finančnotehnična preddela. 18. januar 1935 je važen za izpopolnjevanje mari¬ borskega tujskega prometa, ko je po zaslugi Zveze za tujski promet v Mariboru Generalna direkcija držav¬ nih železnic dovolila obiskovalcem pohorskih planin¬ skih postojank tarifne ugodnosti višinskih klimatič- nih letovišč. Zanimanje za našo pokrajino so poleg Putnika in Zveze za tujski promet dvigala turistična predavanja v okviru SPD ter smučarske prireditve za Tremi ribniki, na skakalnici v Betnavi, sokolska smu¬ čarska tekma na Pohorju ali smučarska prireditev pri Sv. Lovrencu v Puščavi. Razvanjsko tujskoprometno društvo je otvorilo 7. aprila avtobusno zvezo Mari¬ bor—Razvanje. Pred nadaljevanjem so dela na po¬ horski cesti. Z neuspehom je končala akcija, pridobiti finančna sredstva iz zamrzlih inozemskih vlog za zgradbo pohorske vzpenjače, župnijska akcija pa je izvršila preddela za obnovitev cerkvice sv. Barbare na Kalvariji. Avstrijski hitlerjanski begunci so prihajali še redno preko meje, četudi v manjšem številu, nakar so jih mariborske oblasti dirigirale v Zagreb. S tem političnim položajem na meji je Avstrija zvezala vrsto nasprotovanj obmejnemu prometu, ki je radi tega nazadoval in čemur so morale tudi jugoslovanske oblasti odgovoriti s protiukrepi. Politično je Maribor živel v nevtralnem in mirnem predvolilnem razpoloženju, ki so lokalno pripravile v januarju volitve obratnih delavskih zaupnikov v mariborskih tovarnah in ki so končale s preokretom na desno. Lokalni pokrajinski čut je oživel, ko se je pojavil pri rastočih cenah domačega vina v posa¬ meznih mariborskih gostilnah banačan; okoliški vi¬ nogradniki so zagrozili z bojkotom gostilnam, ki točijo banaško vino. Vrsta zborovanj je dokumenti¬ rala za Maribor kot središče naše agrarne produkcije: Zborovanje Udruženja sadnih eksporterjev in izvoz¬ nikov, na katerem je bil v posledicah neuspele letoš¬ nje kampanje sadnega izvoza prenovljen odbor in nato ustanovitev samostojne organizacije izvoznikov sadja, ki je 6. aprila izvolila pripravljalni odbor in izrekla težnjo, delovati skupno s Kmetijsko družbo. Strokovno kmetsko zborovanje 26. marca je obrav¬ navalo naš vinogradniški, živinorejski, sadjarski in gozdarski položaj ter tako programatično in podza¬ vestno poudarilo, da je pravo agrarno središče Drav¬ ske banovine Maribor; ker nobeno drugo večje slo¬ vensko mesto nima v svoji okolici razvitih vseh kme¬ tijskih panog (gozdarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, živinoreja, poljedelstvo), kar je zbrano edino v Mari¬ boru. Za bodočnost Maribora in zlasti njegove trgo¬ vine je to danes še zakrito dejstvo potrebno poudariti proti sedanjemu izključnemu poudarjanju industrije. Dravskopoljsko okolico so razburjali izredno pogosti požari, Maribor sam pa je obiskal v noči od 29. na 30. marca silovit ciklon. 29. se je proti mraku nebo zatemnilo in proti 19. uri je začel pravi orkan, ki je razkrival hiše ter metal žlebove raz nje, trgal re¬ klamne deske, raztrgal večino telefonskih žic, poško¬ doval v Orešju dimnike ter zavil v temo s kratkim stikom magdalensko mesto. Moč viharja ponazoruje najbolje primer, da je veter utrl na Veliki kavarni i Smuikl teren v mariborski okolici. (Sv. Urban) Foto Benet KRONIKA 187 veliko okensko šipo. Prirodno veličastni in divji so bili pogledi na jugu od Maribora na falski visoki vod s kratkim stikom. Nov zoološki pojav v mariborski okolici je pižmarka, ki se je za prvimi lanskimi pri¬ meri v ščavniški dolini pojavila najprej pri Sv. Bol- fenku, v začetku aprila pa v Dravski dolini pri Fali. Za potek ptičjih letov zanimiva je tudi ugotovitev, da je bila 19. aprila ustreljena pri št. Janžu na Dravskem polju postolka, ki je imela na nogi obroč od dne 12. junija 1934, pritrjen v Kaltbachu v švicarskem kantonu Luzernu. Pretresljivo na meščanstvo in ne¬ gativno na zunanji ugled Maribora je vplivala tra¬ gična smrt delavca Avgusta Kelneriča 17. aprila, ki je izdihnil po 73 urah, zasut pri delu v vodnjaku na Pobrežju. Nesolidni običaji, ki so sledili lanski aferi Kmetijske eksportne zadruge s primeri zavarovalnih družb za življenje: Splošno gospodarsko društvo, Edi¬ nost, Naprednost in Sloga pa kažejo, da so poleg pozi¬ tivnih velemestnih vzorov našli v Mariboru tla tudi negativni. Od Mariborčanov so se za vedno poslovili Halbvidl Andrej, hotelir in organizator kolesarstva, ki je umrl 21. februarja v Laznici; nadalje profesor dr. Franc Rostohar in pasar Karel Tratnik. Rostohar Franc se je rodil v Mariboru 4. ok¬ tobra 1884, kjer je tudi umrl na posledicah svetovne vojne 26. marca 1935. Po maturi v Ljubljani 1904 in odsluženem enoletnem vojaškem roku istotam je po¬ slušal v Gradcu klasično filologijo ter končal študije z doktoratom 1909 in usposobljenostnim izpitom 1911. Prvo leto je služboval na meščanski šoli v Krškem, od 1912 do svetovne vojne pa na gimnaziji v Gorici; po vojni je služil do smrti na mariborski klasični gimnaziji. Aktivno se je udejstvoval v strokovnih uradniških organizacijah, pri osrednji skupini držav¬ nih uradnikov, Profesorskem društvu, stanovanjskih najemnikih, predhodniku Nabavljalne zadruge pri Samopomoči in pri Dijaški kuhinji. Politično je na¬ stopal v bivši narodni socialistični stranki in bil njen zastopnik v prvem jugoslovanskem mestnem svetu, kjer si je pridobil zasluge za organizacijo študijske knjižnice. Zadnjič je politično nastopil kot kandidat za mesto Maribor pri volitvah v oblastno skupščino. Bil je v družbi prijeten tovariš, v šoli pa dobra duša. Tratnik Karl spada v vrste predvojnega Mari¬ bora. Po rodu je Gorenjec, rojen 30. novembra 1869 v Nevljah. 1882—86 se je učil zlatarstva in srebrar- stva v Ljubljani pri Schreinerju in njegovem nasled¬ niku, svojemu bratu Leopoldu, kjer je bil dve leti tudi pomočnik. 1888—89 je delal v srebrarski indu¬ striji (Ruimvolf, Hermann) na Dunaju in Berndorfu, nato pa je vodil bratovo novo podružnico v Mariboru, Stolna ulica št. 1. L. 1894. je prevzel bratovo podruž¬ nico, jo razvijal kot samostojno podjetje ter ga ob zi¬ davi nove hiše Stolna ulica št. 1 preselil v Orožnovo ulico št. 5. V predvojni dobi je bil čitalničar in član njenega pevskega zbora, sotrudnik društva katoliških pomočnikov in katoliških mojstrov ter kršč. delav¬ skega društva. Pri volitvah v deželni zbor 1908 je bil slovenski števni kandidat za Maribor, ob kateri pri¬ liki so bili nalepljeni v mestu prvič slovenski, dvo- Dr. Fran Rostohar Karel Tratnik jezični volilni letaki. Po vojni je bil podpredsednik mariborskih urarjev. Kot obrtnik je delal v predvojni dobi razen za domače kraje zlasti za ameriške sloven¬ ske naselbine, Madžarsko in Hrvatsko. V povojni dobi pa je razširil delokrog proti vzhodu, kjer imajo danes njegove izdelke do Visa, Dubrovnika, Mostarja, žepč, šabca, Pančeva, Petrovgrada in Subotice; Tratnikov izdelek je največji svečnik v Jugoslaviji, v Murski Soboti. Kot vesela in družabna narava je bil priljub¬ ljen pred vojno v petju med prijatelji, h katerim je štel zgodovinarja M. Ljubšo in pesnika A. Medveda; po vojni pa predvsem v planinstvu. Umrl je v Mari¬ boru na raku 31. januarja 1935. SLOVENŠČINA V NAREČJU IZGNANIH KRANJSKIH ŽIDOV IVAN KOŠTIAL Odlični naš kronist /. Vrhovnik piše v članku »Kapela Vseh svetnikov v Ljubljani «, da so bili Židje s Kranjskega izgnani 1. 1515. ter da se je njihova sinagoga (v sedanji Židovski ulici) pretvorila v katoliško kapelo. (Po knjigi drja Gersona Wolfa »Die Juden«, 1883, str. 20. je izgnal cesar Maks Hebrejce s Kranjskega in Koroškega že 1.1513. in se ni smel od tega leta do 1. 1848. noben Izraelec stalno naseliti v teh deželah.) Iz Radgone, Celja, Sl. Bistrice, Ptuja in Maribora jih je izgnal isti vladar že 1. 1496. Vsi ti Judje iz slovenskih dežela ko se zatekli na Poljsko (tako menda tudi nekateri iz Gorice, izgnani 1. 1564). Tam so v zvezi z nemškimi priseljenci-obrtniki ustvarili četrti stan, meščanski, ker so bili dotlej Poljaki le ple¬ miči, duhovniki in kmetovalci. Židje so govorili in še govore svoj »mamelošn«, t. j. »materinščino«, ki se ime¬ nuje tudi »jidiš«. S tem jezikom so se jeli ukvarjati lingvisti šele v XX. stoletju: Hermann Slrack je objavil 1. 1916. (pri Hinrichsu v Lipskem) »Judisches Worter- buch«, Matthias Mieses pa 1. 1924. (pri Harzu v Berlinu) svojo »Die jiddische Sprache«. Ker prevladuje v tem jeziku nemški element, so skušali filologi ugotoviti, kateri nem¬ ški dialekt je izvor jiddiša. Nekateri so trdili, da je obrenski, drugi, da je frankfurtski, tretji, da je aleman- ski; Mieses pa se je izrekel za bavarsko-avstrijska narečja, ki se govore v alpskih deželah Avstrije in na jvzh. 188 KRONIKA Bavarskem. Kar se pa tiče slovanskih besed v jiddišu, imajo nekatere poljski, druge ruski ali ukrajinski pečat, dosti jih je tudi, ki so lahko izposojenke iz kateregakoli slovanskega jezika (n. pr. rak, žaba, potok, jalov, pijavka, smola, žila i. dr.); nekatere pa imajo po mnenju M. Miesesa slovensko lice in so morale biti sprejete v »ma- melošn« v Sloveniji pred letom 1515. (pred izgnanstvom). Istega mišljenja je Cv. liothmiiller, ki je poročal v 37./38. štev. zagrebškega »Židova«, dne 14. septembra 1928. o Miesesu ter dodal še nekaj primerov. Slovenske izposojenke v jiddišu naj bi bile: mezijnik iz mezinek = mezinec (pri Megiserju), veverka iz slov. veverka, trepičke iz trepet ali trepečem, jadn (= jeziti, mučiti) iz jaditi, pamejlech iz pomaleli = polagoma; chrakn iz hrakati (to pa je tudi rusko in poljsko), grabljen iz grabi j ati (seno, listje), ugerke (= kumara) iz ugorka, gombe iz goba; zajec; žedne iz žeden ( = žejen, pri Ptuju), trostene iz trsten; ouskornjaju iz izkoreniniti; vesne (= pomlad) iz vesna (to je pa nova, samo pesniška be¬ seda!), brusnica (pri nas mlad naziv), kriwde iz krivda (enako!) i. dr., nadalje razne tvorbe z obrazili -njak, -nik, -niča, -ke, -inke, -ina. Vsakdo vidi, da so nekatere teh besed lahko tudi iz ruščine ali maloruščine. — Dalj¬ šemu bivanju med Slovenci ali Hrvati pripisuje Mieses tudi rabo raznih zloženih glagolov (zlasti s predponkami on- ( = an-), unter-, fa- (— ver-) in cij- (— zer-), n. pr.: SPLOŠNI DROBNE VESTI »Komunalne finance naših mest « je naslov 27. zvezku knjižnice beograjskega mestnega poglavarstva. Delo je na¬ pisal priznani komunalni politik Slobodan Vidakovič. »Komunalne finance naših mest« so nadvse zanimiva štu¬ dija o komunalnih financah naših mest, sestavljena na podlagi statističnih podatkov iz leta 1933/34. Vsem ko¬ munalnim delavcem v naših občinskih zastopih nujno priporočamo, da si nabavijo to knjižico, kakor tudi, da postanejo naročniki Biblioteke mestnega poglavarstva v Beogradu, ki prinaša v svoji zbirki velezanimiv material iz posameznih panog občinskega gospodarstva. Slobodan Vidakovič je izdal istočasno v izdaji knjižnice Geče Kona v Beogradu zelo poučno delo »Naši socialni problemi«, v katerih obravnava pereča vprašanja socialne politike, kakor: Vsebina socialne politike; problem dečje zaščite; šolska reforma; stanovanjsko vprašanje in asanacija; aprovizacijska politika; za izboljšanje naše vasi; delavsko vprašanje; problem eksekucije; občinske finance. Izčrpno delo ima 3G8 strani in stane v mehki vezavi 60'—, v trdi 80'— Din. Ta knjiga bi morala biti v knjižnici vsakega javnega in občinskega delavca in v vsaki občini. Naroča se v knjigarni Geča Kon, Beograd. 1. sich on-esn (anessen) namesto nemškega sich satt- essen = najesti se; 2. on-redn (anreden) nam. n. bereden = nagovarjati; 3. un/er-hajcn (nn/erheizen) nam. n. einheizen = pod¬ kuriti (Max Walden iz Vratislave piše unterziinden); 4. unter-kejfn (nn/erkaufen) nam. n. bestechen = pod¬ kupiti; (v knjižni nemščini pa je unterkaufen le = prekupčevati, branjariti); 5. fa-šrajbn (oersclireiben) nam. n. niederschreiben, notieren — zapisati; (vendar pa so pisali Kohl iz Brehmena, Werner iz Konigsberga, Mathesius iz Roch- litza na Saškem i. dr. verschreiben v pomenu notieren); 6. fa-trachtn (oertrachten) nam. nemšk. in Gedanken versinken = zamisliti se; 7. fa-glystn (nergelusten) nam. n. Lust bekommen = zahoteti, Sclimellerjev slovar navaja zastarelo besedo Verlust (od Lust) = Gefallen, Belieben; 8. ejer is fa-neinen (er ist nernommen) nam. n. be- schaftigt — zaposlen ali sh. zauzet; 9. cy-16st (zerlassen) nam. n. ungezogen = razposajen, rezijanski razpuščen, sh. raspušten, češki rozpustily, poljski rozpustny. Če tudi ni vse to slovenskega izvora, je vendar ver¬ jetno, da so vzeli izgnani Židje 1. 1515. nekatere slove¬ nizme s seboj na Poljsko. PREGLED IZ UREDNIŠTVA 2. številka »Kronike« se je zakasnila radi tiskarskega mezdnega gibanja, ki se je razvilo v stavko. Cenjene na¬ ročnike vljudno prosimo, da nam neljubo zamudo oproste. »Kronika slovenskih mest« bo odslej v posebni rubriki pričela objavljati podrobnejša poročila o vseh pomemb¬ nejših dogodkih na našem knjižnem trgu. Zato vabimo vse založnike, knjižne družbe itd., da nam za vsako delo, o katerem žele, da bo zabeleženo v naši reviji, pošljejo po en recenzijski izvod. Preselitev uredništva in uprave „Kronike slovenskih mest.“ Kulturni oddelek mestnega poglavarstva se je preselil v novourejene prostore bivše Auerspergove palače v Go¬ sposki ulici. Sporočamo to vsem našim cenjenim naroč¬ nikom, da se je z oddelkom preselilo tudi uredništvo in uprava »Kronike«, katere točni naslov je sedaj: Ljubljana, Gosposka ulica 15, Telefon 3999. » Kroniko « izdaja Mestna občina ljubljanska. Za izdajateljico in uredništvo odgovoren mestni arhivar in tiskovni referent Lojze Slanovec, za upravo in inseratni del odgovoren Pavel Debevec. Tiska Učiteljska tiskarna, zanjo odgovoren France Štrukelj. — Ponatis člankov in slik dovoljen samo z dovoljenjem uredništva. Rokopisi se ne vračajo. » Kronika « izhaja i krat na leto in stane za vse leto Din 60' —, za pol leta Din 30' —, za četrt leta Din 15 '—. Za inozemsivo Din 100'—. Posamezna štev. velja Din 30 '—. Naroča se: Mestno načelstvo, kulturni oddelek, Ljubljana. BIBLIOTEKA UNIVERZE v Liublpoi Kdaj bo konec krize? Ko bodo denarni zavodi zopet- dajali nova posojila, ko bodo te nova posojila omogočala 1. izvajanje javnih del (šol, cest - , regulacij ihd.)/ 2. poživljenje gradbene delavnosti, 3. olepšanje zunanjosti naših krajev Kaj se doseže s takimi investicijami? Zaposlitev Hsočev in desettisočev ljudi, poživljenje obrti, industrije, (■rgovine in kmetijstva, zboljšanje življenjskih pogojev vsega naroda, zmanjšanje javnih izdal-kov za socialno skrb, zmanjšanje javnih bremen Kdo lahko pripomore k zboljšanju gospodarskega položaja? Vsi tisti, ki tiščijo svoj denar doma in ki ga sedaj zaupajo domačemu denarnemu zavodu, da bo mogel dajali nova posojila za napredek Ljubljane, Dravske banovine in vse države Koristi, ki jih imajo vlagatelji od novih vlog, vloženih po 1 jan. 1933.: —— 4% obresti od navadnih vlog; 5 °/o obresti od vlog, vezanih na 3 mesečno odpoved, vedno proste razpolaganje s temi vlogami Posnemajte še Vi tiste vlagatelje, ki so zaupali Mestni hranilnici ljubljanski 23 milijonov dinarjev novih vlog! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA ima kof največja hranilnica v Jugoslaviji blizu 400 milijonov dinarjev vlog Cene neverjetno nizke! Najmočnejša in najboljša vseh malih pisalnih stro¬ jev, neporušljiv material, genialna konstrukcija lUHnc&Co. dteactcitet/a užita TELEFON 2268 Schnetder &Verovšek trgovina z železnino in stroji na debelo in drobno v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesla 16 Za nakup vsakovrstne železnine, stavbnega materiala in orodja za vsako obrt, in sicer: vse vrste paličnega in betonskega železa, I in U nosilk, ce¬ menta, strešne lepenke, vodovodnih cevi, peči, štedilnikov, vsakovrstnega okovja za stavbe in pohištvo, ku¬ hinjske posode in opreme v najboljši in naj cenejši izpeljavi ter ostalega v železninarsko stroko spadajočega blaga, Vam priporočamo najstarejšo tvrdko te stroke z bogato zalogo Zaradi varnosti natrite močno vsak večer obraz in roke z Him Čeme To je dovolj. Koža Vam posta¬ ne odporna in nežna. Veter in slabo vreme Vam ne bosta mogla več škodovati. / Dobili boste spet mladostno lep in svež videz, ki ga imamo mi vsi tako radi. — Nivea je poceni! Škatla: Din 3-50, 6-- in 25-— Zahtevajte takoj ponudbe in prospekte! Mestna plinarna Ijulljanslca /VleJčarv ki živi z duhom časa, uporablja za kuho in peko, likanje, pranje, ogrevanje vode, cen¬ tralne in druge kurjave enako kakor tudi obrtnik Z a lotanje, varen j e, sušenje itd. - le plin! Resljeva cesta št. 28 Telefon št. 2^—77 biblioteka univerze v Ljubljani IUCDSIOVANSKA TISKARNA L|UBL|ANA ba£S£1Isk KjdM^MŠA