Stanovslco poliiišlco glasilo J. V. U. — setecije sza Dravsteo 'banovino v Ljubljani Mrosveia« i Uredniitva in uprava: Ljubljana, Franiiikmnska ulica 6 1. Rokopisov ne vračamo. Ne/rankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina leima 60 Din ta inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. V. V. plačajo lisi a članarino. Oglasi po cenika in dogovora, trn ek posebe. Poit. ček. rnč. 11.197. Telefon 3112 poSInins pl.ian* v gotovini.__V Ljubljani, dne 2 junija 1932. Štev 42. ' * Letnik LXXIl. (Šol. leto. 1931/32.) ............lil......III.ii.................................................................»j,,.....».»..-.«!»»««^^ ' u —........,..„.—■■» „...i ,.■■ i 11.11 iw »m^ssmmmmmsmm mm „Najširši parlamentarizem v vodstvu sekcije." »Ko zajema gospodarska kriza tudi učiteljski stan, stavljamo sekciji predlog, naj ona ne stavlja na razpolago naših moči, tako n. pr. ne učiteljev s 35 službenimi leti, kakor tudi ne poročenih učiteljic — t en vprašanj sp':oh ni treba načenjati z naše strani, sekcija nima za to mandata našega društva. Vodstvo sekcije naj v vsem uvede najširši parlamentarizem, vsi predlogi sekcije naj izidejo s predhodno odobritvijo sre-skih društev.« - (Glej poročilo sre-skega društva * Dolnji Lendavi.) Navedeno stališče je zavzelo sresko društvo v Dolnji Lendavi, ne morda h kaki resoluciji sekcije za Dravsko banovino ali morda katerekoli druge sekcije, marveckre-Toluciji, ki je bila sprejeta na zborovanju petih sreskih učiteljskih društev. Dne 16 aprila so zborovala v Mariboru sreska društva^ Maribor - mesto, Maribor -levi breg, Maribor - desni breg ^v i>emm v Slov goricah in Slov. Bistrica. Na tem zborovanju je bila sprejeta resolucija, k, je obsegala 36 točk, in jo je »Učiteljski Tovariš« objavil v svoji 36. številki z dne 21. aprila 1932Točki 19. in 21, h katerima je zavzelo omenjeno društvo svoje stališče, se glasita: 19 Učitelji s 35 službenimi leti se naj brez ozira na starost pomaknejo v V. skupino in upokoje brez zdravniške preiskave, ce so dani drugi pogoji. Z ozirom na sedanje razmere m stotine brezposelnega učiteljskega naraščaja naj se upokoje oziroma prejmejo odpravnino one učiteljice, ki so poročene s privatniki in so Sovi možje v dovolj ugodnem socialnem POl°lZniciativa za predlaganje resolucije, ki je vsebovala tudi gornji dve točki, ni pns a od strani sekcije, marveč je izšel predlog iz odborov sreskih društev. Sprejelo je resolucijo članstvo petih društev, torej je ravno v tem slučaju povsem neupravičen očitek in nasvet dr /tva naj vodstvo sekcije »uvede najširši parlamentarizem, vsi predlogi sekcije naj izidejo s predhodno odobritvijo sreskih društev«. Ravno ti predlogi, radi katerih daje društvo pravne nasvete sekciji, so izšli iz društev in jih ni sekcija sama sestavila, marveč jih je prejela od društev v «vratev. Tudi stališče, ki ga je zavzel »Učiteljski Tovariš« glede poročenih učiteljic v svoji !<■ številki, se opira na 21. točko omenjene resolucije. .. V tem primeru je postopala sekcija po naročilu 5 sreskih društev in vršila željo velikega števila svojega članstva. Ako se postavi katero društvo, glede teh vprašanj, na posebno stališče, tedaj morajo biti naslovljeni njega pravni nasveti na ona društva, ki so sklepe sprejela, in ne na sekcijo, ki ni nikoli stavljala učiteljstva na razpolaganje. Ne moremo pa prezreti izjemnega stališča, ki ga je driištvo zavzelo. Člen 3., točka a) naših pravil pravi, da je smoter udruženja, organizirati vse učitelj-stvo v Jugoslaviji v duhu državnega in narodnega edinstva, kot podiago za prosvetno, kulturno in »socialno« delo učiteljstva ter gojiti med učiteljstvom stanovsko zavest. Kako pa naj udruženje navaja učitelj-stvo na socialno delo, ako samo ni socialno? Zakaj? Še od lanskega leta čaka na namestitev nad 300 abiturijentov učiteljišč in z letošnjim šctfskim letom se to število zviša še za kakih 250. Ali je potem boljše, da čaka 500 mladih ljudi, polnih upov in nad in polnih idealov še eno ali dve leti na nameščenje, ali pa da gredo v pokoj oni učitelji, ki so že odslužili 35 let, dosegli tudi V. položajno grupo, torej najvišji plačilni razred, ki ga more doseči učitelj? Nikakor ne kaže ubijati idealizma onih mladih ljudi, ki so se z vso vnemo pripravljali za učiteljski stan in snujejo najlepše načrte za svoje delovanje v šoli in izven nje. Dolžnost organizacije je, da se zavzame za te mlade svoje tovariše. In večina našega članstva se zaveda tega in odobrava Stališče, ki ga je zavzelo 5 društev. Stališče, 'ki ga zavzema resolucija glede poročenih učiteljic, je povsem pravilno, kajti niso mišljene v resoluciji Vse poročene učiteljice, marveč samo one, ki so poročene s privatniki in so njihovi možje v dovolj ugodnem socialnem položaju. Ako navedemo poleg velikega števila brezposelnih tudi učitelje (ce) družinske očete in matere, ki so dolgo vrsto let službovali v manjših krajih in bi želeli radi pošiljanja svojih otrok v srednje šole dobiti službeno mesto v mestih s srednjo šolo ali vsaj v neposredni bližini, in ako pomislimo, da je mnogo ravno takih mest zasedenih po poročenih učiteljicah, katerih možje-imajo dovolj ugodne socialne položaje, tedaj mora vsak član uvideti, da je dolžnost udruženja brigati se tudi za take slučaje, tem bolj sedaj, ko prihaja inicijativa od strani članstva Najširši parlamentarizem je v tem primeru sigurno dokazan, ne bi pa bilo povsem pravilno, da bi sekcije v vsakem oziru čakale edino '¡e na predloge društev, ker bi v mnogih primerih izostale vse intervencije, odnosno bile bi prepozne, kajti društva zborujejo komaj vsaka dva meseca enkrat, a večkrat so potrebne nujne intervencije in v teh slučajih bi bil najširši parlamentarizem članstvu in organizaciji v škodo. Dolžnost in naloga udruženja in njegovih sekcij, kakor tudi sreskih društev je, da delajo za interes in v korist Članstva, pa naj bo to v skladu z najširšim parlamentarizmom ali pa v nasprotju z njim. Interes stanu in članstva je glavni vodnik organizacije. Če bo naše udruženje upoštevalo v prvi vrsti to načelo, bodo uspehi sigurni in članstvo zadovoljno. -ž. Pomen telesnih vaj za poklicno delo. Kakor v vseh modernih državah, smo tudi v Jugoslaviji nedavno dobili posebno ministrstvo za telesno vzgojo, ki bo skrbelo, da se bo tudi telesna kultura po vzorcu velikih zapadnih držav gojila čim bolj smotreno in med najširšimi plastmi našega naroda. Vse delo za telesno vzgojo je bilo do sedaj, razen pri Sokolstvu, v rokah športnih in telesno» kulturnih društev, ki seveda niso imela sredstev in deloma tudi ne kvalificiranih moči za pravo športno vzgojo svojih članov. Dnevni vzgledi kažejo, da je treba za današnji čas naglice in trdega boja za vsakdanji kruh, za čas nezdravih življenjskih pogojev v velikih mestih, neprimernih stanovanjih in zaduhlih delavnicah ter pisarnah železnih živcev in trdnega zdravja, če nočemo pasti kot žrtev razkrojenih živcev in uničenega zdravja. Moderna doba je za posamez* nika doba skrajnih naporov, ki jih lahko pre= naša le zdrav telesni in duševno polnovreden človek. Razen tega je poklicno delo običajno enostransko, tako da čuti človek, ki je zaposlen v poklicu, samo telesno ali duševno, da z gibanjem na prostem in vajami s telesom izravna svoje sile in se s tem ojači za vsak* danji posel, ob katerem si od dneva do dneva gradi pogoje za življenje, najprej za svoje in pozneje še za družinsko. Prvo škodo trpi nežno človeško telo že v šolskih letih; večurno sedenje na dan polagoma zatre zdrav nagon za gibanje. Telo le počasi pridobiva na teži in močeh in edina doba, v kateri se razvija nemoteno, je poletje. Kakšna razlika je v tem oziru med letom in zimo, kaže najbolj nazorno razmerje v številkah, ki so 8 : 1 v korist poletja. Stalno in dolgotrajno sedenje povzroča dalje razna skrivljenja na hrbtenici. Zunanji znaki te škode so skrivljena drža, vdrt prsni koš in skrivljen hrbet ter razne druge zunanje hibe, ki jih je treba takoj uravnati s telesnimi vajami, ker ostane sicer telo pohabljeno vse življenje. Res je vse to vredno tehtnega pomisleka, če pomislimo, da so zdravniške pre= iskave dognale, da ima med 100 dečki ali de= klicami nad 28 dečkov in celo 48 deklic več ali manj skrivljena telesa. Te telesne hibe se dajo odpraviti samo s čim češčimi in čim te-meljitejšimi telesnimi vajami. Brez telesnih vaj in ob večnem sedenju se pojavijo tudi težje hibe v tvorbi kosti ali mišic, ki povzročajo v poznejših letih grbe, povešena ramena, šibkosti v križu in slabosti v nogah. Nič manj škodljivo kot sedenje je tudi predolgo stanje, posebno še v slabo prezračenih prostorih (pisarnah, trgovinah ali tovarnah). Okostje v stoječi drži preveč trpi in telo se sklanja tako dolgo, dokler trajno ne ostane takšno. Stoječ človek mora po možnosti razbremeniti noge, da se telo drži samo pokoncu, ker so sicer neizogibne posledice v ploskih nogah, krčnih žilah, trdih mečih in povešenih ramenih. Moderne telesne vaje hočejo te škode preprečiti, ker je vedno boljše, če je mogoče hibo preprečiti kot zdraviti pozneje, ko se je že pokazala. V zadnjem času so velika podjetja v tem oziru že sama mnogo storila za svoje nameščence. Tvrdke svetovnega slovesa v velikih evropskih središčih dajejo svojim uslužben* cem po določenem načrtu priliko, da si lahko med delom krepijo telesne ude z gibanjem na prostem. Nekatere poznamo celo takšne, ki so zgradile za svoje ljudi umetne kopalne ba« zene, kjer si lahko vsak dan osvežijo telo in duha. Uspehi teh uvidevnih novotarij so res odlični. Izdelali so statistike, iz katerih lahko posnemamo, da se je zdravstveno stanje med uslužbenci takšnih podjetij že po kratkem času zboljšalo za 50 odstotkov. Vsa ta dejstva govorijo glasno, da so telesne vaje za poklicno delo neobhodno po* trebne. Brez njih postane vsako človeško telo slej ali prej razvalina. Prav posebne koristi so seveda telesne vaje za duševnega delavca. Duševno delo ne porabi toliko fizične energije, zato pa tem več živčne sile. Te zaloge so vedno delj sveže, če se delo periodično menjava, to je, če se duševno delo večkrat prekine in se v teh presledkih uri telo. Če se pri tem duševni delavec izogiba preve* likih naporov in ne izčrpa preveč telesnih sil, se kri zopet živahnejše pretaka po žilah in volja do dela se — kljub navidezni časovni zamudi — izdatno stopnjuje. Zato je razum« ljivo, da človek po duševnem naporu rad pretegne ude ali vsaj zdeha. Vse to dokazuje, da sta telo in duh med seboj zvezana ce= lota, ki ju je treba gojiti oba in skrbeti za prožnost obeh. Zanemarjanje telesa pomeni škodo za duha in obratno. Moderni človek potrebuje torej telesne vaje in z njimi svetlobe, zraka, solnca in gibanja. Solnce in zrak ustvarita v človeku ono nepojmljivo ugodje, ki ga dviga nad vsakdanjost in zapušča v njem prijetno čuvstvo, Iki ga pozna samo človek, kadar so njegove mišice prožne in se gibljejo vse sile v njem. Srečen je oni, kdor ob pravem času najde pravo mero. Kajti samo iz ravnotežja med vsemi silami v človeku nastaja pravi, polnovredni in popolni človek. Vsak moderni človek mora doseči višek delovnih sil, v vsako* mur se mora pretakati živ tok življenja, ker le tako je lahko prožen, hiter, odločen in ob vsaki priliki prisoten z duhom. Človek po* trebuje vse svoje sile; če se preveč porabijo, jih je treba nadomestiti, ker sicer ne more vzdržati v boju za obstanek. Človeka morajo vzpodbujati vsi živi impulzi in po njem se morajo pretakati vsi živ* ljenjski toki. To je smisel in pomen novodobnih telesnih vaj za poklicno delavnost posameznika in družbe. Pot je torej za vsakogar jasno začrtana! Stanje učiteljskega osobja v Dravski banovini. Statistični podatki, ki jih danes priobču-jemo, so velezanimiva slika našega stanu. Ta števila so ogledalo, ki ne kaže samo razvr-ščenja učitelj, osobja v Dravski banovini po plačilnih skupinah in stopnjah, ampak tudi razberemo iz števil moč učiteljstva in razmah šolstva v banovini in njenih srezih. Omeniti moramo, da je to pravo stanje 1. marca t. 1. V razpredelnico je vnešeno vse učiteljsko osobje, ki je v službi, in to, bodisi da je aktivno v šoli, na dopustu, ali prideljeno na delo sreskim referentom in prosvetnemu oddelku Dravske banovine. Vneseni so tudi ve-roučitelji, učiteljice-redovnice in učitelji redovniki, ki so uvrščeni v pripravniško skupino. V razpredelnici so tedaj vsi učitelji in učiteljice, katerih delo je v osnovni ali meščanski šoli in ki so plačani iz kredita prosvetnega ministrstva. Koliko bi zmogli, ako bi se trdno organizirali! Naša moč, naše delo bi imelo veljavo, ki mu gre po važnosti omike in prosvete. Število učiteljskeg a osobj a uvrščenega v Štev. uč. Š i Š > Ime sreza VI. pl. »kup. VII. pl. skup. VIII.pl. skup. IX. pl. skup. X. pl. skup. s pravico o-i' M " Hi ® a?- «-■S >'j= Ji 2. 1. — 2. 1. — 2. 1. — 2. L — 2. 1. — i i a J. > > ® a j 3 H stopnjo stopnjo stopn O stopnjo stopnjo X-* «3 c Ž* M 1 7 8 10 6 5 10 10 13 17 2 1 20 1 5 115 2 27 14 22 — 20 21 2 24 15 3 12 27 — — — 15 1 4 6 213 3 5 4 1 — 5 3 — 6 6 — 6 6 -- — 1 11 — 3 — 57 4 Dol. Lendava .... 5 4 8 — 4 2 — 4 10 — 8 23 — — — 28 _- 5 1 102 5 7 3 10 — 8 7 — 4 12 4 11 23 1 — — 11 1 2 2 106 6 1 3 3 — 3 — 1 5 5 — 13 9 — — — 5 —. 1 1 50 7 13 11 11 2 10 6 2 10 23 — 11 12 _ 1 1 20 2 2 3 140 8 12 9 9 — 13 6 1 20 19 1 13 20 — — — 20 3 4 1 151 9 8 9 3 1 5 3 — 9 4 — 7 8 — — — 9 i 3 2 72 10 14 10 15 — 18 9 2 13 17 1 13 25 — —■ 1 23 1 3 5 170 11 Krško....... 8 8 11 — 7 9 3 16 16 — 17 39 — — —; 31 _ 7 2 174 12 16 17 5 — 9 10 3 16 16 — 17 17 — — — 12 2 2 — 142 13 9 7 8 1 11 15 _ 10 17 — 13 28 — — — 15 2 2 7 145 14 Ljubljana mesto . . . 72 29 21 — 19 19 3 25 13 1 3 6 1 —< 1 19 2 1 —r. 235 15 Ljubljana okolica . . . 36 30 44 — 28 29 — 38 23 — 19 18 — 1 1 12 2 5 1 287 16 7 6 7 — 7 0 1 16 10 — 9 19 — — 3 24 — 2 3 128 17 7 3 13 — 6 11 — 7 15 — 11 13 —' — — 17 — 1 3 107 18 Maribor desni breg . . 25 15 14 — 12 7 2 19 19 — 8 32 — 1 2 11 2 1 — 170 19 Maribor levi breg . 28 19 23 — 20 16 3 12 21 1 30 36 — — — 28 2 1 5 245 20 Metlika....... 3 — 2 — 1 3 — 3 5 —." 5 6 — — 2 9 _ 3 1 43 21 Murska Sobota .... 9 5 10 3 3 7 1 8 12 2 5 33 — — — 40 2 7 I 148 22 13 7 10 — 12 9 1 1 12 12 — 14 28 _ _ — 23 1 3 1 146 23 Ptuj........ 27 13 14 — 10 18 3 15 10 1 26 52 1 — 2 32 — 2 — 226 24 Radovljica..... 5 12 12 — 6 10 — 19 25 — 9 22 — — — 14 — — — 134 25 Slovenjgradec .... 8 5 4 — 4 5 1 7 15 1 12 22 — -: 3 8 — 1 1 97 26 Šmarje pri Jelšah . . . 11 4 7 .— 12 6 1 5 11 — 23 38 — - 1 29 — 5 1 154 27 Meščanske šole .... 33 17 34 — 37 23 4 37 41 — 25 12 — 1 1 2 — — — 267 28 1 1 29 Višja pedagoška šola . . — — — — — — 1 4 — 7 15 — — — 1 — — — 28 Skupaj . . . 417 271 331 7 296 264 34 371 406 15 360 609 3 6 17 499 25 75 47 4053 1019 567 811 984 26 524 122 4053 KARANTANUS: 0 „Našem rodu", ki nekaterim ni po godu. »Naš rod« je slov. učiteljstvu zelo pri srcu. To razvidimo iz raznih člankov v zadnjih številkah »Učit. Tov.«, to slišimo tudi na učiteljskih zborih. Saj po pravici. »Naš rod« je zamislilo (sicer nekoliko drugače, kot je) naše učiteljstvo; zanj je šlo na delo in našega učiteljstva uspeh je 24.000 izvodov tega lista. Vse priznanje tudi uredništvu, ki lista ne urejuje šablonslki, ga ne neguje le iz nalože» ne dolžnosti, ampak z ljubeznijo in stremljenjem, da bo list čim kvalitativnejši. Mimogrede — ni doslej obeh popolnih letnikov še nihče ocenil kot celote. Kritiko-valo pa se je tu pa tam le pavšalno in z do= brim namenom. Skoro vse učiteljstvo pa tudi drugi priznavajo listu njegovo — literarno vrednost. Naj omenim le Mrzelovo »Rožo« v 4. številki, ki je biser. Res, da učenci, in to celo 6. razreda, poiščejo najprej »Zgodbo o treh muckah«. Tam že vedo, kaj bodo našli. Tam so male slike, ki jih rajši čitajo kakor besede, tam se zgodba vedno dobro konča. Moral sem jih opozoriti na »Rožo«. Ko sem jim jo prečital, sem se uveril, da so pravilno občutili in razumeli zgodbo, ki se sicer zdi na prvi mah sentimentalna — pa ni. Lepa, globoka stvarca, pisana v slogu, ki je res samo Mrzelov in izviren, pa tudi življenjski in slovenski. In že slog je pol umetnine. Tudi drugi prispevki, v tej številki so prav dobri in primerni in je 4. številka doslej ena najboljših (5. štev. še nimam). Do tu bi bilo vse dobro. Vprašam pa: Ali naj ostane »Naš rod« zgolj literarna mladinska revija ter se naj v tej smeri še spopol-njuje? Slišijo se glasovi, ki so v naših društvih že v večini: naj bo list pisan samo za osnovno šolo, naj bo bolj časnik, kakor revija, skratka — naj bo šolski list. Na zborovanju ormoškega učiteljskega društva se je o tem mnogo debatiralo in je bilo soglasno mnenje članstva, naj se »Naš rod« preuredi v tej smeri. Stvar je mišljena približno tako: »Naš rod« naj ostane še nadalje mesec* nik, Iki pa se naj s svojim obsegom in kakovostjo papirja slkuša prilagoditi ceni 1"— Din za številko. Tako bi ga lahko naročili najsi-romašnejši. Nadomeščal naj bi čitanke, ki so postale po mnenju najvnetejših pristašev no* ve šole že anahronizem. Cena čitankam je v primeri z njihovo vrednostjo posebno na višji stopnji na vsak način previsoka. In priznajmo — nove in zanimive so učencu le malo ča* sa. Iz lastnega nagiba bo prečital kvečjemu nekaj leposlovnih sestavlkov, drugo pa — če bo moral. »Naš rod« kot šolski list — časopis bi bil otrokom vedno nov. Druga stran te preureditve bi bila najmanj 100% višja naklada, kar list poceni in izboljša. Z uvedbo šolskega lista, ki bi bil, če ne za vsa šolska leta, vsaj za srednjo in višjo stopnjo obvezen, bi se izdatki za šolske čitanke — drugih knjig skoro ne rabimo — črtali. To je — »štednja«. Seveda stoje vmes zakonski predpisi, ki uvajajo in še bodo uvajali monopol na zvezke, knjige in ne bodo dopustili novotarij, četudi niso slabe. Toda, saj to so le želje in pred* logi. Kakšna naj bo vsebina šolskega lista? Šolski list naj bo časnik, mesečnik, kjer se naj v glavnem obravnavajo aktualne zadeve, ki zanimajo otroka, ga vzgajajo in izpopolnjujejo njegovo znanje. Mnogo zanimivih, seveda skrbno izbranih in podanih novic iz domovine in vsega sveta, pridobitve tehnike, moderno gospodarstvo, zadružništvo, privlač- ni potopisi, zgodovina v obliki mičnih pove* stic, leposlovje z izborom klasikov, proslavo njihovih obletnic in sodobnih mladinskih pisateljev bodi pestra slika tega lista. Vse urejevanje šolskega lista bi seveda moralo biti sistematično pač z ozirom na to, da list nadomestujŽ čitanke in izpopolnjuje otrokovo znanje, ki se mu nudi po učnem načrtu. Vse to so seveda mnenja, ki bi jnorala zajeti širši krog učiteljstva, da bi o njih razpravljalo pri zborovanjih in na banovinski skupščini. Čeprav bi prizadejali pravkar omenjena mnenja, sem uverjen, da bo v dogledni bodočnosti tudi pri nas šolski list prodrl. Prvič, ker ga bo zahtevala moderna doba in šola. in drugič, ker bo praktičnejši in bolj življenjski kakor vse še tako skrbno urejene šolslke čitanke. Največja ovira njegovi uvedbi bodo seveda zadevni predpisi. Za zdaj pa delajmo na to in — čakajmo! Splošne testi. VABILO na izred. občni zbor društva Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic v Ljubljani, ki se bo vršil v nedeljo 19. junija ob 10. uri dopoldne v sobi odsekov JUU — sekcije za Dravsko banovino v Ljubljani, Frančiškaska ulica št. 6 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva 2. Likvidacija društva. 3. Ustanovitev zadruge z o. z. Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic v Ljubljani. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Lavrič Pavle, s. r., predsednik. Kumelj Metod, s r., tajnik. Likvidacija društva Samopomoč za otroke se mora izvršiti, ker oblast sprememb pravil zadnjega občnega zbora ni odobrila in je zahtevala, da se društvo preosnuje. § 27. dosedanjih pravil se glasi: a) Ako se dozna, da društvo ne more dalje obstojati, se skliče le v ta namen izredni občni zbor, pri katerem mora biti navzoča vsaj polovica plačnikov; od teh morata glasovati dve tretjini za razpust društva. b) Ako se po dvakratnem sklicanju ne udeleži izrednega občnega zbora polovica plačnikov, se sklepa pri vsakem številu navzočih plačnikov z dvetretjinsko večino. Ker je nujno potrebno, da pride nova zadruga čim prej do rednega de'a, apelira društveni odbor na vse plačnike, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Seja upravnega odbora JUU — sekcija Ljubljana bo 12 junija t. 1. v Ljubljani. Člani prejmejo posebna vabila z dnevnim redom pravočasno. — Pojasnilo k razpisu učnih mest. Nekateri interesenti so se obrnili na sekcijo glede razpisa mest šol. upravitelja, ker so jim sreska načelstva vrnila prošnje z motivacijo, da ministrski razpis v »Službenih novi-nah« nima takega razpisa. Prizadetim pojasnjujemo, da razpisuje ministrstvo le učiteljska mesta in postavlja le učitelje, ker § 346. uradniškega zakona od 31. marca 1931. ne predvideva zvanja »šolski upravitelj« in je Glavna kontrola taka postavljenja osporila. Kjer je prosvetni oddelek banske uprave razpisal mesto šol. upravitelja, bo tudi po imenovanju poveril prizadete prosilce s posli šol. upravitelja. — Ker v »Službenih novinah« ni vseh prostih mest, kakor so bila prvotno objavljena, sporočamo prizadetim, da je me-rodajen razpis po »Služb, nov.« in »Služb, listu«. — Zadružno knjigovodstveni tečaj bo priredila v letošnjih počitnicah sekcija JUU s pomočjo kraljevske banslke uprave. Na tečaj bodo sprejeti učitelji, ki že vodijo zadruge, pa se žele še izpopolniti, in oni, ki si žele pridobiti potrebnega znanja iz teh panog v svrho ustanavljanja in vodstva zadrug. Čas, kraj in organizacijo tečaja ter pogoje za sprejem v tečaj bomo objavili, čim bodo izvršene vse priprave. V tečaj, ki se bo vršil najbrž v mesecu juliju, bo sprejetih 30 učiteljev odnosno učiteljic. — Članom učiteljskega društva v Kamniku. Konec maja so prejeli člani položnice z označenimi dolžnimi zneski do 30. 6. t. 1. Prosim, da poravnajo dolg po prejemu junijske plače, da bo moglo društvo zadostiti svojim obveznostim. — Blagajnik. — Trije počitniški učiteljski tečaji. Sekcija za Savsko banovino priredi v letošnjih velikih počitnicah tri samoizobraževalne tečaje in to glasbenega, ki se vrši v Zagrebu v juliju, meseca avgusta se vrši tečaj za so-kolsko telovadbo v Criikvenici, a tečaj za ro-kotvorni pouk se vrši v Selcih v avgustu. Vsi trije tečaji so štiritedenski. Za vsak tečaj je vplačati Din 300-— kot vpisnino. Oskrboval-nina znaša v Zagrebu Din 750'— a v Crikve-nici in Selcih Din 900'—. Natančnejša pojasnila daje JUU sekcija za Savsko banovino v Zagrebu, Bogovičeva ul. 7 Prijave je poslati še v teku meseca junija. Nekaj projektov za te tečaje ima tudi sekcija v Ljubljani, kjer jih reflektanti lahko dobe. — V učiteljski dom v Beogradu bo sprejetih v šolskem letu 1932./33. šestdeset učiteljskih otrok, ki obiskujejo v Beogradu šolo. — Tudi v Mariboru bo v prihodnjem šol. !ietu otvorjen v novokupljenem domu inter- nat za učiteljske otroke — Zadruga »Učiteljski dom« v Ljubljani ima že stavbni prostor in precejšnje, a ne zadostno premoženje, zato apeliramo na vse tovariše (ce), da se ob vsaki priliki spominjajo učiteljskih domov. *m- OBLAČ1LNICA ZSk SLOVEN3JO ~mt LJUBLJANA, MiKioSSiev» cesta 7 priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blag» prvovrstnih čeških, nemških iu angleških tovarn: Državni nameitenci dobe bago tudi na obiske [troti predložitvi leijitiKMt. — Štiritedenski gospodinjski tečaj za učiteljice se bo vršil od 4. do 30. julija t. 1. na dr Krekovi meščanski gospodinjski šoli v Zgornji Šiški pri Ljubljani. Natančnejša pojasnila daje, in priglase sprejema upravitelj-stvo šole do 15. junija t. 1. — Popust na železnicah za obiskovalce vsesokolskega zleta v Pragi. Na IX. vseso-kolskem zletu v Pragi pričakujejo kakih 800 tisoč obiskovalcev, pretežna večina iz Češkoslovaške, a prišlo bo tudi mnogo gostov vseh držav sveta. Ker bo poleg Sokolov tudi mnogo nesokolske publike, bo veljal tudi za te popust 33% po češkoslovaških železnicah, če bodo imeli izkaznico sokolske razstave. Na jugoslovenskih železnicah jim bo dovoljen 50% popust, a samo na povratku. Sokolska razstava bo zelo zanimiva in bo na njej zastopan tudi SKJ. Razstava traja od 18. junija do 10. julija. Popust na železnici velja od 14. junija do 14. julija. Izkaznica za sokolsko razstavo se dobi za 30 Din pri vseh češkoslovaških konzulatih in pri vseh jugoslovenskih zastopnikih praškega vdesejma aaaaiitfaaaaaaaauaBa*aaaa*aaa«aaMaa*a»aaaaaaai»B««"i MIROSLAVU LEITGEB MMPimmtmni i hi mnn Jurčičev tbg štev. 3. Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtisk. ■■aaaaaaaaaaaaaaffaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaanuaaraaaaaM — Krivična kritika. V majniški številki mesečnika »Treznost«, Iki izhaja v Celju, si je pisec članka na strani štev. 4, drugi stolpec, izbral učiteljstvo, katero kritizira na zelo nedopusten način. Učiteljstvo kot stan smatra samo za plačane uradnike, ki prebijejo tistih par ur med štirimi stenami in si mislijo, da so s tem svojo dolžnost izvršili. Sploh dvomi, če učitelji razmišljamo o svojih dolžnostih. Višek nesramnosti _ pa doseže člankar, ko pravi, da bi vzor učitelje lahko našteli na prste. Vidi se, da člankar-absti-nent hoče naprtiti učiteljstvu največ krivde, da treznost med širokimi plastmi naroda tako slabo napreduje. Vprašamo pa pisca članka, ali je samo učitel jski stan tisti, ki vzgaja, ali drugi stanovi nimajo tistih dolžnosti vsaj v pravcu treznosti. Je že res, da omenja z besedico tudi duhovščino, ali glavno ost je nameril na učitelje. Kaj pa drugi stanovi, so vsi sami idealisti, brez grehov in napak. Skrajno netaktno je, da kar ves učiteljski stan smatra za tako manjvrednega, ker pravi, kakor sem že prej omenil, da vzor učitelje lahko našteje na prste. Za take neokusne napade so potrebni tudi dokazi, ker drugače si bo javnost res mislila, da je učitdjstvo nepotreben parasit na državnem telesu Ker izgleda, da ne bo konec takih pavšalnih žalitev, bo potrebno, da si učiteljstvo za take napade pridobi zadoščenje, če ni mogoče drugače, pri sodišču. Tiskovine i. Spisek otrok, ki so dorasli za vpis v šole 2. Spisek defektnih otrok po §§ 15. in 58. zakona o narodnih šolah 3. Matični zdravstveni list za defektne otroke 4. Poročilo o boleznih pri otrocih po novih pravilnikih I. o zdravniškem pregledu otrok za vpis v šole; II. o zdravniškem pregledu dece za sprejem v šole za defektno deco in dolžnostih zdravnikov v teh šolah ter vse nove predpise a) o zdravniškem pregledu dece za vpis v šole; b) o postopanju za vpis dece v šole za nezadostno razvito deco in učnih načrtih za te šole; c) o postopanju za vpis dece v gluhonemni-ce in učnih načrtov za gluhonemo deco; d) o postopanju za vpis slepe dece v zavode za slepo deco in učnih načrtih za pouk slepe dece izda UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI. Tiskovine se lahko naroče takoj, za knjigo o vseh gornjih novih predpisih pa sprejema prednaročila KNJIGARNA »UČITELJSKE TISKARNE« v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6. — Laporje. V nedeljo 22. maja smo obhajali na tukajšnji osnovni šoli »Materinski dan«. Priredili smo 2 otroški igrici »Mati in otroci« ter »Dva računa« z več temu dnevu prikladnimi deklamacijami. Obe igrici sta prav dobro izpadli. Posebno pestra je bila slika matere z deco na novopreslikanem in predelanem odru, ki predstavlja cvetočo pomlad. »Dva računa« sta oba igralca izvedla prav dobro, da sta marsikateri navzoči mamici izzvala solze v oči. Obe igri sta vodili tov. Angela Lorberjeva in Marica Robičeva, uvodni govor tov. Lorberjeva, petje pa tov. Logar Franjo Oba zastora (spredaj in zadaj) ter kulise nam je iz prijaznosti preslikal tov. Vlado Lorber iz Št. Ilja, brat tov. Lorberjeve. Oder sam pa je last domače »Sokolske čete« oziroma bivšega Tamburašlkega društva. --Udeležba je bik za naše skromne razmere še dovolj lepa. Izkupiček je bil, kot običajno, še zadovoljiv ter se bo razdelil med tukajšnjo ubožno šolsko deco. Na Vidovo pa ponovimo igro »Šivilja Klara«, katero smo že igrali za rojstni dan Nj. VelL kralja. — Zamenjava službenih mest. Zamenjata se dve službeni mesti na Bledu z ljubljansko okolico. Če je kdo pripravljen zamenjati, naj to javi upravi »Učiteljskega Tovariša« pod »Bled«. Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne! LISTEK Jože Župančič: Mahatma Gandhi — kot vzgojitelj. V letošnjem »Učiteljskem Tovarišu« z dne 18 februarja smo malce pokramljali o možu, ki še danes zanima dobršen del svetovnega javnega mnenja. Prikazati sem skušal Mahatmo Gandhija kot vzgojitelja. Malce mi je zadeva takrat spodrknila, kakor bi mi [:ahko očitali v kaki »boljši« družbi. Pripeljal sem moža kar in »in medias res« — niti ga nisem utegnil predstaviti. To pa bolj iz vzroka, ker je Gandhi tako poznat vsepovsod, da bi bilo o njem res odveč vsako široko razkladanje ob vstopu v naš tednik. Res pa je tudi, da poznamo Gandhija kot tip skromnega moža tako po zunanjosti in obleki, ka-kot tudi po življenjskih navadah. Marsikoga bi ta skromnost zavedla do misli, da je vzet Gandhi iz povprečne indijske sredine, kajti smo o njegovi šolslki izobrazbi doslej malo izvedeli iz naših dnevnikov. V malem priročniku »Knaurs-Konversa-tionš!exikon«, ki sem ga nedavno kupil Učiteljski knjigarni za borih 45'— Din (v platno vezana skoro 1000 strani obsegajoča knjiga vsebuje 35.000 razlag za besede, 2600 ilustracij, 70 podob oz. zemljevidov itd. itd.), pa najdemo pri besedi Gandhi naslednje podatke : Machatma Karamhandra Gandhi se je rodil 2. oktobra 1869. Študiral je kot državljan Velike Britanije, doma je iz kolonije angleškega imperija, v Londonu. Posvetil se je advokaturi, zdaj pa zagovarja osvoboditev svojih rojakov izpod oblasti Britancev Bojuje se za svoje ideje že več desetletij, zdaj se je postavil na čelo uporniškega gibanja v Južni Afriki. V poli- tičnih bojih je le za mirna sredstva: pasivno rezistenco, najljubši pa mu je bojkot angleških proizvodov, ves pa je v ognju, ako po-nagaja s tem kolonijalnim državnim financam in nam je še v živem spominu, kako je pestil rojake, naj ne uživajo monopolske soli, temveč si jo naj raje kar sami pridobivajo iz slane vode. Zato pa hodi sam tudi v mrzli klimi do gole kože razgaljen, da mu ni treba nadeti volnenih izdelkov svojih gospodarjev Da se izogne nakupu predilniških izdelkov sam in njegovi sobratje, je uvedel spet v življenje Južne Afrike orodje iz romantičnih časov: — kolovrat. Kakor ga torej vidimo, je zelo bogat na raznih domislekih, da se otrese vsakega neljubega dotika z Angleži, in mu bo menda najbolj po godu, ako bo lahko združil za svoje svete že/.je in namene oba največja indijska rodova: Mohamedance in Hinde. V taki složni družbi bi šteli njegovi privrženci v milijonih. Toliko zaradi »bontona«, da predstavimo Mahatmo, kdo je in kaj je! Zdaj pa še k jedru našega pomenka: h Gandhi ju-vzgojitelju. — Satya graha! Nasilja nikar! Kakor označujejo Gandhija vsa dela, ne spada v tisto vrsto mož, ki bi pridigal vodo, sam pa bi se krepčal z vinom! Kar je menil, da je dobro za njegovo lastno družino, to je prepovedoval tudi ostallim, in obratno tudi: kar je spoznal za dobro drugod, to je bila smernica tudi za njegovo lastno domačijo, družino. Nikoli ni popustljiv, nikjer in nikoder, niti ne priznava svojemu ožjemu krogu ni-kakih spregledov niti priboljškov. Je strog pripadnik — principov! Naj ima besedo Mahatma, da ga spoznamo iz življenja: »Bilo je na moji — Tolstojevi — farmi. Baš takrat se je zadrževal pri nas Mr. Kal-lenbach, eden mojih najzvestejših sodelavcev v Južni Afriki. Opozoril me je na nelko njemu neljubo točko v naši domačiji. Med naselniki na farmi je bilo tudi več tujih otrok, ki so jih poslali starši k nam na šolanje. Dečad pa je bila vsakovrstna, zlasti eden je bil že tak neugnancc, da je presedal vsem. Nismo ga mogli ugnati; odveč je bilo vse prizadevanje, da se fantič poboljša. Bil je celo od dneva do dneva hujši in je bil na farmi kamen spodtike vsem. Pa mi je dejal nekega dne Mr. Kallenbach, ko mu je bilo mladeničevih razbrzda-nosti že dovolj: »Ne razumem, dragi prijatelj Gandhi, Ikako dopuščate, da se krečejo tudi vaši 3 sinovi v družbi največjega pokvarjenca naše farme. Prav nič mi ni všeč sožitje vaših sinov z razbrzdancem; kajti je možna za nje samo ena posledica, tudi vaši fantje se bodo demoralizirali.« — »Kako pa naj dd'am na farmi razliko,« sem menil ves presenečen dragemu tovarišu, »saj sem odgovoren tako za svoje fante, prav tako kakor tudi za tistega ničvredneža. Sp''oh pa fanta ne morem odsloviti, ker so mi ga starši v dobri veri, da bo enakopraven član naše farme, zato poslali semkaj. Radi tega sem prisiljen, da ga obdržim še nadalje v naši sredi in tudi med mojimi fanti. Oba pa dobro veva, da se vsakdo, ki živi v družbi ostalih, nauči lahko marsikaj, tako dobrega kakor tudi slabega. Ne morem, da bi svoje dečke svaril pred občevanjem z nadlego naše farme, s tem bi jih navajal, naj se dvignejo nad — ostale. Ne, ne! Tega nikakor ne mo-* rem .. . Prepričan sem, da bi jih s tem pove-del na življenjska stranpota...« je nadaljeval Gandhi ves v ognju, pomislil, pa spet nadaljeval: »Menim, da je prav taka mešana družba za prečiščenje značaja nad vse potrebna. Človek se nauči razlikovati sam od sebe med dobrim in slabim. Prav zato puščam svoje sinove v tako mešani družbi, ker sem prepričan, da jim bo to za vzgojo značaja le koristilo ...« Mr. Kallenbach: »Kaj pa, če se bodo navzeli le slabih dečkovih lastnosti?« ... Gandhi: »Seveda, računati je treba tudi s tem.« — Mr. Kallenbach je dvoumno skomignil z rameni. . rekel pa ni ničesar več. Gandhi- jev stoičen, a vendar preračunan odgovor mu je menda zaprl sapo. Vzgojitelj Gandhi pa se v svojih fantih ni zmotil. Sožitje z ostalo deco je mladeniče !'e utrdilo, od ostalih so se navzeli le dobrih lastnosti, slabe lastnosti pa so se naučili spoznavati in — zaničevati. S tega in podobnih primerov zaključuje Mahatma: »Nepokvarjeno mladino lahko prepuščaš v družbi s pokvarjenci, so lahko skupno pri pouku in tudi med seboj občujejo. Ne bodo se zgubili; — to pa predpostavljam, da je tak poizkus pod budnim nadzorstvom staršev ali drugih vzgojiteljev.« To slednje pa je Gandhi — podčrtal! Prav svojevrstno obsoja indijski modrec tak način vzgoje, ki deco omehkužuje: »Le nikar ne povijajmo dece v bombaž in jo ne zaki.epajmo za visoike zidove ... da jih obvarujemo pred nevšečnostmi sveta. Nasprotno pa imejmo deco, ki se giblje v mešani družbi, tako po značajih kakor tudi po spolih, povsod pod stalnim, opreznim nadzorstvom. Gandhijevih naukov se ni navzela le njegova družina, pripadniki njegovih idej gredo v visoke milijone, ki so voljni dati za svojega voditelja vse! Najmlajši Mahatmov sin, Devadas, je bil nekoč na obisku pri svojem očetu, ki je bil spet v političnem zaporu. Sin se je topil v solzah in so ga lle s težavo vsega skruše-nega odvedli prijatelji iz neprijaznega očetovega doma. Kratko zatem pa so aretirali tudi Deva-dasa, ki so ga tožili podobnih političnih dejanj, kakor njegovega očeta. Devadas je poudarjal sodniku: — »Res je, kriv sem dejanj, ki mi jih pripisuje obtožnica Zagrešil sem vse očitke premišljeno in preudarno. Prosim, da mi odmerite — najvišjo kazen!. .« Tako Devadas in mnogi drugi!... — Na razstavo perutnine in kuncev, ki —g Učiteljski dom v Ljubljani. Tonetov jo priredi Kmetijska družba v Ljubljani dne in Lojzetov nabiralnik »mlin« je namlel v 4 junija ob 10. uri na velesejmu, opozarjamo maju za Učiteljski dom v Ljubljani 82-50 di- vse učitelje, posebno pa one, ki se pečajo z —J™ ----:----L—1 "" ^ - rejo malih živali. Razstava bo pokazala lepe uspehe reje teh prekoristnih živali. — Današnji šteVilld prilagamo recepte za močnate jedi, serijo »B«, katere izdaja ' vsake tri mesece naša domača tovarna za pe-civne praške: Adria v Ljubljani. Kdor zeli, da se mu druge izdaje redno pošr jajo, naj javi svoj naslov omenjeni tovarni. K.dor se ne poslužuje preparatov te naše edine domače tovarne, naj piše po vzorce, da se o nenadkriljivi kakovosti njenih preparatov prepriča. Tovarna je svoje preparate tako izpopolnila, da daje za njih najboljšo kakovost polno jamstvo. — Obisk mednarodnega vzorčnega vele-sejma v Ljubljani. Kraljev, banska uprava je izdala naslednjo okrožnico: Od 4. do 13. junija se bo vršil letos XII. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani. Kakor druga leta, bo tej gospodarski prireditvi priključenih več specialnih gospodarskih razstav. —Za šolsko mladino je določena znižana vstopnina 3 Din za osebo, spremljajoče učiteljstvo pa je vstopnine prosto. Enako tudi nekaj najrevnejših učencev vsakega razreda po uvidevnosti dotičnega g. razrednika. — Obisk vdesej-ma se lahko uporabi kot poldnevna, odnosno celodnevna poučna ekskurzija narjev. V Metodovem se je nabralo 39 Din, v urednikovem 1850 Din, v Kocijančičevem pa 15 Din, skupaj 155 Din. Koliko bi lahko bilo, če bi imele vse tovarišice in tovariši svoje nabiralnike! Zbirka bi šla v tisočake. Naj v juniju ne bo nikogar, ki bi ne imel nabiralnika. V vsaki pisarni in zbornici naj bo na vidnem mestu, da ga nobeden ne prezre. — Ga. Ema Gantar iz Ljubljane je darovala domu v spomin smrti svojega očeta Ivana 100 Din. Sresko učiteljsko društvo v Logatcu je poslalo redni prispevek 200 dinarjev. Ga. Helena Gruden je odstopila domu od zavarovalnega prispevka, ki ga je prejela ob smrti svojega soproga Karla, šol. upravitelja v Dobličah, 60 Din. — Hvala vsem darovalcem! — Jos. Kobal, blagajnik. N aročajte vse potrebščine potom Učit. gosp. poslovalnice! mamrnkrn Katic«* —mm Publikacije M. M. — V nekaj dneh bodo tiskane vse 4 knjige M. M., ki se kmalu razpošljejo po šolah. Prva ekspedicija je namenjena srednjim šolam, kjer se šolsko leto prej zaključi. Kot smo že javili, dobijo letošnji naročniki naslednje knjige: _§ Pripravniki (-ce) — povračilo potnih »življenje hudobne kavke Katke«. Slika- Osebne zadeve. —i V IX. skupino so prevedeni: Hari Zoltan, učitelj v Stanjevcih, in Janko-Šuman Elizabeta, učiteljica v Gor. Sušicah. ^■■■■^■■■HHHMMHMHHRBBMHKBIli&GfflBKjfr Učiteljski pravnik. Obrambni vestnik. —ob »Slovenec« št. 119 od 26. V. 1932. prinaša sledečo »senzacijo«: Kaj pravite? »Gospod urednik! Vprašanje bo prišlo nazadnje. Najprej tole: Vem, da se boste tudi Vi zgrozili, ko izveste, kake stvari se objavljajo v listu, ki ga smatrajo za prvo slovensko pedagoško glasilo. Živimo sicer v času presenečenj. Še ni minila ena senzacija, že čakamo druge. Če je ni, nekaj manjka in časopis, ki je brez nje, ni zanimiv. Doživljamo pa senzacije, ki režejo globoko, ki izpodejdajo korenine naših verskih svetinj, ki rušijo temelje našega verstva in verskega življenja, ki hočejo uničiti bistvena načela krščanske vzgoje... Za take senzacije med vrsticami takozvanih znanstvenih vzgojnih razprav bi morali imeti bolj pazno oko vsi resnejši krogi, ki jim je mar zdrav napredek na šolskem torišču, ki jim je čuvati versko-nravna vzgojna načela. Kaj prav za prav hočem? Opozoril bi rad na zablodo, ki sem jo zasledil v znani pedagoški reviji »Popotnik«. Zdi se, ila smo krščanski pedagogi premalo pozorni na vsebino tega lista. Res je, da objavlja tudi marsikaj dobrega; toda če se loteva z briskira-njem temeljnih verskih resnic, če hoče z lahko gesto delati črte čez od Boga razodete verske nauke, moramo pa vsi prijatelji mladine in naše šole enoglasno zaklicati: Tega ne bomo trpeli! Kaj pa je bilo? Navajam doslovno. V letošnji 8. štev. je omenjeni list pod zaglav-jem »Kakšna bodi mladinska knjiga« objavil Ob 10. uri maša za umrle društvene člane v župni cerkvi. Ob 11. slavnostno zborovanje v dvorani okrajne hranilnice. — Po slavnostnem zborovanju skupen obed istotam. Tega zborovanja se udeležita tudi sreski učiteljski društvi Maribor mesto in Maribor desni breg. Miloš Tajnik, predsednik. = RADOVLJIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima svoje letošnje zadnje zborovanje, 'kakor je bilo določeno na zadnjem jeseniškem zborovanju, v ponedeljek 13. junija ob 9. uri dopoldne v poslopju osnovne šole v Kamni gorici. Po referatu in poročilih je ogled kraja in kamnogoriških znamenitosti, potem pa izleti v okolico. Oni tovariši (ce), ki se pripeljejo s prvim jutranjim vlakom, se snidejo takoj po prihodu vlaka na radovljiškem kolodvoru, nato je pešizllet če novo brv v Kamno gorico, približno 1 uro hoda. Obedujemo skupno! Za obed naj se vsakdo javi nepreklicno do 8. junija upravitelju šole v Kamni gorici. Da se prav vsi vidimo na zadnjem zborovanju! — Predsednik. Poročil»: + JUU SRESKO DRUŠTVO V DOL. LENDAVI je zborovalo dne 7. maja v Čren-šovcih. — Navzočih 48 članov. Predsednik otvori zborovanje in pozdravi vse navzoče. Tov. Gumilar je sporočil zahvalo ljutomerskega društva za naše čestitke k 60-letnemu jubileju. Po sprejemu zapisnika so bili prečitani dopisi Temu je sledilo predavanje tovariša A. Krepsa o zgodovini Lendave in nje okolice. kot »resume« tole: »Mladinska knjiga vzga- Po očrtanem geografskem položaju je predo jaj, uči spoznavati resnično in pristno in ne- čil predavatelj potek važnejših dogodkov do posredno življenje, ki obdaja deco. . in naj novejše dobe. Ker ni tozadevno druge litera-ne plava po eteričnih višinah, podzemeljskih ture, kakor one v madžarščini, je bilo to pre- gradovih in nebesih, naj ne slika devetih, de- davanje polno odkritij zlasti za one, ki niso setih, enajstih pravljičnih nebes z angeli, službovali v še neosvobojenem Prekmurju. svetniki, kralji in škrati... V misterioznosti Nato so živo debatirali tov. Časar, Gumilar, poveduje Edo Deržaj brez besed — samo s slikami vesele in nevesele doživljaje kavke Ta knjiga je prva slikanica v pubikacijah M. M. in veselje nad njo bodo imeli predvsem naši najmlajši. Druga knjiga — »Botra z Griča« je namenjena predvsem učenkam. To je knjiga, ki smo jo že dolgo obljubljali, a jo šele sedaj lahko damo. Delo o gospodinjstvu je to, a pisano tako poljudno in lepo, da se čita kot povest. Knjigo je spisala znana strokovnjakinja na tem polju Kristina Hafnerjeva, ki je tudi prejela z njo pri natečaju prvo nagrado. — Delo je okusno ilustriral Fr. Sti-plovšek. Tretja knjiga je Bevkova povest »Lukec išče očeta«. Že prva Bevkova knjiga je bila zanimiva. Toliko bolj zanimiva pa je ta knjiga. Otroci jo bodo požirali kot indijanerico. Bevkovo delo pa ni plaža, ampak je umetnina prve vrste Naslovno stran je narisal M. Gaspari. Četrta knjiga so »Kresnice««, ki jih je letos uredili Ribičič. Te bodo prenovljene letos nazunaj in navznotraj. Naslovno stran je izdelal N. Pirnat. Vsebinsko se bodo ločile »Kresnice« od prejšnjih. Ne bodo imele drobiža in običajnih statističnih tabel, bodo pa zato priobčile kratek pregled vseh važnejših dogodkov v tekočoim letu, poleg tega pa bodo imele še prispevke 24 naših najboljših pesnikov in pisateljev, ki nam pripovedujejo zanimive doživljaje iz svojih otroških let. Poleg originalnih portretov in podpisov teh literatov prinesejo tudi njih kratke živ-ljenjepisne podatke, ki jih bodo lahko tudi učitelji s pridom porabljali pri pouku. Portreti so dela 9 naših slikarjev. sebi: Smo nerazumljivi! Imamo neumrjočo dušo! Smo vzvišeni nad stvarmi! Smo kralji zemlje! Smo polbogovi!« Tako hoče pisec nekako pod plaščem pseudoznanosti v eno vrečo vsuti vse, kar je pravljica in v isto vrsto staviti tudi večne resnice božje! In take abotne trditve pridejo Nadaljevanje gornjega referata je bilo predavanje tov. Kokolja o stilnih sorodnostih Prekmurcev in Madžarov. S slikami in vzorci je pokazal najprej celokupno slovensko ljudsko umetnost (pesmi, noše, ljudsko slikarijo, vezenine), posebej pa njen vzhodnjaški sti1! in njegovo moč na bližnjo madžar- v list, ki ga naročajo in plačujejo slovenski sko soseščino, ki se še danes prikazuje v nc-šolski odbori, slovensko učiteljstvo in mnogo katerih naših posebnostih. drugih, ki spadajo med pedagoški svet! Uredniki bodo rekli: Saj je za to odgovoren avtor spisa, ki je podpisan. Mi pa pravimo: Glavno odgovornost pred Bogom in pred vestjo imajo uredniki, ki so to dali objaviti, saj je menda članek izšel z njihovo vednostjo. Če pa je izšel brez njihove vednosti, naj ga obsodijo! Dokler pa se to ne zgodi, vprašam: Ali smem po vesti še naročiti list, ki se v njem tako briskirajo resnice božje?!« • Prvotno smo nameravali dati piscu gor- Predlogi. Sprejeta je bila resolucija obmejnih sreskih društev, ki so zborovala v Mariboru z nekaterimi dopolnili in izprememba-mi K toč. 8. Ako se izenačijo draginjski razredi, tedaj se naj povsod uvede II. draginjski razred, ne pa da bi se sedanja I. in II. razred reducirala in izenačila s III. razredom. Slednje bi značilo odtegnitev še one malenkosti, ki jo uživajo do sedaj oni, ki so v boljš'h draginjskih razredih. K toč. 19. in 21. Ko zajema gospodarska kriza tudi učiteljski stan, sta^ljamo sekcij-predlog, naj ona ne stavlja na razpolago naših moči, tako na pr. ne učiteljev s 35 leti, stroškov za polaganje praktičnega izpita. — nica je razdeljena na 8 poglavij. Tu nam pri- smo postali skrivnostni, trditi smo začeli o Horvat Iz., Peternel in dr. Po § 14/7 U. Z. so imeli pripravniki pravico ' ' T?J- = 1----u„„„j ° c— --------T----------kt-j-u------— do potnih stroškov do 31. III. 1932, ker je odstavek 7. § 14. U. Z. razveljavljen s čl. 62. fin. zakona za 1 1932/1933, ki je stopil v veljavo 1. IV. 1932, nimajo učitelji ob polaganju praktičnega izpita več pravice do povračila potnih stroškov. —§ Tožbe na Državni svet, kakor tudi odgovori na tožbe Glavne kontrole, se vselej pošiljajo direktno Državnemu svetu v Beogradu in ne po uradni poti. Take pošiljke je pošiljati priporočeno s povratnico. Rok za vlaganje tožb proti odlokom ministrstva je 30 dni po prejemu odločbe, rok za odgovor na tožbo Glavne kontrole je pa 15 dni po prejemu tožbe. § Pripravniki — prevedba v uradniško skupino. Prošnjam za prevedbo v uradniško skupino je priključiti v posebni ovojni poli originale dokumentov, kakor je odredilo ministrstvo prosvete. Vsak drugačen postopek le ovira hitro rešitev prošenj. V izvod je vpisati oceno za toliko šol. let, kolikor jih je potrebno po § 13. odnosno 49. u. z. za napredovanje v skupino. Glede vpisa ocen se je ravnati po razpisu prosv. oddelka kraljevske banske uprave. § Dnevničarji — zdravljenje v bolnicah. Ker je s finančnim zakonom za 1. 1932 /33. ukinjeno zavarovanje dnevničarjev in honorarnih uslužbencev po zakonu za zavarovanje delavcev, imajo v slučaju bolezni pravico do nagrade iz državne blagajne do 65 dni v letu po čl. 173. zakona o uradnikih Dokler pa se ne ustanovi podporni fond in predpiše uredba po § 56. fin. zakona, je odredilo ministrstvo financ, da se ti uslužbenci smatrajo kot državni uslužbenci v pogledu olajšav glede zdravljenja v javnih bolnicah in klinikah. § Napredovanje v višje položajne skupine. Po odredbi kraljevske banske uprave je predlagati prošnje za višjo položajno skupino v dvojniku. En izvod prošnje je kolkovati s 5 Din in priloge te prošnje z 2 Din — drugi izvod prošnje in priloge so kolka proste. Ker je treba v predlogu navesti, na podlagi katere priloge si je pridobil prosilec pravico do višje skupine, je potrebno, da se označijo prošnje z A in B ter priloge z A/l itc!.. kakor je že svojčas odredila kraljevska banska uprava. — Priloge teh prošenj so: Ukazni dekret odnosno dekret ali uverenje o napredovanju v poslednjo skupino po prejšnjem Ur. zakonu, prevodnica na plačo po novem Ur. zakonu in izvod iz Uslužb lista. — V prošnji je navesti datum in štev. dekreta o na- nje »senzacije« primeren odgovor. Opuščamo kakor tudi ne poročenih učiteljic. Teh vpra tudi to, ker je za pametnega človeka nepo- šanj sploh ni treba načenjati z naše strani, sekcija nima za to mandata našega društva. Vodstvo sekcije naj v vsem uvede najširši parlamentarizem, vsi predlogi sekcije naj izidejo s predhodno odobritvijo sreskih društev Po živahni debati je bilo zborovanje zaključeno. Peternel, predsednik; Kokolj, tajnik. treben vsak odgovor. Ugotavljamo samo, da so to metode iz 1. 1908. Učiteljstvo naj sodi samo! Šolski radio. —r Program za XXX. teden. V torek 7. junija bo predavali, v šolski radio uri gosp. Viktor Pirnat: Od drevesne skorje do pluta-stega zamaška. I.—II. V petek 10. junija bodo izvajali učenci in učenke trebanjske šolt z Dolenjskega pod vodstvom gosp. Marjana mm Knjige M. M. dobijo samo celoletni Tratarja igro: Pehta Pevske točke bo sprem- naročniki »Našega roda«, ki doplačajo še 2 50 Din. Kdor ni naročen na ves letnik »Našega roda«, knjig ne dobi, če prej ne naroči še ostalih številk. Za nečlane M. M. stane vsaka knjiga rednih publikacij 5 Din. Novi naročniki, ki še nimajo Bevkove prve knjige »Lukec in njegov škorec«, jo lahko še dobijo pri upravi M. M za 5-— Din. Opozarjamo na subskripcijo za dr. Čer-meljevo knjigo »Nikola Tesla in razvoj elektrotehnike«. Knjigo bi morala imeti vsaka šola, vsaka knjižnica, poznati bi jo moral vsak učenec v višjih razredih. Iz nje spozna vsakdo v lahki obliki bistvo, svojstva in važnost vsegamogočne sile elektrike, ki je pod- Ijala na I.—II. klavirju ga. Vida Dereanijeva. predovanju v zadnjo prejšnjo skupino, ki je laga vse sodobne kulture in civilizacije. Kdor edina merodajna za napredovanja po novem Ur. zakonu (§ 49. in 249.). Naša gospodarska organizacija. Tovarišice, tovariši! — Učiteljski dom v Ljubljani se bliža uresničenju. Naročeni so že podrobni načrti. Zato ne držimo rok križem, ampak žrtvujmo vsak po svoji moči! Spomnimo se vsak z malim darom svojega doma ob sedanjih mesečnih prejemkih in pokažimo f tem, da znamo ceniti moč organizacije. Položnico dobite pri vsakem poštnem uradu. Ček. številka Učit. doma v Ljubljani je 13.939. —g Ali že uporabljate pri domoznanskem pouku zemljevid »Kamniške planine«? Ako ne, naročite ga takoj pri Učitdljskem domu v Ljubljani, kjer ga dobite za 4 Din. —g Plačilne pole za mesec junij so razveselile marsikatero tovarišico in tovariša. Ali bi ne bilo mogoče, da nakloni vsak svoj drobec od tega našim učiteljskim domovom? Oba sta potrebna: ljubljanski temeljev, mariborski opreme. Ne pozabite jih! prečita to knjigo, se seznani z našim velikim izumiteljem in učenjakom, z Nikolo Teslo, in spozna, koliko so Jugosloveni sodelovali pri sodobnem razvoju elektrotehnike. Zadnja številka »Našega roda« je izšla te dni s prav bogato vsebino. Z verzi so zastopani Zdravko Ocvirk, Albert Širok in Bitenc. Vsi trije imajo pomladne motive. V prozi končuje Ribičič zanimive »Žabe«, Winkler ima trpko stvarco »Brinjeva drevesa«, Magajna daljšo in originalno »Lutko Veselo«, Zupane pa kratko in veselo »Draši-čan se z bolho meni«. V rubriki »Naši možje« piše France Vodnik, pesnik in kritik »Doma in Sveta«, o Otonu Župančiču in predvsem o njegovi zadnji izdaji »Cicibana«. Doma in po svetu prinaša Sirkovo zanimivo potovanje »Iz Sv. Križa v Barbano s čolnom« in »Igralsk». njivica« pa Skrbinškovo »Rožo« Stanovi or?amzad>> JUI' Iz —JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — VZHODNI DEL zboruje v soboto 11. junija in ne 14 junija, kot je bilo v prejšnji številki »Učiteljskega Tovariša« pomotoma navedeno. Zborovanje se vrši v iste,m kraju in z istim dnevnim redom, ki je že bil objaVljen. = JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA MESTO bo zborovalo v sredo 8 junija ob 8. uri v telovadnici II. deške osnovne šole. Dnevni red je razviden iz posebnih vabil. — Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO ZA SREZ LAŠKO bo zborovalo v soboto, dne 11. junija t. 1. ob 8. uri zjutraj v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik 2. Dopisi. 3. Poročila predsednika, tajnika in blagajnika. 4. Volitev delegatov za banovinsko in glavno skupščino. 5. Predavanje sreskega šol. nadzornika. 6. Slučajnosti. Pleskovič, predsednik; Dušan Lunder, tajnik. = JUU SRESKO DRUŠTVO V SLOV. V Cicibanovem rodu se končuje »Muco- BISTRICI zboruje ob priliki svoje 60-letnice va rodbina«, poleg tega pa ima še Kmetova 1.1 junija v Slov. Bistrici s sledečim zanimiv pogovor z otrokom »Na sprehodu«, dnevnim redom: Sledi bogata rubrika mladina piše. Od slikar- Ob 8. uri zjutraj društveno zborovanje jev so zastopani: Justin, Kunaver, Maleš, na deški šoli. kjer se rešijo tekoče interne Sirk, Hvala in Gorše. društvene zadeve. 4- ZBOROVANJE UČITELJSKIH DRUŠTEV SREZOV MARIBOR-MESTO, MARIBOR DES. BREG, MARIBOR LEVI BREG SLOV. BISTRICA IN SV. LENART V SL. GORICAH se je vršilo dne 16. aprila 1932. v Mariboru. Udeležba je bila lepa, zbralo se je nad 400 učiteljev (ic). Zborovanje je vodil tovariš Hren in je uvodoma izrazil zadovoljstvo nad lepo ude ežbo. posebej pozdravil navzoče gg. dr. Lončarja, predsednika sekcije Dimnika, sres. šol. nadzornika Koropca in Tomažiča, a oba sres. načelnika sta radi uradnega dneva opravičila izostanek. Prvo je bilo predavanje g. dr. Lončarja o »Teoriji in praksi moderne šole«, s katerim nas je od vsega početka pa notri do konca držal v največji pozornosti Kratek povzetek njegovega izvajanja bi bil sledeč: Moderna šola zahteva revolucijo naših glav in srca, misli in čustvovanja, usposobljenega za družbo. Ta sloni na delu, _ duševnem in ročnem, — do njega je treba vzbuditi ljubezen in izoblikovati sposobnost mladine. Resničnost je drugo, svoboda, ki jo je puščati otrokom v šoli, pa tretje načelo v moderni šoli. Mladina, ki dela sama, tudi sama posnema abstraktne pojme, zato je puščati deco svobodnemu udejstvovanju. Ekskurzije n. pr. nudijo polno pobud in zanimanja, pospeševanja ročnosti ter svobode in učiteljeva ne-utesnjenost more izvesti z lahkoto strnjeni pouk vseh predmetov, tudi osnovno načelo delovne šole. Uprava te šole mora sloneti na absolutni skupnosti, učitelji, starši in otroci so skupni člen uprave šole. A pogoji za izvedbo so: a) učiteljeva osebnost. Učiteljevanje ni navadno delo, temveč umetnost, zato mora biti državljansko in pedagoško neodvisen, — biti mora stalen na mestu in primerno plačan, imeti eksistenčni minimum, da more svojemu poklicu primerno živeti in se znanstveno in moralno izpopolnjevati, da uživa pri otrocih, starših in v javnosti ugiled. Učitelj mora biti svoboden in neodvisen vzgojitelj, b) Sodelovanje staršev je drugi pogoj uprave nové šole, popolna avtonomija, kakor se uveljavlja v Nemčiji na teh šolah, kjer vsi trije fak-torji sodelujejo v najtesnejši zvezi, c) Malo-številnost otrok v razredu je pa predpogoj za Za letovišče Uspelo nam je izpolniti obutev, ki jo prodajamo za tako nizko ceno, da jo zamore vsakdo kupiti. Tudi Vi boste zadovoljni z našo poletno obutvijo. — Vel. 19—26 Vrsta 4441*05 Za deklice: zračni lahki platneni polčevlji z gumijastim podplatom, okusne oblike. ........v ••••!>..: ,- :■ •¿Zi&tii' .%•.