161
Slovensko slovstvo.
* Dobroznani pisatelj slovenski gosp. Anton Kos, pravnik na kr. akademii v Zagrebu, je poslovenil že in misli še več posloveniti tacih gledišČnih iger iz hrvaščine, ktere ne potrebujejo več od 10 oseb in se tedaj lahko dajo igrati tudi v čitavnicah. Obsegala bode vsaka 2 do 4 pole, cena poli bode 5 do 6 kraje. Na 10 iztisov se privrže 11. Prvi snopič pride brž v natis, kadar se oglasi potrebno število naročnikov. Zato je gosp. izdatelj ravnokar razposlal vabilo po Slovenskem, naj rodoljubi se naročijo, pa tudi nabirajo naročnike, kterih imena se mu pošljejo v Zagreb. Zaveže se naročnik le za prvi snopič, potem more odstopiti, ako hoče. — Vsak narod, kteri je na visi stopnji omike, ima gledišče in glediščine igre. Cisto naravno je tedaj , da tudi mi Slovenci se vstopimo v tem v kolo druzih narodov. Javnih stalnih gledišč nimamo še, pa moramo jih dobiti sčasoma. Dotistihmal je treba si pomoči z improvizanimi gledišči v čitavnicah in drugod. Prvo pa je, da imamo iger, za take manjše prostora pripravnih. Dobra misel je tedaj, da je gosp. Kos sklenil izdavanje osobito iz hrvaščine prestavljenih
162
iger, kakor tudi vrednik „Novic" za natis pripravlja dosedaj v Ljubljani igrane in iz nemščine ali če-ščine prestavljene. *) Ker tedaj začnemo novo polje slovstva našega obdelavati, pazimo, da si izbiramo predmete, ki so sposobni na vsako stran, ne surovi v besedi in djanji, pa tudi ne spodtikljivi nravnosti odraščenega človeka, za kterega je gledišče. Na to sitice devajmo vsako igro. Da pa sicer glediščina igra more biti taka, kakor je vsakdanje življenje v različnih razmerah, tega ]i noben človek grajal ne bode, kdor ve, da tudi družinsko življenje (Familienleben) je na svetu, in ne samo samostansko. Nadjamo se od naših pisateljev in izda-teljev glediščinih iger, da se tedaj zavedajo, da le pošteno gledišče je učilnica za omiko in oliko narodovo. * Pesmice Franceta Kosmača. V Zagrebu natisnil K. Albrecht. — Gosp. Matevž Ternovec je iz zapuščine svojega prijatla g. Kosmača, goriškega Slovenca, ki je 31. januarja 1. 1. v Zagrebu nagle smrti umrl, nabral kakih 30 pesmic ter jih pod gori omenjenim naslovom na svetlo dal. Mnoge pesmice kažejo lep pesnišk talent mladega Kosmača ; al vrela je še mladost, iz vrela ni še, zato naj se Horacijev „nonum prematur in annuin" nikdar nikoli ne prezira. Marsiktero bi bil pa gosp. izdatelj moral nadomestiti z drugo iz zapuščine. Da je rajnki tudi epigrame v gladki besedi izrazoval, kaže nam šaljica:
Pijancu.
Bratec! vedno si suh, čeravno zmirej ga pije«; — Ima« popolnoma prav; treba je suši močit'.
*) V Blaznikovi tiskarnici se že natiskuje prva slovenska krat-koČasna igra „Županova Micika", kakor je bila to zimo igrana v čitavnici ljubljanski. Tudi mi smo izprva mislili za svoje izdanja izvoliti format Drobničevih iger, pa smo odstopili od svojega mnenja in si izvolili obliko „Cvetja." Prav bi bilo, da si tudi gosp. Kos izvoli ta točnejsi format.               Vred.