SLOVE
Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17
Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto (50 din Posamezne številke 1.50 din
V	zamejstvo celoletna naročnina 90 din
Ljubljana, 20. maja 1938.
*
IJ A
Uprav n ištvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun:
Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu
Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
Zemlje! Zemlje!
Podobno pač, kakor v Ameriki, kjer je tudi še dovolj zemlje, zlasti v Kanadi in v Južni Ameriki, a kjer vlade skupnega naseljevanja večjih tujerodnih skupin nc dovoljujejo, in sicer zlasti glede na skušnje, ki so jih imele in jih imajo še z nemškimi in japonskimi naselniki. Vendar je dobro, če se sliši vsak glas, saj gre za stvar, ki je največjega preudarka in seveda tudi dela vredna, in ker je tudi ura že tako pozna, da utegne biti kmalu sploh zamujena.	Ur.
\ sestavku »Rešitev slovenskega izselniškega vprašanja« sem na kratko razložil, kakšna bi morala bili realna slovenska izselniška politika. Danes pa bom skušal že nekoliko podrobneje pisati
o	lem, kje in kako* bi mogli priti Slovenci do novega ozemlja, primernega za strnjeno kolonizacijo. Tistim, ki mi bodo morda očitali nestvarnost . ali kaj drugega, moram povedati, da se z vprašanjem, ki ga načenjam zdaj tukaj, bavim že nepretrgano od leta 1933., to je od leta, ko sem se prvič zavedel, kako klavrna je »politika« slovenski h »prvakov«, in ko sem se začel samostojno, kot mnogi maji tovariši, ozirati po novih potih iz obupnega položaja, v katerem trpi naš slovenski narod. V letih, ki so sledila, sem se posebno poglobil v izselniško vprašanje, ga preštudiral od vseh strani, upošteval vse mogočosti in nazadnje prišel do sklepov, o katerih sem pisal že zadnjič in hočem danes spet, to je, da potrebujemo Slovenci nove zemlje. Svojih načrtov torej nisem na-
ftravil v naglici ali nepremišljeno, ampak na pod-agi dolgotrajnega študija in dejstev.
Najprej se moramo seveda vprašati, koliko zemlje bi Slovenci potrebovali, da bi zadostovala našim izselnikom. O tem se da sicer govoriti. Za-zdaj res ni potrebno, da bi moralo biti to ozemlje Posebno veliko, toda ozirati se moramo na potrebe Pe samo najbližje, ampak tudi daljše bodočnosti, 'n zato nam je potrebno vsaj 20.000 do 30.000 km“. Seveda pa je velikost ozemlja v veliki meri odvisna tudi od tega, kakšna je kakovost zemlje.
je zemlja dobra, rodovitna, bomo potrebovali ^9 je slaba, pa več km2. Ozemlje mora biti l ^^ko dostopno. Najlaglje dostopne pa so dežele, ki leze ob morju. Treba je torej, da dobimo ozemlje, ki ima dostop do morja. Obmorska lega ie J i V|^Sn°rkem oziru najboljša, ne glede na 1°’ f**« t	?Tlniko'-	Po	morju tja mno-
?.°r. a„J rw,w: — pa Prevoz z železnico po
suhem. Ozirati pa se nam
je tudi na razvojne
mogočosti novega ozemlja, na to im» i; s i i " Prebivalstvo <J,„di reclko polej™ ^ tivnem stanju, ali pa je morda še čisto prazno Nadalje se moramo ozirati na politične razmere torej na to, v kakšno soseščino in v »interesne sfere« katerih tujih, mogoče močnih narodov pridemo. Predvsem pa se nam je treba ozirati na pod neb j e nove dežele. Včasih je edino podnebje tisto, ki onemogoča kolonizacijo kakšne sicer zelo bogate dežele. Podnebje je na primer krivo, da so ostale razne afriške kolonije in neskončne ravnine ob južnoameriški reki Amazonas skora j brez belih naselnikov. Znano je namreč, da vplivajo razne oblike tropskega podnebja naravnost ubija-na belega človeka, medtem ko se na primer l*adnem. tudi v polarnem p od m o j u vsak belec "nogo bolje počuti. Pa tudi črnci, juznomorski in drugi južnjaki se v zmerno hlacmem,
•	1 . polarnem podnebju izredno hitro aklima-iziraj0. Zanimive stvari o tej stvari poroča ka-'>atlskj raziskovalec Vilhjalmur Stefansson v svoji njigi o novi zemlji na severu. Jasno je torej, da iiiora imeti novo slovensko ozemlje podnebje, ki Podjetnosti novih naselnikov ne bo ubijalo, am-Pak jo pospeševalo. Najbolje bi pa seveda bilo, ce h, |„1(> podnebje nove.zemlje enako ali vsaj Podobno onemu v domovini. Ugotovil sem tako katere najglavnej.se lastnosti, ki jih mora imeti
novo slovensko ozemlje. To so: obmorska lega, primerno podnebje, mogočost gospodarskega in kulturnega ter političnega razvoja, in pa seveda kakovost zemlje.	.	.
Zdaj pa moramo odpreti atlas in poiskati deželo, ki ima vse te pogoje, ki pa je tudi še nenaseljena ali tako redko, da to ne šteje.
Najbližja nam je Afrika. Tam pa takšne zemlje, kakor jo zahtevamo, ne najdemo. Severna Afrika, ki ima za nas najbolj znosno podnebje, je že precej gosto naseljena (Maroko, Tunis, Al-žir, Egipt), ali pa. predstavlja puščavo, v kateri ni mogoča nobena prava kolonizacija (frc. Sahara in italijanska, kolonija Libija). Kongovo porečje v zahodnem delu srednje Afrike je sicer zelo bogato in je tam mnogo rodovitne zemlje ter dragocenih gozdov, tudi naseljenost še ni prevelika, vendar ima tako nezdravo podnebje, da je vsaka trajna kolonizacija, po belcih vsaj zazdaj izključena. Bolje je v vzhodnem delu, kjer pa se je na najboljši zemlji, kjer je podnebje mnogokje tudi za Evropce prijetno, že zasidrala Italija. Namreč v Abesiniji. Angleška »Kenia Colony« in bivša nemška vzhodna Afrika v k! i mati enem oiziru, pa tudi v mogočosti gospodarskega razvoja znatno zaostajata za Abesinijo. Južna Afrika je delno pustinja in prava puščava, ostali rodovitni del pa je že toliko obljuden, da je brez smisla iskati tam prostora za nas. Ostane še otoik Madagaskar. Zanimiva je vest, ki jo je prinesla letošnja aprilska številka »Izselj enskega vestnika«, namreč da so otok Madagaskar izbrali Poljaki za svoje (poljske, ne judovske!) izselnike in da se že pogajajo s francosko vlado. Znani so tudi načrti, da bi tam naselili Jude, ki jih evropski narodi izganjajo iz Evrope. Poljska komisija, ki je študirala razmere na otoku, je našla ozemlje, primerno za 'belo kolonizacijo. Vendar je treba upoštevati, da živi na otoku že nekaj milijonov črnih in malajskih domačinov, in dvomljivo je, če se bo posrečilo Poljakom obvarovati svoje naselnike pred mešanjem z njimi.
Ozrimo se še v Južno Ameriko. Vso celino zavzemajo po veliki večini samostojne države, ki bi skoraj gotovo ne dovolile, da se ustanovi na njihovem ozemlju vsaj v nekaterih ozirih avtonomna tuja narodna enota. Prej ali slej bi ji hoteli delati težave in jo uničiti. Res, da bi se dale ustanoviti kje v Gran Chacu ali v Braziliji posamezne večje slovenske naselbine (po nekaj tisoč ljudi, kot na primer nemška naselbina Dreizehnlinden!), to pa bi ne bila že nikaka strnjena kolonizacija več. Pa je treba še povedati, da leže pokrajine, ki bi štele v ta namen, ravno v osrčju Južne Amerike. V argentinskem slovenskem listu je sicer nekdo objavil načrt, da bi naj Slovenci pomagali kolonizirati Gran Chaco. Pisec se tudi zavzema za strnjeno kolonizacijo. Dvomim pa, da bi jo argentinska državna, oblast dopustila. Vsaj take ne, kakor si jo zamišljamo in kakor jo moramo izvesti mi Slovenci.
Drugače je s Severno Ameriko. Kanada je zlasti v severnejših predelih sikoraj prazna, toda zdi se, tla so jo A n gl osa si rezervirali zase in skrajno neradi puščajo tujce vanjo. Naleteli bi na izredne zkoče, <v'e bi si hoteli zagotoviti ozemlje v Kanadi. Seveda pa bi morali poizkusiti tudi tukaj, 16 n \Um	spodletelo,	ne glede na težave.
,	.. Avstraliji vemo, da so njene rodovitne po-
'■lajine ze dolgo za kolonizatorske pojme precej gosto naseljene, severni in vzhodni avstralski predeli pa so brezupna, vroča pustinja, brez vode. po vec let brez dežja in še dandanes prav zaradi tega precej slabo raziskani. Če bi se pa vendar našlo v Avstraliji primerno ozemlje, bi naleteli na iste težave kot v Kanadi, ker so tudi v Avstraliji gospodarji Angleži, ki so skrajno ljubosumni na tuje priselnike. To se jim bo kdaj še maščevalo, vsaj v Avstraliji — treba je vedeti, s kak-
šnim poželenjem gledajo Avstralijo Japonci, ki zatrjujejo, da bi naredili iz avstralskih pustinj pravi raj! — toda za zdaj se ne da nič spremeniti.
Ker vemo. da naj Nova Zelandija predstavlja nekako Britansko' otočje bodočnosti na južni polobli, pa tudi, da ima pri velikosti Italije že nekaj milijonov prebivalcev, se s tem otočjem ne bomo nadalje bavili. Pač pa z otočji Tihega oceana.
Otočja Tihega oceana so posejana od Avstralije do obrežja Južne Amerike. Nekatera so majhna, obsegajo samo po nekaj tisoč km2 ali še manj, zato so pa drugi otoki spet zelo veliki, na primer Nova Gvineja; ti večji otoki so po večini še zelo redko naseljeni in še to navadno od divjih, v primitivnih razmerah živečih rodov, ki so vdani marsikje še ljudožrstvu, četudi bolj na skrivaj. Politično so razdeljeni otoki južnega morja med Anglijo, Holandsko, Francijo, Ameriko, Japonsko. Nekateri manjši spadajo tudi k raznim južnoameriškim tihomorskim državam. Nekateri, zlasti gosteje naseljeni otoki so že skoraj povsem civilizirani in predstavljajo važne postojanke morske plovbe (Havaji, Fidžijski otoki, Samoa itd.), medtem ko so od rednih morskih poti bolj odmaknjeni otoki ostali nedotaknjeni od evropske kulture. Morda jih vsako leto obišče kaka vojna lad ja, kak junaški misijonar ali jahta kakega ameriškega milijonarja, ki išče po svetu romantike. Podnebje teh,, otokov je vroče, toda skoraj povsod znosno za Evropce, ker je ublaženo od stalnih oceanskih pasat-nih vetrov. Tako smemo te otoke šteti za primerne za kolonizacijo, ker imajo zdravo podnebje, rodovitno zemljo in so še mnogi med njimi skrajno redko ali sploh nenaseljeni. Opozarjam zlasti na francosko otočje Novo Kaledonijo. Meri 20.000 km® in bi bilo primerno' za slovensko kolonizacijo. Seveda bi morala posebna slovenska komisija ali odprava, če že hočemo, najprej na otoku samem vse dobro preučiti in ugotoviti, da bi se ne prenaglili. Treba bi bilo zbrati material o otoku, kolikor ga je v francoščini, in stopiti v pogajanja s francoskim kolonialnim ministrom. Mislim, da imajo Francozi interes na tem, da so njihove kolonije bogate in gosto naseljene, zato bi^slbvenski kolonizaciji ne delali težav in bi ji šli še celo na roko.
Torej v Južnem morju bi mogli najti nove zemlje za slovenske izselnike. Vendar imam Azijo za kontinent, na katerem bodo našli slovenski izsel-niki novo domovino. Na prvi pogled je jasno, da ne v gosto naseljeni, vroči Indiji, ne v prenaseljeni Kitajski, kjer vsako leto umre nekaj milijonov Kitajcev otl gladu, tudi ne v sicer zelo redko naseljeni Osrednjf Aziji, ker je vse preveč odrezana od sveta in nedostopna,
Širite naš list »Slovenijo"!
Enake zime, namreč enako mrzle, vladajo v Severni Ameriki, nekako ob meji Združenih držav in Kanade. In vendar leže v tem pasu najbogatejše »žitne« province Severne Amerike. Tudi tam žive ljudje, ki imajo severne dele svojega kontinenta	v	za1	dežele snega in smrt-
nega mraza ter se zgražajo ob misli na to, da bi morali tam živeti, pri tein pa ne vedo, da žive v krajih, kjer je pozimi prav tako ali pa še bolj mrzlo, kot v onih »strašnih« krajih na severu. Poslušajmo, kaj pravi raziskovalec Vilhjalmur Ste-fansson o tem: »Kako pa je z najnižjimi temperaturami v kakem poljubnem ozemlju Združenih držav, torej tam. koder živi v kaki občini leno število Američanov prav prijetno in sku-paj? Poročilo, ki sem ga prejel od državne vremenske opazovalnice, se glasi: V nekem majhnem mestecu prt llavre-u, v državi Montana, so zaznamovali 55 stopinj pod ničlo, \ mestu Havre samem so imeli skoraj isto temperaturo, in pri vsem tem je Havre tipično ameriško mesto s 4000 do 5000 prebivalci, s ugovinami in prodajalnami, šolami in otročički,
ki hodijo v šolo, s cerkvami in verniki, in vse to pri temperaturi, ki zdrkne za 7 stopinj nižje kot temperatura, katero so opazovali na severni obali Amerike, in je še za 4 stopinje nižja kot temperatura, kakršno domnevajo na severnem tečaju. In Havre nikakor ni edini kraj v Združenih državah, kjer je minimalna temperatura nižja kot na severni ameriški obali...«
Vidimo torej, da nizke zimske temperature nikakor niso taka strahota, kakor se zdijo. Zlasti, ker tem zimam slede vroča poletja,
Darujte za tiskovni sklad
»SLOVENIJE"
F. J.
Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in moško perilo, žepni robci, brisače, ogledala, ščetke, turistovske potrebščine dobite
najceneje
put HeieliM / jČf M\a*ux
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika
Slovenska narodna koncentracija
(Dopis)
Te dni sem bral poziv g. Adolfa Ribnikarja, da naj se politične skupine v Sloveniji sporazumejo za enoten nastop v bistvenih stvareh, ki zadevajo Slovenijo ter da naj te skupine^ za deset let sklenejo med seboj premirje, da dosežejo vsem skupni cilj, to je gospodarski in kulturni dvig Slovenije. Izvajanja g. Adolfa Ribnikarja so zajemi ji va in pravilna. Samo dvom se vsiljuje človeku, ko vse to bere, če je ta klic odkritosrčen. Naj bi g. Adolf Ribnikar odkrito pojasnil, zakaj tega poziva ni izdal takrat, ko je bila njegova politična skupina na vladi in ko je neusmiljeno preganjala vse, kar je bilo in je čutilo po slovensko? Nai pove, če hi napravil ta poziv tudi takrat, če bi bili njegovi ljudje v vladi? Vprašanje je, če ni ta poziv mogoče le mostiček, po katerem hi politična družba, h kateri pripada tudi g. Adolf Ribnikar, hotela dobiti nekaj političnega pomena, ki ji je spričo sedanjega političnega stanja za nedo-gleden čas odvzet? Ce bi g. Ribnikar na vse to dal prepričevalen odgovor, bi slovenske politične formacije najbrž z manjšo skepso začele o tem razmišljati in se odločile za edino mogočo politiko: za slovensko politiko.
Je pa še eno vprašanje! Adolf Ribnikar pravi v svojem oklicu, da je pripadnost k jugoslovanski državni skupnosti zunaj diskusije. Zakaj Ribnikar to okolnost, za katero sploh ne gre, tako poudarja? Zato ni jasno, ali hoče g. Ribnikar brezpogojno zavreči ali ne tisto Slovence naravnost uničujoče jugoslovenstvo, ki se dosedaj ni drugače pokazalo, kot da hoče slovenstvo tiho in »postopoma« likvidirati, slovensko gospodarstvo demontirati, slovenski denar pa spraviti v centralizirane fonde in zabiti v nerentabilne stavbe ter razkošne palače na jugu? Na vse to naj g. Ribnikar odgovori!
Misel slovenske narodne koncentracije ni nova. Tednik »Slovenija« jo je že tolikokrat poudarjal. Glavna ovira za njo je pa pomanjkanje nravnih kakovosti pri mnogih, ki bi šteli pri stvari: pohlep po oblasti ali po denarju — brez ozira na koristi slovenskega ljudstva, maščevalnost nad političnimi nasprotniki, ozkosrčnost pri eni struji, fanatizem pri drugi, pri vseli pa neverjetno pomanjkanje slovenskega ponosa in slovenske samozavesti ter
neverjetna dostopnost za vsako neumnost, ki jo med nas vrže kak Neslovenec. In če bi se bil tudi zgodil čudež in bi poskusili pripraviti slovensko narodno koncentracijo, je vprašanje, če ne hi vladal med sodelujočimi vedno strah, da hi kdo zaradi lastnih koristi preslepil druge, in bi medsebojno nezaupanje oslabilo uspeh te koncentracije? Poštenost in izključno le slovenske koristi hi morale voditi sodelujoče.
Edinole sodelovanje med vsemi resnično in do dna slovenskimi skupinami bi Slovenijo izvleklo iz sedanje stiske, ko smo res že postali berači in v lastnih stvareh nimamo prav nobene besede. Dr. Kramer n. pr. se mora zavedati, da hi — tudi če bi res hotel Sloveniji kaj koristiti, kar je pa hudo dvomljivo spričo njegovega centralističnega mišljenja — če bi spel kedaj prišel v vlado, prav ničesar bistvenega za Slovenijo ne mogel doseči, ka jti plašili ga bodo vsekdar z drugimi skupinami iz Slovenije, ki bodo prav tako za vsako ceno na razpolago za ministrski stolček. Edino uradnike prestavljati — to edino mu bodfl dovolili. In kako rad bo to storil! Ljudstvu pa je res vse eno, če je ta ali drug učitelj ali poštar na tem ali drugem mestu. Da bi pa kaj denarja spravil v Slovenijo, za to mu bo pa manjkalo moči, kajti vedno bo v skrbeh, da ga ne izmenjajo. Ta igra se ponavlja že 20 let v škodo Slovenije, in še se bo. dokler ho centralizem. Gre za odstranitev bolezni pri koreninah! To bolezen bodo pa mogli odpraviti le novi ljudje, ki prihajajo. Če bodo stari hoteli z njimi sodelovati, bodo morali ne le izpremeniti svojo obleko, ampak vso svojo notranjost in to tudi dokazati z dejanji, ne z besedami, in to s takimi dejanji, ki bodo resničen dokaz o popolni izpreobrnitvi. Tak dokaz je podal Sv. Pribičevič, ki je za svoje napake tudi trpel in s spreobrnitvijo nekaj tvegal. Naj g. Adolf Ribnikar dokaže, da mu je res za rešitev Slovenije, z dejanji! Naj nastopi dejansko zoper centraliste v Sloveniji in drugod!	K.	R.
Ali ste poravnali naročnino?
Janez Kocmur:
K Tumovim spominom
(Nadaljevanje)
Družbeni sestav Ljubljane in miselnost, izvirajoča iz tega, sta prihajala do izraza še na več načinov. Naj rešimo pozabe samo enega. Stari Ljubljančani so delili še fare, župnije, po sestavu njih prebivalstva. Šenklavžka jim je bila gospo-ska, šentpeterska bogata (mesarji!), frančiškanska kmečka (Vič, šiška), krakovsko-trnovska bahaška (ribiči, vrtnarji, zeljarji, pred vsem pa vozniki), šentjakobska beraška. Krakovčanom in Lrnovča-nom so očitali, da devljejo v postelje šoto da so bolj visoke, če bi ob žegnanju pozijal kak iirbec skozi okno. Zbadljivka je sicer nedolžna ni pa brez osnove, saj se zrcali iz nje vsa patriarhalnost dolge vasi.
Ob Tyrševi cesti, tam, kjer je danes skladišče »Balkan«, je nekoč bila tovarna kandidov in ka-vinih primesi »Tschinkelovih sinov«. Cikorije ta tovarna ni izdelovala ravno najboljše, zato pa so bili na glasu njeni zavitki. Gizdavejše delavke in kmečka dekleta so jo kupovale po trgovinah same, mlajše in starejše meščanke pa so pošiljale ponjo skrivaj, navadno otroke. »Za dva krajcarja, tisto v rdečem zavitku, brez pildka, da veš. En krajcar je pa tvoj.« Zavitek, nekoliko oslinjen, je puščal na koži najlepši karmin. Lica so bila seveda vsa enako rdeča, pergamentno siva, kakor grižasto zelena; toda kaj se hoče, drugače ni šlo; treba je bilo potrpeti, včasi še z lišajem. Puder je nadomeščala ajdova moka. Dobavni viri za pravo šminko in puder so bili skrivnost, kakor recepti
za žlikrofe in potico; zanje so vedele le žene častnikov od majorja navzgor. Nesrečnici, kupujoči šminko pri trgovcu, bi prijateljice zagovorile še najgršega ženina, pa najsi so se same mazale z loparjem. Tuji lasje, žimni vložki, šminka m umetni zobje, kadar so bili ti na vrsti, se je kolcalo prijateljicam še v spanju. Tschinklova yna^:a je bila menda edini predmet, uporabljan sestrsko od vseli enako.	v	.	,
Pripadnice srednjega stanu se do začetka tega stoletja v splošnem niso razlikovale od poslov in delavk po izobrazbi. Razlika med njimi je bila zgolj zunanja. Ustvarjale so jo pri meščankah udobnejše življenje, samozavestnejši nastop, ugla-jenejši gibi in obleka. Za mogočno prešemostjo pa je le prepogosto zevala popolna praznota. Da jim ni dota, spretnost ali srečno naključje pripomoglo do zavetja v ugodnem zakonu, bi premnoga od visokih gospa obtičala kot neugledne devica, še več pa bi jih moralo za ročnim delom.
Duhovno obzorje delavke je bilo v splošnem mnogo širše, duh prožnejši, dojemljivost večja. Dostikrat zahomotano delo in stik z ljudmi iz različnih krajev jo je potegnil tudi umsko iz ozkega domačega kraja, jo naredil kritičnejšo. da se je kdaj kdaj ozrla tudi preko vaškega plota. Zaživela je novo življenje, dobila je jasnejši pogled na svet. Zunanje to ni prihajalo do izraza; zavest, da je le delavka, nekaj manj vrednega, jo je krotila do ponižnosti nasproti vsakemu, ki si ga je domišljala nad seboj. Ob čitanju knjig in zasledovanju dnevnih dogodkov so se mnoge kljub vsemu razvile do stopnje, ki bi zasenčila marsikatero visoko damo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Opazovalec
Po celjskem kulturnem tednu
Slovenski dnevniki so dovolj obširno poročali
o	svojstveni prireditvi celjskega kulturnega tedna in pravilno ocenili njegov pomen, tako da smo si v svojem listu lahko prihranili posebno poročilo. Kdor si je ogledal samo razstavo celjskega predvojnega tiska, se je moral prepričati, da je pomemben del slovenske kulturne zgodovine tesno povezan z mestom Celjem.
Na tem mestu bi hoteli zapisati samo besedo o splošnem narodnovzgojnem pomenu te vrste prireditev. Naj bi prireditelji imeli zavest, da so opravili važno kulturno delo.	'
Nikdar ni bilo bolj potrebno ko danes, da se z ljubeznijo oklepamo vsega, kar je zraslo na domačih tleh in kar smo ustvarili z lastno močjo. V povezanosti posameznika s svojo zemljo in svo-Jlm krajem je najmočnejše poroštvo za zvestobo cio roclu, tu ima prava narodna zavest svoje korenine. Ne_ gre za romantično sanjarjenje in oboževanje oblik in izročil preteklega življenja, gre za spoznanje, kje ima prava kultura svoj življenjski koren. Ob prireditvah, kakor je celjski kulturni teden, se zavedamo svojega bogastva. Cim več krajevnih žarišč kulturnega življenja, tem bogatejša je narodna kultura. Vsako pristno kulturno življenje teži po svojstvenem, posebnem, po opredeljevanju in ločevanju. Regionalizem ima svojo globoko upravičenost. Zakaj o tem pišemo?
Ker se zavedamo, da se lahko samo združeni uspešno zoperstavimo navalu tistih sil, ki hočejo v imenu civilizacije in prosvete vse kulturno življenje izravnati in so sovražne vsakemu svojstvenemu pojavu narodnega življenja. V dobi žurnala, radia, filma, športa in motoriziranega življenja obstaja ta nevarnost celo za velike narode, kaj šele za narod, kakor je naš. Če se nam ne posreči udinjati teh velesil zdravemu razvoju, morajo polagoma vsako našo kulturno samotvornost zadušiti, kar bi pomenilo našo narodno smrt.
Zaio ni za nas nič nujnejšega, ko da nasproti površinskim vplivom moderne civilizacije in um-likacijskim prizadevam države zavestno in z vnemo gojimo vse, kar je naše in povezano z življenjem našega človeka. Zato ima svoj pomen, če imamo poleg glavnega središča Ljubljane še svoja pokrajinska kulturna središča. To velja zlasti za Celje in Maribor, ki imata še svoje posebno narodno poslanstvo. Seveda se moramo zavedati, da ima vsak kulturni razmah teli mest svoje pogoje v ustrezajoči obliki gospodarskega življenja in upravnega ustroja pokrajine in da moramo pri bodoči ureditvi državnega življenja misliti tudi nato.
Oderuštvo nad Slovenijo
V	zadnjem času so v skokih narastle cene pšenice in dosegle višino 250 dinarjev za stot, kar se pravi, da je pri nas cena pšenice — neverjetno za zeml jedelsko državo, toda resnično — dvakrat tako visoka, kakor cena na svetovnem tržišču, kjer se suče okrog 125 dinarjev.	]	.
Nasledek tega je seveda velika podražitev kruha, ki je pri nas glavna hrana, in v tej zvezi poslabšanje gospodarskega položaja najširših plasti slovenskega naroda, od delavca 1 n malega kmeta do uradnika in meščana, lo je tem bolj občutno, ker so se pomembno podražile tudi druge življenjske potrebščine.
Istočasno pa se v nobenem primeru niso povišali dohodki, zaradi česar pomeni ta podražitev velikansko znižanje naše življenjske ravni. Do-hodki mnogih so bili že dosedaj taki, da niso zadoščali za življenje, kaj šele za druge potrebe, lem grozi sedaj naravnost stradanje, drugim pa najmanj omejitev v obleki in obutvi ter drugih dobrinah civilizacije, kar že v veliki meri občutijo naši trgovci.
A ko se vprašamo, če je taka podražitev žita upravičena, nam že okolnost, da je na svetovnem tržišču cena za polovico nižja, takoj pove, da upravičenost podražitve ni podana.
Ko smo to ugotovili, nastane novo vprašanje, zakaj je potem podražitev v državi, ki sama izvaža velike količine pšenice, vendarle mogoča.
Vsak zaveden Slovenec naj bo naročnik »Slovenije"!
Če sedaj pogledamo, katera pokrajina ima od tega največjo škodo, vidimo, da je to brez dvoma naša Slovenija. Prvič je s svojimi davki morala v znanem nesorazmerju prispevati k državni l)Gj moči, da se je pšenica sploh mogla izvoziti, drugič pa je v žitu najbolj pasivna pokrajina in ga mora
v	velikih količinah uvažati ter plačevati sedaj po
nenormalno visokih cenah, lo bi bila pa samo neposredna škoda, ki bi se mogla do neke meje tudi s številkami izračunati. Kolika pa je posredna škoda, ki jo ima Slovenija zaradi zmanjšanja konkurenčne sposobnosti, povzročene po dragem življenju , je sploh nemogoče izračunati. Ta konkurenčna sposobnost ne šteje samo pri industriji, ■obrti in trgovini, temveč prihaja do prav vidnega izraza tudi pri tujskem prometu, ker je danes že splošno znano, da je življenje v sosedni Italiji cenejše, kakor pri nas, kar ima za nas že prav občutne nasledke.
Nazadn je nastane vprašanje, kdo bi mogel temu odpomoči. Jasno je, da samo tisti, ki ima oblast v svojih rokah. Pri nas pa je vsa oblast centralizirana v Belgradu,	,:
Zato Slovenci ne moremo pričakovati izboljšanja svojega žalostnega položaja, dokler ne dobimo popolne samouprave, da bomo •sami odločali o svojem gospodarstvu. ,, B.
Zavod za preučevanje gospodarstva
j!p bo ustanovil na podlagi pooblastila § 75. novega
nancnega zakona trgovinskemu ministru. Ta na-
I	1JlVU ,nai ki bila samostojen državni zavod z na-°?°’ da preučuje po načrtu in ob sodelovanju Prizadetih gospodarskih naprav gospodarsko življenje in da daje obvestila o stanju gospodarstva m njegovem razvoju. »Trgovski list«, ki pozorno zasleduje vse aktualne pojave, kolikor le zadevajo naše gospodarstvo, je temu bodočemu zavodu posvetil uvodnik z razlago. Predvsem je poudaril potrebo samostojnosti zavoda, ki je za preučevanje potrebna. Naloge zavoda naj bi ne bile le teoretično razpravljanje, temveč tudi izjave k praktičnim vprašanjem. I u pa bi. če bi ne imel absolutne samostojnosti, prišel v neljube konflikte z nekaterimi državnimi podjetji in mogoče včasih celo z državno gospodarsko politiko. Velikega pomena bi bilo, da bi prav v takih prilikah zavod mogel brez ozira na desno in levo povedati vse, kar bi ugotovil. Pri preučevanju lesnega trga bi moral zavod n. pr. ugotoviti, da naši lesni izvozniki ne pridejo naprej, ker dobe za svoje devize 'Manj, kakor so vredne. Da ne morejo tekmovati v Levanti z romunskim lesom, ki ima za izvoz po-?e!?ne Premije. Med drugim bo moral zavod odliti p?.VecJati svoje mnenje o velikanskem kole-v(>njl1 f'hVl1 cen’ čeprav imamo privilegirano iz-ro^r u^bo, katere glavni namen je, da te cene fpik *a' Praktični vpliv te družbe na trg bi bila
vi	J'Cl posebno preučiti. Ugotovitve v tem pogledu najbrž vsem ne bodo posebno prijetne. Ugotovitev vseh napak v naši gospodarski politiki bi bila nujno potrebna. Nič manj bi seveda tudi bilo potrebno, da bi se tako na točen način dokazane napake odpravile.
Denarni položaj Slovenije
Na seji upravnega odbora bivše Kranjske hranilnice je podal slovenski gospodarstvenik Ivan A v s e n e k daljše poročilo o položaju našega denarništva. Iz poročila posnemamo, da je bilo v °bi zadnjega pol leta nad 40 odstotkov vseh za-r^Uh kmečkih terjatev v Sloveniji spremenjenih
i	bkvidno premoženje denarnih zavodov in da ^aJo danes že tri četrtine samoupravnih liranil-'Ucv n o r m a 1 n o , s čimer so se te hranilnice že v|°-«o približale popolni likvidnosti. Dotok novih °ff'je bil tako velik, da so samoupravne hranil-eil°e !Z (*(>*°ku novih vlog mogle vršiti vsa izpla-h/1- Jec“tne razmere pri kreditnih zadrugah in gnemh zavodih pa še daleč niso tako ugodne,
w sie »r«	pomcmi ■
.oliko
Napačen pouk
V	5. številki »Vzajemne svobode« je neki »Ud SD (Slovenskega društva)«, kakor se je podpisal, očital temu društvu pomanjkljivost slovenščine. Res je, da je izraz »priti nasproti ali naproti« nemški, ki bi se ga bilo treba ogibati, toda da bi bila slovenska beseda »ud« namesto »član« po nemškem narejena, je pa napačno. Družba sv. Mohorja n. pr. je že zdavnaj poznala samo ude in udnino. Nemška beseda »Glied« in slovenska »ud« nimata vendar v korenu nobene podobnosti. Sicer pa priporočamo čistost jezika tudi »Svobodi«. Pisati o »podvigih« n. pr. ni slovensko, da ne govorimo o drugih.
Da pa zaznamujemo nevednost tega »uda SD« po zaslugi, še nekaj pripomb.
Slovenski »ud« pomeni natančno isto, kakor hrvaški »član«. Če bi bil torej ud germanizem, bi bil natančno tak germanizem tudi član, pri čemer bi bilo še omenit^ da smo prišli do njega v neslovenski obliki, tako- rekoč okoli hrbta v varžet. Kajti Slovenec pozna poleg uda tudi člen, besedo, ki jo prav mi v tem pomenu stalno rabimo. V tej slovenski obliki nas ta beseda druži s Čehi in Rusi, ki poznajo tudi samo člene, ne pa članov, in pri katerih ima ta beseda prav natančno isti pomen, kakor slovenski ud ali člen in kakor ga ima v nemščini Glied ali Mitglied.
Očitno spada torej ta »ud« med tiste Slovence, ki so na primer svoje dni zavrgli pošteno sloven-
VSE ZA PISRANO
(lo lm id ja ut popra olja
LJUBLJANA
/Tyrševa1 hotela Slon
" uari>11 predvsem »uredbo o poeekn« l \ Wr: marsikje za plašč komodnosti in ponianjkluvrsti odgovornost do vlagateljev tS ^aSka "Je iniciative za odpravo gospodarskih težav. Dejansko pomenijo ugodnosti te uredbe umiranje °tičnega zavoda na škodo vlagateljev. Nadalje je ^meniti nedopustno licitiranje obrestne mere na-,zgor, prav tako tudi dajanje kreditov po tistih .farnih zavodih, ki vlog še ne izplačujejo. Pri ajanju kreditov, zlasti dolgoročnih, je treba j. lt}jne previdnosti, da ne bo kreditiranje pri Uar1 krizi' ni več daleč, zopet vir poostrene de-no ne stiske. Kreditno pravne razmere so se moč-fliti^°s^abšale, ker prekaša pri kratkoročnem kre-{|0uUnju ponudba kapitala povpraševanje, pri Skočnem pa je položaj prav obraten. S tem sta dCs denarni kakor tudi kapitalni trg v popolno , Organizacijo. Poročilo opozarja na koncu na VoH v,nSateljev od lastnih lokalnih zavodov k za-°m, veiikim po obsegu in oddaljenim po pro-r>Di.n’ • 010?eva, c je mnenja, da tega bega ni ?av'lS|n	z 4eniag°ško borbo proti državnim
<>m, temveč je treba javno začeti razprav-Hi,,. , vPrasnnje, zakaj vlagatelji ne zaupajo last-vvZtok° | M.'11* zavo m’ ker je v nezaupanju iskati
sko očitanje, pa nam začeli vsake vrste predba-civati, to pa samo zato, ker se jim je zdel hrvaški germanizem »predbacivati« (vor-werfen) bolj imeniten, kakor poštena domača beseda. Zakaj, ni težko uganiti tistemu, ki pozna manjvrednostne komplekse dravobancev.
Tako se nam še zdi, da tisti »Ud Sd« v resnici ni noben ud Slovenskega društva. Kajti če bi bil, bi se bil obrnil naravnost nanj s svojimi nasveti in pomisleki. Dobro namreč ve vsak pravi Slovenec da bo prav Slovensko društvo z veseljem in hvaležnostjo sprejelo vsako stvarno opozorilo zlasti se vsako opozorilo glede čistosti naše materinščine. l rav tu se je nabralo tolikanj plevela po zaslugi deloma omejenih deloma zlomiselnih ljudi, da ni cuda, ce se zmerom tu pa tam žito slabše zori.
Zato pa mislimo, da imamo bržkone pred seboj kakega Topalovičevega edinstvenika, ki »neumorno« deluje pri kakem »savezu radnika«. In ki se mu je začelo svetiti, da slovenski udje nimajo kaj delati kot člani takih savezov. In ki ga zlasti še postaja strah, da bi slovenski delavci začeli dvomiti, če je dobro in prav, da največ oni vzdržujejo razne »središnje saveze« in podobne centralistične ustanove.
Nacionalna zgodovina
s Ob zor« je napisal v letošnji 98. številki tele Prav za prav samoobsebne besede:
»Hrvatje, Slovenci in prečanski Srbi namreč niso z mečem premagani in pripojeni predvojni Srbiji. In >rz,k° ni bilo v tem pogledu zmagovalca i/i prema-tedaj je popolnoma jasno, da se je mogla raz-asiti nova država Srbov, Hrvatov in Slovencev samo na osnovi sporazuma. In res, brez pristanka Jugoslo-ans-ega odbora in pozneje Narodnega sveta se ni iQ?a ■	*° nove države. V aktu od i. decembra
^ je bilo izrecno naglašeno, da se Srbi, Hrvatje in I Zl Illzi|jej° po svoji svobodni volji. S tem je
.i.”1!/1 narayn°st potrjeno, da tako imenovani pre-cans i raji niso pripojeni Srbiji, ampak da skupaj z njo ml rno goro tvorijo novo državo Srbov, Hrvatov in olovencev.«
v y,s.e 'kar i(' povedal »Obzor«, je v naših ocen m mislih nekaj tako znanega, razen tega pa še tako neposredno doživljcnega, da bi se človeku zdelo, da ne more ob teh stvareh dvomiti največji
jugosloven. Vsi vemo, da smo Slovenci in Hrvatje najprej doma odpravili avstrijsko vrhovnost, potem pa sklenili, da se združimo v eno državo s Sr*bi, in sicer v smislu in po določilih krfskega pakta, torej v vsakem pogledu kot enakopravni.
O kakem podjarmljevanju premaganih ni bilo besede, in če bi bila, bi prav gotovo niti Slovenci niti Hrvatje ne bili pristali nanj in ga priznali.
Zato je res vredno zaznambe, kakšno stališče zavzema do teh zgodovinskih dejstev »Samouprava«, ki postaja čedalje bolj unitaristično centralistična v duhu edinstvene JNS. Zanjo zgodovinska dejstva preprosto niso več zgodovinska dejstva, kakor vsaj pravi:
Na te »Obzorove« trditve se nam ne zdi potrebno, da bi se odzvali, ker so ne samo v nasprotju z zgodovinskimi dogodki, ki jih imamo še vsi v spominu, ker smo pri njih bili tudi aktivno udeleženi, ampak tudi z — zdravo pametjo.
Da vsaj ne bo dvoma, naj izrecno pristavimo, da se je pred »zdravo pametjo« še »Samoupravi* sami zataknilo pero.
Sicer pa škoda, da ni »Samouprava« nekoliko bolj določno povedala, kaj in kako je s tistimi zgodovinskimi dogodki, in zlasti še, kako so ona in njeni ljudje bili udeleženi pri njih. Kajti ko so že zgodovinski dogodki čisto drugačni, kakor jih opisuje »Obzor«, bi se vendar spodobilo, da »Samouprava« nevedne pouči in jim razloži, kako je vse tisto bajka, da bi bila Avstrija razpadla, ker so ji njeni narodi odpovedali pokorščino in ker so bile njene vojske strte od zaveznikov, največ od Rusov. In še naj bi povedala, ko je bila že udeležena pri tej zadevi, da ni Narodni svet razglasil konec avstrijske vrhovnosti, ampak tisti »udeleženci«, ki so menda na vse povrh kar vihrali tja gori do Bratislave in Prage, pa tam za nameček osvobodili še Čehe in Slovake. Dodatno bi bilo tudi spremeniti akt od 1. decembra 1918 v tem smislu, da se Slovenci in Hrvatje niso združili s Srbi po svoji svobodni volji, ampak ker so bili premagani. Nekako tako, kakor črtajo nekateri poslanci in senatorji nerodnosti in nevšečnosti iz svojih parlamentarnih govorov in jih »popravljajo«.
Sad jugoslovenstva
Lanskega leta je prejela država od železnic:
10 % od tovornine, to je
113 mil. d in
20% od vozovnic, to je................ 227 mil. din
in presežek na dohodkih, ki je znašal 255 mil, din
skupaj torej . . . 595 mil. din
Od tega zneska donašajo slovenske železnice nad 24%. to je najmanj 143 milijonov dinarjev.
Od teh dohodkov slovenskih železnic pa se porabi za slovenske železnice in za Slovenijo največ 4—5%, torej kvečjemu dobrih 7 (reci in beri: sedem) milijonov dinarjev.
Kaj bi vse lahko napravili, če bi smela Slovenija prosto razpolagati samo s tem svojini denarjem! Saj bi na primer lahko krili z njim ves naš banovinski preračun, in »Jutro«, ki tolikanj vzdihuje nad njegovimi bremeni, bi moralo biti zadovoljno — tako bi se vsaj zdelo.
Toda do zdaj še ni prišlo na misel »Jutru« niti ne kateremu koli jugoslovenskemu listu, da bi to svoje usmiljenje nad preobremenjenim slovenskim narodom prestavil — ne v dejanje, tega noben Slovenec. spričo zgodovine jugoslovenskih dejanj ne pričakuje več! — ampak vsaj v zahtevo, naj pri razdeljevanju železniških dohodkov vlada pravica in naj se že kdaj da Sloveniji tisto, kar je njenega!
A še do teh cenenih besed se »Jutro« ne more povzpeti. Očitno je tudi, zakaj. Kajti neizogibno bi moralo zahtevati tudi finančno samoupravo Slovenije, tore j tako samoupravo, pri kateri bi gotovo Slovenija dajala državi, kar je njenega, sicer bi pa s svojim denarjem sama gospodarila. Z drugimi besedami se to pravi, da bi ne bilo več denarja za fonde,
In dalje se pravi to z drugimi besedami, da bi bilo denarja za naše železnice in ceste, za naše bolnice in hiralnice, za naše vseučilišče in našo akademijo, skratka: bilo bi denarja za potrebe slovenskega človeka.
In zlasti bi ne bilo več upanja, da bi se slovenstvo moglo »likvidirati tiho in postopno«.
Ne, jugosloveni se za finančne samouprave Slovenije, torej za slovensko pravico, res ne morejo ogrevati!!
Tudi Nemci na Madžarskem predlagajo svoje zahteve
od ll°dt n™ nas!OVOm poi'ofa »Koroški Slovenec«
Glasilo nemške manjšine na Madžarskem, »Deutsche r Volksbote«, je priobčilo narodno-kulturne zah-
IZ Jnistrn ]ecrniT^0 V0dstv° bočilo notranje-j^te ™so sledeče	^	n,aujšinsko-kulturni!i ter-
•	nrmixK	i	*	1Zdva	prizna	nemško	narodnost
in nemško narodno občestvo. 2. Izgradi se nemško
P. ;.VO '11 iSIVM'	ozira na voljo staršev, ker je
t - a zaradi brezmejnega nasilja vaških mogočnikov
potvorjena. Ustanovi se nemško učiteljišče, izdajo nemške učne knjige, ustanovijo nemške višje, srednje in strokovne šole. Obstoječih 400 otroških vrtcev v nemških občinah se izloči iz madžarskega območja in vpliva ter pridruži v narodno manjšino. 3. Nemški tedniki in dnevniki uživajo svobodo tiska. 4. Manjšina se svobodno zbira v društvih in zvezah vsakršnega značaja in se posveti posebno mladinski vzgoji in socialni oskrbi velika pažnja. 5. Manjšina uživa popolno svobodo zborovanj in prireditev. 6. Uvede se nemško bogoslužje in dovoli vsaj eno nemško semenišče. 7. Načelno se dovoli nemška politična stranka, ki odpošilja v deželni zbor svoje odposlance. — Navedene zahteve ogrskih Nemcev so priobčili nemški listi s pripombo, da predstavljajo najskromnejši manjšinski program na svetu. Notranji minister Madžarske je obljubil, da bo vlada zahteve nemške manjšine nemudoma izpolnila.
Neomajen nacionalist
Mirko Jel uši č, avstri jsko-nemški pisatelj, piše življenj opisne romane, ki so hudo moderni danes, ko visi iščejo
Njegov roman »Cezar« je preveden tudi v slovenščino — precej po nepotrebnem, ko je res boljših na izbiro. Tudi v hrvaščino je preveden. In ob tem prevodu je napisal hrvaški založbi navdušeno pismo, da je »ostal zvest sin naše ljubljene domovine«, četudi živi v tujini.
Ob pridružitvi Avstriji pa je napisal sestavek o Donavi, ki da je usodna cesta nemškega naroda, cesta Nibelungov, in v katerem slavi pohod Nemčije na Dunaj s temile besedami: »... Novo potovanje doživljamo kot pričo naših dni. Vendar je to srečno potovanje. Kajti na čelu mirne vojske ne jaha s krivdo obremenjeni Giinther in ne temni, srditi Hagen. ampak svetli vojvoda vseh Nemcev, največji od vseh, kar jih je kedaj rodil ta vdliiki narod.«
Spominjajte se tiskovnega sklada tednika »Slovenije"!
Prepričane Slovence, ki jim je slovenstvo zapoved vesti in nravnosti, prosimo, da podprejo razširjevanje čiste slovenske misli s tem, da nakažejo primeren znesek za
tiskovni sklad našega tednika »Slovenij e«.
Minljivost posvetnih reči
Kakor povsod na svetu, a seveda v diktaturnih državah še za nekaj sto odstotkov več, so tudi v Avstriji poslušni občinski očetje imenovali svoje ceste in trge najrajši po predstavnikih državne moči. Dollfussovih in Schuschniggovih cest in trgov je bilo da nič koliko, najbrž nekako toliko, kakor bi bilo ob njihovem porazu Marxovih in Bauerjevih ... Saj je tak način dokazovanja »vdanosti in srčne ljubezni« poleg podeljevanja častnih meščanstev in občanstev najlagodnejše, najvidnejše in tudi najcenejše za predlagatelja, pa povrh še rad na ta li oni način donosen. 1 oda Doll-fuss-Schuschniggova vladavina je ob vsej neomajni vdanosti zvestih Avstrijcev zginila čez noč kakor kafra, in od nje ni ostalo drugega, kakor nekaj cestnih tabel, ki jih seveda neomajni vdaj-niki danes odpravljajo s podobno vnemo, kakor so jih pred nekaj leti pribijali. Vnema je tolikšna, da je moral državni komisar Biirckel poseči vmes in izdati v ta namen primeren pravilnik. Po njem je dovoljeno samo nekaj imen častiti s cestnimi imeni, med njimi zlasti »krvne priče« gibanja. Med prvimi »krvnimi pričami« narodnega socializma v Avstriji je zlasti Planetta, ki je ustrelil Dollfussa in bil zato obešen. No, in sedaj bo spodrinil Dollfussa tudi iz uličnih napisov.
Res, taka imena ne pomenijo dosti. Ne za tistega, ki je bil na mah »povišan«, ne za tiste, ki so ga povišali. In če bere človek pri nas neka imena na uličnih tablah, se mu zdi, da je tako povišanje tudi za prave slovenske može vse drugo, kakor bogve kako imenitno.
Jugosloveni v sliki in besedi...
V zadevi znanega jezikovnega glasovanja v belgrajski »(Politiki« smo prejeli se pričujoči dopis. — Ur.
Jugoslovenski 70 letnik je prinesel v svoji 95. številki pod naslovom »Srbi se ne žele učiti slovenščine« rezultat ankete »Politike«, ali kakor pravi, pismenega glasovanja, katere tri žive jezike l)i se bralci želeli učiti v »Politiki«, kakor so se doslej francoščine, nemščine in angleščine. Največ čitateljev je bilo za italijanš č i n o, potem za ruščino in nazadnje za češčino. Potem navaja ostale žive jezike: španščino, bolgarščino, madžarščino, poljščino, grščino, turščino, rumunščino, japonščino, švedščino, ki so po vrsti dobili vsi več glasov kot slovenščina (samo 114), in ki je (ne čudite se!) pred — kitajščino, albanščino, arabščino in portugalščino.
Torej izid, ki ni niti najmanj razveseljiv (ki je, kakor je videti, vsaj na videz osupnil sivolasega starčka), in ki je seveda v polni meri delo ter plod naših, t. j. slovenskih jugoslovenov. Članek je zanimiv tudi v tem, ker priznava slovenski jezik kot, posebno enoto oz. poseben živ jezik ter tako tudi — slovenski narod, kar pa seveda ni v skladu z jugoslovensko idelogijo. Vprašanje je sedaj, ali so jugosloveni v zadnjem času malo odnehali, ali pa je to samo zaradi tega, ker so v Belgradu — »službeno odsotni« in ker vidijo, da bodo s svojim jugoslovenstvom izgubili v .Sloveniji še tistih nekaj ljudi, ki jih imajo sedaj. Bodi kakorkoli, ali v članku je žalosten dokaz, da se naša »brača« ne žele učiti slovenščine, ki je zanje prav za prav tudi — državni jezik.
Da imajo pri tem največjo ozir. edino zaslugo naši jugosloveni, o tem niti najmanj ne dvomimo. Kajti če bi lc-ti v času svoje »moči in slave« vsaj malo zagovarjali svoj narod in njegove koristi, bi bilo pri Srbih in Hrvatih čisto gotovo mnogo večje zanimanje za slovenski jezik, in to že takoj po združitvi, kajti brez njega bi jim bilo uradovanje v Sloveniji in s Slovenijo nemogoče, kakor tudi slovenski uslužbenci ne morejo s slovenščino uradovati v Srbiji ali na Hrvaškem, ter se tako hočeš nočeš morajo naučiti srbščine ozir. hrvaščine.	—ec.
Jasno stališče
Švicarski dnevnik »Neue Ziircher Zeitung« je prinesel dne 15. t. m. precej obširno poročilo o našem političnem položaju. Poročilo je dokaj stvarno in izčrpno. Vsakogar utegne prav posebno zanimati, kaj je povedal švicarskemu dopisniku dr. Maček.
Našim prijateljem!
Naš tednik »Slovenijo« je treba razširiti kar največ mogoče. Prepričani smo, da to žele ne le naši dosedanji naročniki, ampak vsi prepričani Slovenci. Zato prosimo vse naše naročnike in prijatelje, da naj nam pridobivajo novih naročnikov. To zato, da list tvarno podpro in pa da se slovenska misel čimbolj razširi. Našemu tedniku je treba že zaradi kritja stroškov, ki so veliki, novih plačujočih naročnikov, da ne omagamo.
Naslove novih naročnikov naj pošiljajo naši prijatelji na naslov: UPRAVA TEDNIKA »SLOVENIJA«, LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 17.
Uprava tednika »Slovenija«
Mali zapiski
Prepovedani listi
Državno pravdništvo v Zagrebu je prepovedalo prodajati in širiti tele liste:
1. št. 83 lista »Radnik«,
2. št. 12 tednika'»Židov«,
3. št. 30 lista »Goranin«.
Vsi ti listi izhajajo v Zagrebu.
Še neka jugoslovenska zadeva
Na zadnjem škofovskem zborovanju v Zagrebu je bila izrečena tudi ostra obsodba znanih jugo slovenskih kletvic, ki v pismu skoraj niso ponovljive. Označujejo se kot kulturna sramota.
Kar se tiče Slovencev, lahko ugotovimo, da tisto
ogabno medsebojno preklinjanje staršev, Boga in svetnikov med nami sploh ni bilo znano do nacionalnega u-e-dinjcnja. Šele pozneje se je
centralizmom, zmago jugoslovanske misli in drugimi edinstvenimi zadevami razširilo tudi na našo domovino.
Zato se nam zdi, da ne borno iztrebili nasledkov, dokler ne odpravimo vzrokov. Jaki so pac zakoni narave in razvoja narodov.
»Edinstvo«
Hrvaški listi poročajo, da nameravajo za v prihodnje naročati službene obleke državnih in občinskih policijskih stražnikov v Belgradu. Baje se pripravlja že primerna naredba.
To je tudi popolnoma unitaristično dosledno. Čemu pa ne	če	to	more
doseči! Zato je mogla ta novica iznenaditi samo takega, ki ob pomanjkljivem delovanju pameti še zmeraj verjame, da je mogoča pravica Slovencev in Hrvatov ob edinstvenem nacionalnem centralizmu.
Glas iz Maribora
V	»Delavski politiki« beremo:
»Marburg, Pettau, Cilli«. V izložbah dveh nemških knjigarn v Gosposki ulici, kjer je največji promet,, prodajajo in razstavljajo po izložbah nove zemljevide Srednje Evrope po spremembah s 15. marcem t. k, v katerih je tudi del Slovenije. Človek bi mislil, da bodo označeni naši kraji v državnem jeziku Jugoslavije,, ker kaj drugega sploh ni dopustno, kakor tudi za kraje po drugih državah. 1 oda ta \ elhagnov zemljevid pozna še vedno samo »Marburg, Pettau, Cilli« itd. in označuje slovenska imena samo v oklepaju. \ časih bi takšna predrznost izzvala strahovito razburjenje in kričanje po časopisih,
Saj tudi mirno-
prenašamo, da imajo neki ljudje pregled nad gibanjem posestev v mestu in okolici po posredovalnicah. Dobro je znano, v čigavih rokah je večina teh hiš in posestev, in seveda je potem naravno, da imajo propagandisti zemljevidov s takšnimi našimi nedržavnimi imeni v svojih rokah tudi posestne posredovalnice.
In ...
Nekdo, ki opazuje svet okoli sebe, je potem, ko je to notico prebral, vedel povedati, da je videl
Nemški pisatelj hoče postati Američan
Thomas Mann šteje gotovo med najboljše nemške pripovednike. Zlasti je znan njeg;ov roman »Buddenbrocks«, ki opisuje protpad nemške meščanske družine. V bistvu sicer konservativen, se vendar ni mogel sprijazniti z nacionalno vjada-vino. Ta mu je zategadelj zaplenila premoženje in odvzela državljanstvo. Thomas Mann je sedaj v Ameriki, kjer hoče prositi za ameriško državljanstvo.
Slovensko društvo
Iz pisarne Slovenskega društva smo prejeli in
priobčujemo tole:	,	,	.
Ljubljanski pododbor Slovenskega društvu bo priredil v petek 27. maja mesečni sestanek'111 ljanske ude v Trgovskem domu. Zacetek ob 20. Na dnevnem redu je predavanje Tr Brenka o filmu kot kulturnem vprašanju. Po predavanju bo diskusija. Vabimo vse ude, ki se zanimajo za to važno poglavje našega javnega življenja, da se sestanka udeležijo.
Vabilo našim bralcem
Vse naše prijatelje in bralce vabimo, da upoštevajo v prvi vrsti trgovine in podjetja, ki oglašajo v našem listu.
Opozarjamo pri tem, da sprejemamo oglase samo od domačih podjetij.
Urednik in izdajatelj: Tone Fajfar v Ljubljani.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJDPLJANj.
t	•	•	v •
Kdor hoče lepo in	pravilno	pisati	in govoriti	mora	uporabljati	naj novej ši
SLOVENSKI PRAVOPIS
ki sta Sa priredil, dr. A. Breznik in dr. Fr. Ral   Cena nevera din	'iri^p/ToTam
v Ljubljani je predpisala obvezno uporabo najnovejsega slovenskega pra i
i •	-i	i	• - • i _„	„	,r in n o v e s t i iz naših knjižnih zbirk:
Dalje priporočamo nekaj najboljših romanov in po
. .	.	o	■i..nrke hnii/niir u zMrhe domačih	iz zblrhe Kosmos:
1'Z UUdS KnJllI,ICe	plSatCliCV	,akac	,arc Odmevi rdeče zemlje, 2 zv.
Knjižnice:	Prus,	I-araon,	3 zv.	_ ..	kos.	Zgodovina Slovencev, l-zv.
tJndset Kristina Lavransova hči, 3 zv. Sienkictvicz: Križarji, 2 zv.	Pregelj-	Spisi	.	stele.	Umetnost zapadne Evrope
Dickens, David Copperfield, 3 zv.	Rahnianova,	Tovarna	novega 1	Spls^	- do sedaj 3 zv"	LožaiVo^nik^^odabna slovenska lirika
Handel-AAazzetti, Jese in Marija, 2 zv.	človeka
NajnoveJSi katalog - prospekt knjižnih ihirk Je krezplatno na razpolago