Published and dUtributed under permit No. 424 authorized bf the Act of October 6, 1917, on file at the Pott Office of Chicago, Illinois. By order <	A S. Burleson, Postmaster General.
?tl aa koristi delavskega .judstva. Delavci »o opre-bičani do vMga, kar pro-ducirajo.
Tkie paper is d «rot ad I« Ik« interests of tke working class. Workers are entitled to all what tkey produce.
Entered ss sssoad-class metUr. Dee. t. 1S07. at tke post office at thieaco. Ul.. under the Act et Coaareee of Marce »rd. 1S7*.
Office; 4001 W, 31. $t., Chicago, III. Delavci vseh dežela, združite se!" *
31
PAZITE
aa itevilko v oklepaju, ki se nahaja poleg vaiega
naslova, prilepije-nef a spodaj ali ss ovitku. Ako je /ft&ll \
i te vilke ........ y9°0)
tedaj vam s prihodnjo its* vilko nalega Usta petolu naročnine. Prosimo, ponovite jo lakej.
STE V. (NO.) 557.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE	CHICAGO, ILL., DNE 14. MAJA (MAY 14th) 1918.
LETO (VOL.) XIII.
KOMBINIRANA KRIZA
<1 Avstriji prihujajo iz raznih virov mnogo vesti v svet. iz Avstrije name ni skoraj nobenih v*sti.
Dolga izkušnja uči, da «o avstrijski vladni ž urna list i zgovorni kakor vrabci, če imajo le količkaj kaj prijetnega poročati. Oficiozni molk iz črnorumenega cesarstva je torej saui po sebi zanesljivo potrdilo, da uiora biti položaj za vlado v halstburški monarhiji ze<lo neprijazen. Dokler so tam namreč sitnosti, če le niso prav prevelike, jih zna uradna časnikarska umetnost naslikati v takih barvah, da dobi čitatelj, zlasti nepoučen či-tatelj, popolnoma napačen vtisk. V tem je bila avstrijska časnikarska umetnost vedno talentirana, da je znala mešati barve in iz črnega napraviti belo.
Kadar ne poskuša niti tega več, takrat je človek lahko prepričan, da je položaj res za vsako belenje prečrn. Vladna peresa tedaj rajša počivajo in čakajo na priliko, ki jim morda omogoči, da označijo poročila objektivnih časnikarjev za neresnična.
Če pregledamo vesti iz Švice, Amsterdama, Haaga, Kodanja in Stockholma,če jih kritično primerjamo in vzamemo poleg tega v poštev, kar je znanega iz prejšnjih potrjenih poročil, si lahko napravimo sliko vsaj v glavnih obrisih. Ta slika pa ni za vlado njegovega karlovskega veličanstva prav nič prijetna.
Poročila je treba pač zelo previdno čitati. Samo ob sebi se razume, da prihajajo v Ameriko iz druge roke.' Razno korespondenti v Švici, v Ho-landiji in v skandinavskih deželah, dobivajo iz Avstrije in Nemčije večinoma le časopise. Malo je takih, ki bi mogli po kakšnih ovinkih dobivati tudi privatne vesti. Tudi s poročili potnikov, prihajajočih včstti iz centralnih držav, se njih znanje le malo spopolnjuje. že zato, ker je tudi takegb potovanju v sedanjih šasih le malo.
Pri tem poznajo nekateri dopisniki le slabo notranje razmere v Avstriji; že sama konstitucija kuriozne dualue monarhije je le malo znana in
tega se vrivajo v porodita velik* napake, ki
napravijo vČasi prav smešen vtisk. Če pripovedujejo n. pr. ta sli oni dopisnik o imenovanju ma-djarskega ministra v avstrijsko vlado, češ da J10-če cesar Kari v tem pridobiti naklonjenost Madja-rov, mora človek majati z glavo in ne more priznati takemu poročilu nobene vrednosti. Kdor ne ve, da ima Avstrija svojo vlado, Ogrsrka pa svojo in da ne živi v Avstriji noben odlomek madjar-skega naroda, ta »ploh nima sposobnosti za poročanje o avstro-ogrskih razmerah.
Take dopise in telegrame moramo kar odšteti. Vendar pa ostane tudi potem Se dovolj porabnega materijala. Iz tistega, na kar se je mogoče ozirati, lahko spoznamo glavno troje dejstev.
Prvič: V Avstriji je pred ne baš kratkim časom izbruhnila ministrska kriza, ki še ni rešena;
drugič: Neodvisno od tega je pred dosti dolgim časom izbruhnila ministrska kriza na Ogrskem, ki tudi še ni definitivno rešena.
tretjič: Cesar Kari je odgodil avstrijski državni zbor.
OGRSKA KRIZA.
Ogrsko vladno krizo je največ povzročilo vprašanje volilne reforme. Volilna pravica za avstrijski državni zbor ni nikakršen vzor pravičnosti. Teoretično se imenuje splošna in enaka, praktično pa ni ne splošna ne enaka. Splo&na ni, ker nimajo ženske volilne pravice in ker je tudi za moške toliko izjem, da prav veliko število nad 24 let starih moških ne pride do volitev. Enaka ni, ker imajo Nemci percetuaino veliko več poslancev, kakor Slovani, kar se je doseglo na ta način, da so nemški volilni okraji mnogo manjši od slovanskih. Leta 1916. ni bilo drugega izhoda, ker bi bili Nemci glasovali zoper volilno reformo sploh, če ne bi bili dobili te koncesije.
Še slabši so volilni zakoni za deželne zbore in občinske zastope v Avstriji. Za te velja volilna pravics po kurijah ali razredih.
Toda vse te ničvrednosti nadkriljuje dosedanja volilna pravica na Ogrskem, ki daje vso politično moč visoki in mali aristokraciji v roke. Ta politična goljufija učinkuje v dveh smerah; osle-parjeno je delava! vo sploh, tudi madjarsko, in osleparjeni so nemjidjarski narodi. V resnici ne štejejo Madjari niti polovice prebivalstva na Ogrskem, a vendar imajo tako večino mandatov, da ne štejejo sedeži ostalih narodov pravzaprav nič; ves parlament pa ima sristokratično veleposestniški značaj. Tudi v opozicionalnih madjarskih strankah imajo grofi in sploh plemenitaši vse vodstvo v svojih rokah.
Tako stanje bi moralo biti ljudstvu sploh, zlasti pa zavednemu delavstvu samo po sebi neznosno. Naravnost rebeličin duh pa mora vzbujlti ta položaj, če se pomisli, da je bila na Ogrskem že leta 1905. obljubljena splošna in enaka volilna pravica
V dobi Fejervaryjevega ministrskega pred-sedniStva, ko se je dunajski centralizem hotel iz-
Avstrijska revolucija.
nebiti Košutove koalicije je tedanji minister /a notranje zadeve Kristofy hotel vpeljati novo smer v ogrsko politiko, tako da bi se mogla vlada opirati na ljudstvo; zato je izdelal zelo demokratično volilno reformo in jo predložil kralju na pred-sankcijo. Franc Jože j je podpisal ta načrt in se s tem zavrel za splošno in enako volilno pi^vico na Q grške m,
AVSTRIJSKI CESAR — OGRSKI KRALJ.
Takrat so socialisti v Avstriji nastopili z, vprašanjem: Ali more odrekati avstrijski cesar, kar obljubuje ogrski kralj! — Predsankcija volilne pravice za Ogrsko je bila v resnici največja vzpodbuja za volilnopravni boj v Avstriji. Ta boj je dosegel velik, četudi ne popoln uspeh. Leta 1907, je avstrijski parlament sprejel zakon o volilni reformi, ki je bila vsaj načeloma utemeljena na splošnosti in enakosti.
Na Ogrskem je pa stvar medtem zaspala. Koalicija nekdanje opozicije, ki je za nekaj časa prišla na krmilo, si je delala vse druge skrbi, kakor splošno volilno pravico, katero je v pa rt amen* u edino Justhova stranka odkritosrčno zagovarjala, medtem koso imeli Košut, Apponyi in ostali voditelji tisoč izgovorov in pomislekov, zlasti zaradi tega, ker so se bali, da bi splošna in enaka volilna pravics prinesla večino nemadjarskim narodom in socialistom. Iz drugi!), zlasti vojaških razlogov, se pa krona ni mogla pobotati s Galicijo. Nekdanji "hrvaški" ban grof Khuen Hedervary je bil imenovan za ministrskega predsednika; s pomočjo bajonetov si je ustvaril večino v državnem zboru, in tedaj sploh ni bilo več govora o splošni in enaki volilni pravici.
Pozneje, v času ministrstva Tisza, je ogrska socialna demokracija z večjo eneržijo nastopila za to zahtevo. Delavstvo v Budimpešti in po vaeh. večjih mestih je bilo pripravljeno za štrajk. Ampak Tisza ni glede na tiransko podlost nikdar zaostajal za Khuenom. Tisto jutro, ko bi se bila motala pričeti stavka, je bila Budimpešta dejansko v vojnem stanju. Po trgih in ulicah so bili razpostavljeni eeli polki infanterije; po vogalih so bile namsMssrar strojne jfrtffc*: kavslerijske esft*a¥#m* so jahale gorindol; v pripraii pa je bila celo arti-lerija.
Štrajk je bil zatrt, preden se, je prav pričel; socialistična stranka je popolnoma pravilno spoznala, da biemogcl generalni štrajk le tedaj imeti uspeh, če bi se iz njega razvila revolucija in če bi bilo delavstvo dovolj močno za to. Seveda ni moglo biti govora o tem. Zoper regularno, z vsemi modernimi pripomočki opremljeno armado, se ne dela revolucija z resolucijami.
Tako je Ogrska, kateri je "veličanstvo" naj-prej obljubilo splošno in enako volilno pravico, ostalo brez nje do današnjega dneva . . .
PROBLEM OŽIVLJEN.
Vojna je pa spravila tudi to vprašanje na površje. Vojfia je zelo demokratičen agitator, zlasti v naših časih, ko se ne vodijo vojne več z najemniki, ampak so od nje prizadeti celi narodi. Seveda nimajo tisti, ki izzivajo vojne, demokratičnih namenov, toda zgodovinski razvoj ne vprašuje, po čem hrepeni ta ali oni mogotec, temveč se rav-nana po svojih zakonih.
Tisza je bil v dualni monarhiji največji zagovornik vojne, obenem pa največji sovražnik splošne volilne pravice, sovražnik demokracije sploh. Vendar pa ni na Ogrskem nobena reč tako ojačala zahteve po splošni in enaki volilni pravici, kakor vojna.
Tega rezultata ne bi bilo klanje imelo, če bi se bilo hitro končalo in če bi bilo hajisburžanstvo doseglo veliko zmago. V prvih časih ni moglo ljudstvo priti do zavesti. Celo mnogim sicer jasnim glavam je bil položaj v zadetku nejasen. Tudi tiste delavske mase, ki so bile revolucionarne, niso mogle storiti ničesar^ker niso imele niti pojma o svoji moči tistih, ki bi se jim eventualno pifidru-žili v boju. In če bi bila monarhija zmagala, bi bila nastala taka politična in vojaška reakcija, da ne bi biila demokracija niti imela časa uvaževati o svoji moči. Preveč opravka bi bila imela z naporom da bi ohranila, kar ima, ne pa da hi bila mogla resno misliti na pove pridobitve.'
Zavlačenje vojne je popolnoma izpremenilo položaj. Ko je v začetku konflikta socialna demokracija na Ogrskem zahtevala splošno in enako vo-lilno pravico, je grof Tisza lahko prevzetno odgovoril, da bodo vojaki, kadar se vrnejo iz zakopov v civilno življenje ,imeli druge misli v glavi kakor vrtilno pravico. Čim dalje je trajala vojna, tem bolj je stvar dobivala drugačno lice. Orof Tisza, Ki so ga smatrali za vsegamogočnega in čigar stališče' se je zdelo neomjano, s£ jc moral umakniti. Wekerle je moral predložiti volilno reformo, ki ima precej demokratično podtkgo.
WEKERLOV NAČRT.
Popolne sodbe načrtu ni tuk^j mogoče izreči. Brzojav poroča le o načelih, na katerih je osnovana. To pa seveda ne daje natančnega pregleda, ker ne vemo, če ne obsega zakonski načrt reakcionarnih izjem. Na vsak način pa mora označevati precejšen napredek v primeri v sedanjim stanjem.
VVekerle spada med liberalnejše izmed ogrskih državnikov. Ali važnejše znamenje je to, da zahtevajo demokratični elementi na Ogrskem zelo odločilo, da se sprejme njegov načrt.
\Vekerle je pa naletel na ostro opozicijo v državnem zboru. To je popolnoma naravno. Večino v parlamentu ima takozvana "stranka dela"; tako jo je bil /krstil Khuen Hedervary, ko je moral dati svoji mameluški gardi novo ime. Dejansko nima ta družba seveda nič opraviti z delom. Stran-| k.n šteje večinoma brezpogojne pristaše grofa Ti-sze, ki dobro vedo, da se ne vrne skoraj nobeden izmet! njih več v parlament, če se vpelje splošna volilna pravica. S tem, da.se upirajo reformi, branijo le svoje politično življenje.
Tako je nastal konflikt med vlado in parla-mentarno večino. In položaj je tak, da stoji ljudstvo na strani vlade proti parlamentarni večini, dasi bi bilo nezmiselno trditi, da je Wekerlov ka-Hnet ljudska vlada. Celo socialisti morajo v tem : vprašanju podpirati Wekerla, četudi mož ni socialist in ne postane mendar v svojem življenju nikdar socialist.
Navidezno je položaj celo še bolj absurdeij. OfTrski socialisti stoje v tem vprašanju na strani krone, dasi se razume samo ob sebi, da je socialistična stranka republičanska. Politika prinaša ta-'<e abnormalnosti sama s seboj, kajti v politiki je treba izbirati tista sredstva, ki vodijo k cilju. Za dosego splošne volilne pravice se morajo tudi socialisti združiti z vsemi tistimi, ki delajo za enak cilj. iz tega seveda nikakpr ne sledi, da bi morali opustiti katerokoli svojih načel rili pa zatajiti svoj osnovni boj.
O as pod Kar! se je v začetku obračal kakor vrtalka na vse strani in ni vedel, kaj bi počel. To je dalo položaju še l>olj kritičen značaj. W>ker1e je zahteval pravico, da razpusti državni zbor, če ne dobi veČine za svojo volilno reformo. Zdi se, da ni "njegovo apostolsko veJifanstvo" začetkoma imelo popil m a za tak korak. Čimbolj se je kralj obotavljal, tem predrznejši so Tiszovci postajali v parlamentu. Zdaj je menda vendar tudi Kprl 1- 4*.. «dsajiecfr^ d ria v no/, bo rak ih "'in, ka»cor nar»i# nje. Zadnji brzojavi poročajo o pooblastilu za We-kerla, da sme razpustiti parlament, če ne dobi v njem večine za volilno reformo.
To je važen korak, in pa še končna rešitev krize, kajti vse nazadnjaštvo se bo sedaj združilo in skušalo preprečiti politično demokracijo ogrskega parlamenta. A če se uveljavi splošna volilna pravica, bo to le začetek ostrejših bojev; kajti splošna in enaka volilna pravica poda nemadjarskim narodom in delavstvu šele podlago, na kateri
se bodo mogle bojevati za svoje zahteve.
In naposled: Kakorkoli bi bila važna uvedba splošne volilne pravice, vendar še ne bi rešila druge, veliko hujše krize; tudi nadalje bi obstajala kriza dualizms, ki je postal enostavno nemogoč.
KRIZA TOSTRAN DONAVE
.Kriza avstrijske polovice, takozvane Cislajta-nije, ittia drugo lice. Seydler bi bil vesel, če bi imel opraviti le z volilno pravico in če bi mogel tak problem pomakniti v ospredje in potlačiti vso zmes Avstrijo razjedajočih vprašanj k steni.'
Vpričo množine telegramov, ki nasprotujejo druge drugemu.je težko označiti momentalni položaj Seydlerjevega kabineta. Danes čitamo, da je mož, ki je s pomočjo božje neprevidnosti postal ministrski predsednik v Avstriji, demisioniral; jutri sporoči brzojav vsakovrstne ukrepe, ki jih je Seydler storil; pojutršnjem zaslišimo, da je kabinetna kriza v Avstriji še nerešena. Težko je po teh poročilih sešteti, kolikokrat je plemeniti Soyd-ler že resigniral in kolikokrat se je spet lotil poslov. •
Vprašanje, kako se imenuje načelnik Karlove vlade na Dunaju in kako dolgo je njegovo politično življenje, pa ni tako važno, kakor dejstvo, da je v Avstriji očitna globoko segajoča kriza od tistega trenotka, ko je bil po Francjožefovi smrti prvič sklican državni zbor.
Ta kriza ni nova. Toda šele tekom vojne je', postala akutna. Njeno jedro je narodno vprašanje in njegova važnost je v tem, da je s tem problemom spojen okstanek ali poziv Avstrije same.
Ko je Kari po zaslugi sarajevskega atentata prišel na avstrijski tron, si je — kot pravi dile-tant —predstavljal vladanje veliko ložje, nego je. Očividno je mislil, da se opravi ta posel z lepimi besedami. Teh je takrat res kar deževalo v Avstriji in ves svet je bil preplavljen s povestmi o demokratičnem duhu novega vladarja. Naučil se je tudi nekoliko fraz o narodni pravičnosti in o častnem miru, pa je mislil, da zadostujejo te rekvizite popolnoma za uspeh. /
Ne vemo, koliko so političarji tiste prve dni verjeli njegovim frazam. Lahkovernih ljudi je tudi med njimi dovolj. V nekaterih slovenskih listih smo v tistih časih čitali ginljive članke, v katerih si je izražalo velikansko zaupanje v obljube. Toda ves optimizem je bil kratkotrajen. Še preden se je parlament sešel, je bilo spoznati, da ni nikjer tistega prostora, na katerem bi se mogli avstrijski narodi združiti za skupno delo.
To ne pomeni, da ni interesov, ki bi bili skupni vsem avstrijskim narodom. Če se gre na dno imajo narodi vsega sveta cel kup skupnih interesov. Toda v Avstriji je pot do tega spoznanja za-grajena a tako množino nasprotnih interesov, da je uspešno sodelovanje kratkomalo nemogoče.
red vojno ni bilo nikdar takega sodelovanja; tekom vojne so se pa nasprotja Se bolj poostrila m jasno je, da jih ne bi mogli ublažiti mnogo večji talenti od Karlovega in Seydlerjevega. Koerber tu imel uspeha, Clam Martinic ga je imel še manj
m Seydler stoji pred problemom kakor uboga reva.
Že ko je vlada naznanila, da bo sklican parlament m povabila stranke v ta namen ns sestanke, so se pojavila nasprotja z vso silo. Odkar so se toliko ohrabrili, da so ga res sklicali, se pa kon-flikti neprenehoma množe in ostre. Rešitev narodnega problema v Avstriji bi bila mogoča le z vzajemnim kompromisom, pri katerem bi morali seveda tkti, ki uživajo danes predpravice ns škodo drugih, odnehati. Toda takega kompromisa ne mara v Avstriji nemška buržvazija, kakor ga na Ogrskem ne marajo madjarski fevdalci. Kdor pa spozna po dolgi izkušnji, da ne more doseči koščka pravice s kompromisom, postane naposled radi-kaleifin zahtefa vso pravico. In kadar pride tafco daleč, postane kompromis sploh nemogoč, tudi Če bi se privilegiranči tedaj izpreobrnili in bi hoteli napraviti kakšne male koncesije.
Kakor je videti, pa noče nemška buržvazija niti danes ničesar slišati o kakršnihkoli koncesijah. Tudi ona je postala na svoj način radikslns; to se pravi: Svojo politično nadvlado hoče razširiti
in utrditi, da bi bila varna za vse čase
Odkar je postalo jasno, da je notranji kompromis nemogoč, gredo nenemški narodi za svoji- , mi cilji popolnoma bre /.obzira na Avstrijo. Ne enega naroda ni v tej kuriozni drži vi,ki bi hotel ohraniti dosedanji položaj; ne enega ni, ki bi hotel ohraniti Avstrijo sploh. To Velja tudi za Nemce, katerih pravi, četudi ne jasno izraženi cilj je Velika Nemčija, s katero bi se aami vadi združili,
P« t mi i če bi se nemška buržvazija zadovoljila z ohranitvijo habsburške monarhije, bi se
ostali narodi upirali njenemu programu, po ksfte-remu morajo še bolj postati pazi je v državi, nego so doslej. S svojo hegemonistično politiko je izzvs-la narodni radikalizem pri vseh narodih, in ker so vsi složni v tem, da se hočejo ločiti od Avstrije in ker nima Avstrija ničesar, s čimer bi jih mogla zadovoljiti, je vseeno, če se imenuje ministrski predsednik Sevdler ali pa kako drugače. Avstrija 1 je popolnoma razpokan lonec, ki ga ne more nihče več zvezali.
• «
ODGODITEV PARLAMENTA.
S cesarsko naredbo je bil Seydler pooblaščen, l da odgodi avstrijski državni zbor. Tiste besede, s katerimi se utemeljuje ta odgoditev, nimajo velike važnosti. Povedati ne morejo nič druzega, ks- ♦ kor da sta si vlada in parlament popolnoma na-vskriž in da ne. moreta izhajati eden z drugim. Vlada ne more dobiti od parlamenta tega, -kar se ji zdi z njenega stališča potrebno; stranke ne dobe od vlade tistega, kar zahtevajo v svojem interesu.
Na Ogrskem stoji parlamenat pred razpustom, v Avstriji se odgaja Navidezno si je to zelo podobno ,a vendar je razlika kakor noč in dan. Na Ogrskem stoji vlada vsaj v enem, in sicer v važnem vprašanju, na strani ljudstva. Razpust nazadnjaškega parlamenta je tukaj demokratičen. V Avstriji je vlada nasprotna parlamentarni večini, a nasprotna je obenem narodom. Nihče ni tako naiven, da bi videl v avstrijskem parlamentu popolno demokracijo, toda v narodnem vprašanju, ki je postalo nadvse pereče, se strinjajo prizadeti narodi z. glavnimi potezami programov nacionalnih strank. To dokazuje dejstvo, da sodelujejo poljski socialistični poslanci v narodnem vprašanju z ostalimi poljskimi strankami, da so češki socialisti odobrili jugoslovansko izjsvo.
Ogrski parlament se razpušča v zadoščenje ljudstva; avstrijski državni zbor se odgaja proti volji ljudstva.
Na Ogrskem bodo, če se večina zadnji treno-tek ne ukloni, nove volitve, da l>o mogla vlada novemu parlamentu predložiti svojo volilno reformo. Zakaj ne stori avstrijska vlada, ki ne more izha-jatati s svojim parlamentom, enakega korakat Zakaj ne razpusti državnega zbora in ne razpiše novih volitev?
Na Ogrskem upa \Vekerle, da dobi bolj demokratičen parlament.
V Avst i ji se boji Seydier, da bi dobil bolj demokratičen parlament. Njegov strah je gotovo utemeljen. Nekoliko mora mož vendar poznati razmere v državi, v kateri vlada. In Če se vzamejo v poštev poročila o dogodkih v blaženi monarhiji, se njegovemu strahu ni čuditi. Kakor je parlament sama opozicija, tako so izven parlamenta u-pori na vseh koncih in krajih, upori, ki kažejo, da bi spravile nove volitve še več radikalizms v par-lament, nego ga je doslej tam.
(Konec na 8. strani.)	. ,
Slovensko reputy|fčansko
združenje.
m — »
SEDEŽ V CHICAOI, ILL:
IZVRAEVALNI ODBOR:
Frank Bostič, Filip Godira, Martin V. Konda, Etbin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR.
Matt. Petrovich, Ludvik Benedik, Frank Veranič.
CENTRALNI ODBOR.
John Ermenc, Joseph Fritz, Joaeph-Ivanetič, J. Judftič, Ivan A. Kaker,, Anton Mota, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak, K. H. Po-glodič, Matt Pogorele, John Rezel, Jos. Steblaj, Frank ftavs, Frank Udovič, Charlie Vesel, Andrew Vid rich, Stefan Zabric, Leo Zakrajšek, Anton Zloga r.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doslej se niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. ■— Naslov za pisma in denanie pošiljat ve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 ,Cicero, I'l.)
SLOVENCEM V AMERIKI!
O stari domovini prihajajo poročila, ki nam jasno potrjujejo, da «o se Slovenci in sploh Jugoslovani enako kakor ostali zatirani narodi v Avstriji naveličali hinavske politike, pa so pričeli brezobziren boj za svojo osvoboditev. Kakorkoli je vsaka stranka ostala na svojem principielnem stališču, so vendar vse od Jugoslovanske socialne demokracije do Slovenske ljudske stranke popolnoma složne v tem, da morajo Slovenci z ostalimi Jugoslovani dobiti svojo narodno neodvisnost. * Kolikor pride vesti čez ocean, kažejo tudi, da za-^ htevajo vse slovenske stranke, ki kaj štejejo demokratično uredbo svojega bodočega življenja.
V	Avstriji ni majhna reč izrekati take zahteve. Rahel j je tam vedno pripravljal za svoj strašni posel in na tisoče Jugoslovanov; med njimi tudi dosti Slovencev, je s svojo glavo plačalo željo po svobodi. Krvniška vrv in krogle iz puške je pokončala marsikatero življenje iz mnogo manjših vzrokov.
Kljub temu ni moglo najokrutnejše barbar-1 ) stvo zatreti poguma. Čimbolj je habsburško tiran-stvo divjalo, tem odločnejša je postajala volja ljudstva, da se ga reši.
Ce se postavlja narod v takih strašnih razme-, rah v bran in dviga brez strahu zastavo svoje svobode, dasi vidi nočindan biriče, ki preže na svoje žrtve, mora vsak Slovenec, kateremu je mogoče bolj svobodno dihati, zlasti torej vsak Slovenec <>-v Ameriki, spoznati svojo dolžnost, da pomaga narodu v stari domovini po svojih najboljših mo-... čeh. Slovenci v naših starih deželah pričakujejo to pomoč in pričakujejo jo po pravici. Vesti iz do-najskega državnega zbora, iz starokrajskih časopisov, iz strankarskih in ljudskih zborovanj, pismo vojnih vjetnikov, med njimi neštetih roja-Kov, ki s6 dezertirali izpod črnorumene zastave, > *za katero niso hiteli prelivati svoje krvi, narn potrjujejo to.
Vsi zatirani narodi pričakujejo s prepričanjem, da ne bo več Avstrije po sedanji vojni, am-■ pak da stopijo na njeno mesto svobodni narodi. Za tisti čas se pripravljajo, kolikor jim dopuščajo moči. Ni dvoma, da bi bila v habsburški monar-- hiji že izbruhnila revolucija, če je ne bi onemogočal brutalni militaristični sistem, ki je že poostren, odkar ima kajzerska Nemčija vrhovno komando tudi nad avstrijsko armado.
Rojaki! Kako bomo v teh usodepolnih časih mi izpolnjevali svojo dolžnost, da nas ne bodo bratje v stari domovini preklinjali!
V	Zedinjenih državah se je ustanovilo Slovensko Republičansko Združenje, čigar program se najbolj strinja s hrepenenjem Slovencev po jugo-vlovanskem zedrnenju, po neodvisnosti in demokraciji. Cilj Slovenskega Repnbltfanskega Zdru-
ženja je Jugoslovanska Federativna Republika, osnovana na najmodernejši irt najbolj »Inno-kra-tlčni podlagi, v kateri bo vsakemu de'lu zagotovljena avtonomija za vse njegove posebne potrebe, v kateri pa bodo vsi Jugoslovani zedinjenl za skupno delo v vseh skupnih zadevah. Taka republika postane ne le sposobna organizacija za širšo balkansko republičausko federacijo, atnpak tudi za zvezo demokratičnih narodov vsega sveta.
Slovensko Republičansko ZdHiženje pa more doseči svoje cilje le s sodelovanjem vsega ljudstva. Od svojega postanka stoji na edino zdravi demokratični podlagi; S. R. Z. nI zgrajeno od zgoraj dol, ampak od spodej navzgor. Ljudstvo je njegov temelj in le na tem temelju more imeti dovolj moči za izpolnjevanje svojih nalog, ki so že sedaj velike, a se bodo množile in poveča vale od dne do dne.
S. R. Z. je organizacija slovenskega ljudstva v Zedinjenih državah; zato je potrebno, da se združi vse demokratično misleče ljudstvo našegu jezika in ustvari s tem najmočuejši temelj organizacije.
V Zapadni Pennsylvaniji je padlo S. R. Z. na rodovitna tla. Ne vemo, če se je še kje v Ameriki slovensko ljudstvo tako trdno oklenilo te ideje kakor pr! nas. V okrajih Allegheny in Washing-ton je vsak Slovenec, ako ni popoln političen mrtvec, pristaš S. R. Z. po svojih najboljših močeh in ga je pripravljeno zanaprej še bolj podpirati. Naša okrajna organizacija dela tudi sama za idejo S. R. Z., kjerkoli ji je mogoče.
Enako delo je pa potrebno povsod, kjer živi rtlovensko ljudstvo v tej deželi.
Okrajna organizacija S. R. Z. v Allegheny in Washington County se obrača torej do Vas, a« meriških Slovencev vobče, z gorečo prošnjo, da se vsi do zadnjega pridružite S. R. Z. in pomagate njegovim idejam do zmagč.
Kar hočemo, ni nič več kot svoboda zedinjenih Jugoslovanov. Rešeni nacionalnega zatiranja se bodo Jugoslovani in Slovenci z njimi lahko razvijali politično in gospodarsko, kulturno in socialno. svobodnim narodom sveta pa pokažejo tedaj, da jim je le habruška avtokracija in dunajska vladna uadudost odrekala zrelost in sposobnost za napredno delo.
Na noge, Slovenci! Krasen je cilj, za katerega se bojujemo. Kdor ne pomaga nam pri našem delu, pomaga našim sovražnikom, zatiralcem demokracije po vsem svetu.
Zdramite se tisti, ki še dremljete! Odprite oči in uzrli boste nov svet, ki se poraja na razvalinal starega. Opazili boste demokracijo, ki se na vseh koncih in krajih upira mračnjaški avtokraeiji in reakciji in tirja svoje pravice. Tedaj vam bo jasna vaša dolžnost in vedeli boste, da je u S. R, Z. vaš prostor. Vstanite, pridružite se naši organizaciji in pomagajte svobodi do zmage!
Slovenska naselbina v Zedinjenih državah, ki nima svoje lokalne ali okrajne organizacije S. R. Z., je žalostna prikazen med nami. P^krbite, da se izbrišejo vse take pege in zažari v vsaki naselbini ha kija svobode.
S. R. Z. je organizacija naroda za narod'. S. R. Z. ne dela za nobeno krono in za nobeno žezlo ; ne peha se za interese kapitalistov in agrarnih magnatov, ampak vodi boj za ljudstvo. Zato črpa tudi vso svojo moč iz ljudstva. In zato apeliramo na vse sloveasko ljudstvo, naj napravi delo rodovitno.
Na izvrševalni odbor S. R. Z. apeliramo, naj nadaljuje svoje delo neustrašno in neumorno. Poplačati ga ne moremo z bogastvom; toda ljudje, ki jim je naše ljudstvo izreklo zaupanje in jih postavilo na njih odgovorna mesta, naj črpajo potrebno moč in zavesti, da opravljajo v zgodovinskih časih najsvetejšo nalogo za svoj narod. Kar je v naših močeh, bomo storili, da pospešimo in olajšamo njih delo, ki je naše delo. Pripravljeni smo na žrtve v ta namen, kajti brez boja in žrtev ni bilo nikdar zmage.
Prepričani smo pa tudi, da bodo demokratično misleči Slovenci Sirom Amerike spoznali važ nost in ogromni pomen tega dela in se vsed tega, kjer se še ni zgodilo, trumoma pridružili našemu S. R. Z.
Na noge, rojaki! Kliče nas čas j Ne zamudimo ure, di odločuje o zmagi in porazu! V"Vrste vsi — In demokraciji bo zmaga gotova!
Združeni zaupniki okrajne organizacije S. R. Z. v /.a j »ml n i Pen nayl v atriji.
SLOVENCI V CHICAOI!
Slovensko Republičansko Združenje vabi vse rojake v Chicagi in okolici na
VELIKO ZABAVO S PRED8TAVO.
Dne 1». maja uprizori chicaŠka lokalna organizacija v dvorani Sokol Jonaš, 5010—14 W. 25th Str., v Cieeru, Saloigro 4'Ne da se prevariti." Igra ima tri dejanja, ki so zanimiva in polna humorja. Spisal jo je Ktbin Kristan. Snov je zajeta iz življenja ameriških Slovencev. Igra bo sedaj prvič uprizorjena. Pričetek igre bo ob dveh popoldne.
Ker se igralci trudijo, da zadovolje občinstvo in ker bo priredba združeni z velikimi stroški, je od slovenskega občinstva v Chicagi in okolici pričakovati, da jo poseti. Pri tem bodo gosti imeli mnogo duševnega razvedrila in ol>encm bodo pomagali naši pruvični stvari, ki je stvar nas vseh, moja in tvoja. Priporočam rojakom, naj že sedkj agitirajo za to prireditev, kjerkoli jim nanese prilika. Kdor hoče prodajati vstopnice, jih dobi pri tajniku. Cena za pnve sedeže je 50e in za druge 35c. Vsi, kateri Čutite za stvar, izrabite vsako priliko in agitirajte za to prireditev. Potrebno je> da se kar največ vstopnic proda že v predprodaji, kajti to je najboljša agitaKja. Po igri sledi prosta zabava m ples. Igral bo izvrsten orkester med posameznimi dejanji igre in po igri.
' Rojaki! Prihranite si ta dan in pokažite, da ni Chieago zadnja med slovenskimi naselbinami. Dne 1!). maja ne sme nihče manjkati.
Frank Zaje, tajnik lokalne organizacije S. R. Z.
S. R. Z. V FOREST CITY, PA.
Dne (i. maja smo imeli v mestni dvorani shod, ki je bil zelo dobro obiskan; kajti za našo naselbino se lahko pravi, da je mnogo če pride okrog 200 Slovencev na shod.
Sklicali smo ta shod, da se ljudstvo natančneje pouči o ciljih in o delu Slovenskega Repu-bličanskega Združenja. Med ljudstvom samim ima ta organizacija že davno simpatije; ali tupatam se pojavi kakšen zdražbar, katerih se menda nikjer ne manjka, pa skušajo zapeljati ljudi s temo. Nekoliko je taki^, ki ne morejo pozabiti, da so jim nekoč z žaiularskimi metodami vtepali pasjo ponižnost do avstrijske vlade v glavo, pa mislijo, da morajo biti tudi v Ameriki še podloženi Ilabshuržanom. Na drugi strani so "visoki gospodje", ki smatrajo od nekdaj delavce za nezrele oziroma se kažejo tako, kakor da bi jih smatrali za nezrele, kar nima drugega namena, kakor odvračati delavskotljudstvo od vsakega političnega vprašanja, zato da bi raznovrstni "bossi" tem ložje gospodovali na političnem polju. Taki ljudje pripovedujejo delavcem tudi -sedaj, da ni S. R. Z. zanje, ampak da naj prepuste jugoslovansko vprašanje in njega reševanje tistim, ki "so poklicani za to". Kakor da ni narod sam poklican za reševanje svojih vprašanj!
Če bi šlo po nazdrih teh gospodov, ne bi smel delavec hoditi nikamor drugam, kakor v jamo in v cerkev. Bič mu bodo že oni spletli! Kajti brez biča se po njihovem mnenju naravno ne more izhajati.
Ampak tudi v Forest City niso več same potrpežljive ovce, ki bi čakale le na to, da bodo ostrižene. Včasi je bila naša naselbina na glasu, da je najbolj nazadnjaška v vsej Ameriki. Toda če je bilo to morda nekdaj res, ni sedaj več resnično. Čas tudi v Forest City ne stoji, ampak se izpre-minja kakor po vsem svetu, in vsled tega se je tudi v razmerah veliko izpremenilo. Če ne bi bilo tako, ne bi bil naš zadnji shod tako dobro obiskan, kakor je bil.
Otvoril ga je sodni g Ratajc s primernim nagovorom. Potem je imel besedo srd rug Ktbin Kristan iz Chieagc, ki je obširno razložil vsa velika vprašanja, stoječa danes pred nami. V svojem go-
Cvetkov Oolar:
t.
Vsa v zelenju in cvetju je bila hišica ob cesti; nanovo pobeljeni zid se je lepo svetil med drev-
•	jem, troje oken s plavimi polknicami je gledalo ,pr<rti solneu. Bila je ltfna in mala, prijazen dom, ki so ga s konca t\a oh*h straneh obdajale gredice, posejane z rožami, z belimi in rdečimi.
» Mlade jablane so stale v vrsti proti jutru, in .med listjem, že/ponekje orumenelim, so se debe-«ilRji jabolka. Veter je šumel med vejami, da so
•	se fresli vršiči In se zibale dolge sence po travi, «o Na pragu je stala visoka, bleda Žena. Bila je še kot dekle, vitka in mlada, v naročju pa je držala malo dete in govorila ž njim:	..
"Ali pride danes tatek, ali pride tatek, reci, MilČe!"
In prijela ga je za glavo ter pritisnila čelo na njegov obraz. Otrok še ni znal govoriti, z ročicami jo je zgrabil za lice, zakopal prste v njene oči M kričal:
"Ta-ta-ta-ta!" Potem je našobil ustni in začel gibati glavo, kot bi pritrjeval.
"Mali ljubček, kaj ne, da pride ata!"
In otrok je zopet kim<! in vlekel mamo za li-ct in ustna.
Stopila je na cesfo in gledala proti ovinku, ' kjer je vstajal klanec in se izgubljal za gozdom.
"ftc ga ni, danes ga Se ni, ali jutri, Milček, pride ata." Poljubila ga je na lica in pritisnila V sebi, da je otrok zajokal.
"Pusti ga vendar," se je oglasila za njenim htbtom kmetica, ki je prišla iz vasi. "Kako ga ftiskn. u boge gs otroka! Ali še ni Filipa?"
"Ne, pa zdaj mora priti vsak dan. Ali je kaj piaalt"	,
"Še tebi ni, nam tudi ne," je odgovrt^ila. Bila je to Filipova sestra, ki je prišla svakinjo obiskat.
"Kako je čuden! Kar izgubi se, pa ne da o sebi glasu."
"Ti se že bojiš zanj, Roza, ah potrpi! Mora delati in ne utegne vedno misliti nate."
Poslovili sta se; Roza je šla nazaj proti hišici na vrt. Gredice so bile vse polne bujnega cvetja; rožni grmiči so se razgrinjali naokoli, bohotna stebelca so se šopirila in gizdavo drhtela v mehki sapi. Cvetele so potonke v velikih, rdečih kolobarjih, globoko povešeriih in zibajočih se v lahkih strujah. Poleg njih So rastle astre: bila jih je dolga gredica, vsa pisana; barve so se prelivale, snežno-bele in zlate, temno-plave in rožne. Na drugem koncu jc stal zopet grm svetlih potonil«; košate rože so se klanjale solneu in se objemale z georginami, ki so zavzemale končno stran vrta. Svetlorumeni, ostri lističi so bodli iz svežega, de-htečega koška in se družili v svetlo krono, ki je sijala kot pozlačena in kadar je priletela čebela ter sedla rožam na srce, so se nagnile in zatrepetale.
Mlada žena je stala sredi gredic in se zamislila :
"Ko bodo cvetele astre. . ."
Vsa v zelenju in cvetju je bila hišica ob cesti. Okoli in okoli so žarele j*o vrtu opojne rože, po gredicah je cvetek tulipan, cvetela je lilija. Mlade jablane so bile opasane z rožno, helordečo krono, in tam dalje bo se zgrinjale bleščeče, pi-
sane trate. Pomladnje solnce se je lesketalo nad polji, razžaljeno jutro je soplo mlado življenje.
Lastavice so se že vrnile z juga in si znašate gnezda, a Slavičev Filip se je tisti čas napravijal na pot, jemal je slovo od doma, od svoje mlade žene.
Namenil se je v svet za delom. Iz vasi je odhajala cela truma mladeničev in mož, ki so se odpravili na tuje, da si poiščejo zaslužka. "Kaj bomo doma," so govorili, "gremo po svetu" "Tani zunaj cvete zlato!" so govorili mlajši.
"Res bomo morali v jame, kjer kopljejo rudo, ali zato bo naš trud plačan s kronami, če ne s cekini," se menili starejši.
In ž njimi se je napotil 4udi Filip. —
"Zakaj bi šel," mu je hotela braniti Roza, njegova Žena. "Tudi doma sc najde dîlo, in lepše je tu."
"K.ij bo lepše! Ni zaslužka, a zunaj! Greni in se vrnem, kadar bom bogat."
"Kdaj misliš, da prideš? Ali jeseni?"
"Jeseni. Takrat pridem." Postal je zamišljen in gledal ženi v solzne oči,
"Tako dolgo te ne bo, in meni bo hudo po tebi. Ves čas boni mislila samo nate in težko čakala jeseni. Ko bodo cvetele astre, tedaj pri-deš?"
Nasmehnil se je, a veselje mu ni moglo na obraz. Nič ni odgovoril, le tiho je strmel v tln in stiskal ženi roko.
"Ko bodo cvelele astri*, takrat prideš?"
"Pridem."
Tako ji jc obljubil Filip in se poslovil.
Roza je mislila na moža in vse si je pred-
voru je pokazal Avstrijo, klavrno vazalko kajzer-ja Viljema, in njeno še bolj klavrno politiko v pravi luči. Predočil nam je boj slovenskega naroda v stari domovini in razmotrival, na kakšen način je uspešna rešitev jugoslovanskega vprašanja niogoča v interesu Jugoslovanov samih iu v interesu svetovnega miru in napredka. Razložil je, tudi velike naloge, ki jih ima S. R. Z. in ki jih more rešiti le s sodelovanjem vsega ljudstva.
Ker se nu ponoven poziv predsednika nihče ni oglasil za besedo, je sodrug Ratajc predložil shtdu sledečo
resolucijo:
Dne ti. maja 1918 v dvorani Borough Building v Fores4 City, Pa., zbrani Slovenci izrekajo, da stoje v sedanji vojni odločno na strani demokracije in so pripravljeni storiti, kar je v njih močeh, da bo avtokracija poražena.
* Kakor vsi narodi, morejo tudi Slovenci in Jugoslovani sploh doseči svojo narodno svoIkhIo le tedaj, če se stare militarizem, na katerega se opira moč hohenzolemskega in habsburškega imperializma in absolutizma. Vpori Slovencev v Avstriji, četudi v sedanjem času neuspešni, ker je ljudstvo prfcdabo v boju z avtomatično delujočo militari-stično mašino in ker se Avstrija in Nemčija poslužujeta nacionalnih razlik med mnogoštevilnimi narodi centralnih sil, da izigravata vse narodnosti, so vendar jasen dokaz, da se je ljudstvo naveličalo starega zatiranja. Čimbolj pa žugajo rojakom v Evropi vislice in okrutne ječe, tembolj je naloga v Ameriki živečih Slovencev, da naznanijo demokratičnemu svetu želje in cilje naroda iz katerega so izšli v smislu slovesnih besed predsednika Wilsons, da ne sme biti noben narod prisiljen pod vlado, katere ne mara sam.
Izjavljamo torej, da ne marajo Slovenci sériait je habsburške dinastije, da ne marajo avstro-ogrske vlade, ki ne more bitrvsled sestave monarhije nikdar ljudska, temveč žele zcditijene Jugoslovanov in njih svobodo.
Naš cilj je Jugoslovanska federativna republika, kateri bo narod demokratično sam odločal o svoji usodi in postal sposoben za sodelovanje z ostalimi svobodnimi narodi za napredek vsega človeštva.
Ta cilj zastopa S. R. Z., kateremu obljubuje-mo našo podporo za to delo.
Prepričani, da more naša svoboda in svoboda ostalih narodov le tedaj postati resnična, če se stare glava kajzerski avtokraeiji, obljubujemo obenem svojo zvestobo in vsestransko pomoč Zedi-njenim državam v njih «boju za popolno zmago demokracije.
Resolucija je bila soglasno sprejeta ter je bilo sklenjeno, da se objavi v slovenskih in v lokalnih angleških listih ter odpošlje tudi na pristojna mesta.
S. R. Z. ima tukaj svojo lokalno organizacijo. Če je doslej imelo simpatije ljudstva, smemo izreči svoje prepričanje, da bo zanaprej imelo tudi njegovo živo podporo.
XI. IZKAZ PRISPEVKOV ZA S. R. Z.
Krajevna organizacija S. R. Z. v E. Palestina, O. $5.40; — krajevna organizacija v Forest City, Pa. $4.65; — krajevna organizacija v Brovvder, Ky. $8.00; — krajevna organizacija v Ely, Minn. $75.00; — krajevna organizacija v South Fork, Pa. $3.70; — krajevna organizacija S. R, Z. za Lawrence, Pa. in okolico $300.00 (TRISTO DOLARJEV) ; — Val. Fortuna, Co. D. 41. Inft. Fort Crook, Neb. $1.00; — krajevna organizacija v Sheboygan, Wis. $10.00; — krajevna organizacija v Rock Springs, Wyo. $10.00 f^- krajevna organizacija v Johnstown, Pa. $1.40; — Frank Milavec, BJaek Diamond, Wash. $k00; -— krajevna organizacija v Aurora, Minn. $1.50; — Martin Panian, Eeveleth, Minn. $3.50.
Anton J. Terbovec,
____^ tajnik.
TAJNIKOM ORGANIZACIJ S. R. Z.
Tajnike krajevnih organizacij S. R. Z. prosim, da mi pošljejo svoje natančne naslove. Nekaterih sploh nimam, drugi so pomanjkljivi. Radi točnega poslovanja so natančni naslovi absolutno potrebni.
stavljala, kako bo hodil po tujem, kako bo de-.lal zanjo in za sina. Ne bo imel miru ne veselja, trudit se bo dan in noč po jamah, in ves črn v obraz, od dela težke in trudne roke, A kadar se vrne ...
Zasijale so ji oči, in v duhu je že videla prihajati Filipa. Ni še odšel iz vasi, a <?na je že inis-" lila na tisti čas, na jesenski dan, ko se vrne zopet k njej. Po eesti, od kilarica doli je odmevalo petje; z veselo pesmijo in s solzami so se posla v-ljaji fantje in možje od domovine. Filip je bil pri njih, vozili so se na dveh vozovih proti mestu, in ko se je eesln zavila okrog gozda, so obračali glave gledali nazaj proti belim hišam.
Rozn je mislila na tisti čas, ko se vrne n-lip. Pozdravil jo bo s smehom in samega veselja ne bo vedel, kaj naj reče. Solnce bo sijalo v sobo, a zunaj bodo cvetele astre ... In sklenila je, da mora biti hišica vsa v rožah in.vesela in cvetoča, ko objame zopet gospodarja, gredice obsajene z astrami, potonikami. en sam rožni val mora kipeti okoli oken.
V vasi je dobila semen ter jih vsejala. Vso ponrlad in vse poletje je gojila rože in zalivala zjutraj in zvečer. Čim bliže je prihajala jesen, tčm lepše je bilo okrog hišice, in ko so začeli l>i>stajati solnčni žarki milejši, ko so oeveteli trav-niki, so zacvetele rože fto>redicab v bohotnem Žaru in Živih plamenih.
"Ko bodo cvetele astre . . ," (Dalje prihodnjič.)
Prihod In naselitev Slovencev
JU »o Rimljani gospodovali v naši domovi» ni, je narod Slovencev vzajemno * drugimi slovanskimi rodovi prebival po širnih planjavah južne in zahodne Rusije, tja do Viale na severu in dolenje Donave na jugu. Tedaj še ni l>Wo med Slovani tiste razlike v jeziku in šegi, kakor jo opažamo danes. Sami sebe so se nseivali "Slo-veni," tujci pa so jim rekli tudi "Veneti" (od tod nemški izrazi "Wenden," "windisch") ali Srbi. Živeli so kot miren poljedelski narod v nizkih raztresenih kočah, obdelovali zemljo in paali svoje črede. Urški pisatelj Prokopij pravi o njih, da ne niso upali niti oblegati mest, niti ue bojevati na ravnem polju.
. A sila časa je napravila iz miroljubnih ljudi silen in bojevit rod, ki je drzno naskakoval mogočne države in si z mečem v roki osvojil obsežne pokrajine. Kaj ja. napotilo Slovence, da so začeli siliti proti jugu in zahodu, ni znano. Menda jim je bila domovina pretesna, ali pa jih je mikal zgled germanskih plemen, ki ho po lepih pokrajinah Italije, Galije iu Španije osvojili nova bivališča in ustanovili mogočna kraljestva, ali pa so jih tiščali drugi narodi naprej. — Najprej je moč slovenskega orožja občutilo grško cesarstvo. Že v začetku šestega stoletja so pričeli drzni pohodi Slovenov črez Donavo na grško o-zemlje. Prodirali »o v Trakijo, Ilirijo, Dalmacijo, s pustošili po deželi, oblegali mesta Toper, Solun iu se pokazali celo pred zidovjem Carigrada. A ti pohodi niso služili le ropu in plenu, temveč so bili neka vrsta oboroženega naseljevanja. Sirski zgodovinar Ivan iz Efeza piše namreč o njih: "V tretjem letu po smrti grškega cesarja Justina (1. 581.) se iui prav i na pot prokleto ljuibtvo Slovanov, prehodi vso Grško ter tesalske in traske pokrajine. Osvoji si mnogo mest in trdnjav, pustoši, požiga, ropa in gospodari po deželi ter biva v njej popolnoma avoboduo in brez strahu, kakor v svoji domačiji. Na ta način so dobili Slovani prosto roko v deželi, bivali ondi ter se razširjali po njej,' dokler jih ni Bog pregnal. Pustošili, požigali, plenili so prav tja do dolgega zidovja (blizu Carigrada) ter si z ropanjem pridobili vse cesarjeve črede — mnogo tisoč — in tudi črede drugih. In glej, do današnjega dne (1. 584.) bivajo, posedajo in počivajo v rimskih pokrajinah brez skrbi in strahu; pleneč, moreš, požigajoč so obogateli ter imajo mnogo zlata, srebra, konjskih čred m orožja, vojskovanju so .se priučili celo bolje kakor Rimljani."
Takrat so' torej zasedli pokrajine balkanskega polotoka južno od Save in Donave oni Sioveid, ki jih zdaj imenujemo Hrvate, Srbe in Bolgare.
; A sila Slovenov si je kmslu potem izbrala za prodiranje drugo smer in se vrgla na gorate alpske dežele. Tu nastopajo Sloveni v družbi z Obri. Ni bilo morda sorodstvo po duhu ali krvi, ki je
združilo ta dva naroda k skupnemu podjetju, temveč medsebojna korist. Obri so bili divje, ropar-sko, mongolsko ljudstvo, majhne gibčne postave in žoltih, strogih obrszov. Bili so izvrstni jahači, ki so preživeli noč iu dan na, svojih konjih, kakor da so prirastli k njim. Vajeni no bili streljati na konjih, pa le težko so stali na svojih nogah. Utrjeni so bili tako, kak^r noben drug narod. V boju so bili strsšui sovražniki, ker niso bili zadovoljni, da so premagali nasprotnike, ampak so jih hoteli popolnoma uničiti. Ker so Obri živeli le za boj in rop, zato so potrebovali po opuatošenih zemljah, katerih so ae polastili, takih ljudi, ki so bili vsjeni obdelovati polje in se pečati s kupčijo. Taki ljudje pa so bili Sloveni, ki ao služili Obrom za hranitelje in uskrbovate-.'I je njih zemlje, nasproti pa so imeli v njih mogočne zaveznike v vojski.
Zavezništvo Slovenov z Obri se je pričelo že takrat, ko sta živela oba naroda še v jugovzhodni Rusiji med Volgo in Ksrpati in je temeljilo na popolni enakosti in ravuopravnosti. Ko je obrski vojvoda Bajan 1. 579. hotel s silo podjsrmiti Slo-vene ob dolenji Donavi in zahteval od njih davka, tedaj so mu odgovorili samozavestno sloven-sk ipoveljinik: "Kdo izmed ljudi, kstere obsevajo solnčni žarki, je tako močan, da bi naa premagal? Navajeni smo, da si budimo tuje zemlje, ne pa, da bi si drugi svojili našo. Taka bode naša navada, dokler l>ode kaj boja in kaj mečev." Šele pozneje se je zavezništvo spremenilo v hlapčevsko odvisnost, ki je pa tudi dala povod, da so se Slovenci otreali krutega obrakega jarma.
V družbi z Obri so začeli Sloveni proti kon-¿u šestega stoletja prodirati proti zapadu. Tu se je bil prav takrat zgodil znamenit prevrat. Lon-gobardi, ki so imeli v posesti vzhodne alpske dežele in del sedanje Ogrokc, so bili 1. 568. odšli v Italijo in prostrane pokrajine so bile i»rez vladarja. Njih dedščino so zdsj prevzeli Sloveni in Obri.
Napačno je muditi, da se je naselitev Slovencev v sedanji domovini izvršila lahko, mirno in brez boja. Kakor so si njih rojaki na Balkanu z mečem v roki osvojili zemljo za svoja aelišča, tako so si morali tudi Slovenci s silo priboriti tla, na katerih prebivajo zdaj.
Pokrajine ob Savi, Dravi, Muri, Spči, Adriji in v panonskih nižavah niso bile prazne in popolnoma opustošenc. Tu je živelo se mnogo ri jI akega ljudstva, vzajemno s prvotnim ilirskim in keltskim prebivalstvom. Stala še bogsta mesta (Celeia, Tiburnia), kjer so bili škofijski sedeži in mnogo drugih manjših naselbin. Z Bavarskega pa so silili v deželo Nemci in hoteli gospodovati v njej.
Po hudih bojih, ki so trajali vec desetletij, so Slovenci rimske in nemške prebivalce deloma premagali in si jih podvrgli, deloma pa izrinili iz
Ivan Cankar:
- "Samo brž, o Jezus!"
Tresel se je in domislil se je, da bi molil, toda ni mogel moliti. Stopal je hitreje, stopikal se jé ter se zadeval z rokami, z životom ob zid. In ko j ehitel, se je spomnil, da hiti navzgor, v temo.
"O Jezusi"
Vrnil se je; in bilo mu je, da so stopnice čisto navpične in da strmoglavi navzdol. Prestrašil se je in je sedel, toda vzdignil se je takoj. Tipal je z rokami, stopal je varno; ovinek za ovinkom in Itonca ni bilo. Postal je in je pomislil; ali plezam navzgor^ pa se mi .samo zdi, da hodim navzdolZ — Zastokal je, glas pa je bil cvileč, proseč, prihajal je od zgoraj, iz podstrešja, od kupole. . . .
"Samo brž, o Jezus!"
Zasvetilo se je medlo, prikazalo se je majhno okence v zidu. Luč je bila bleda in neprijazna, neprijaznejša od noči same.
Hitel je navzdol, truden je bil in bolan, da bi legel v kot iu se sključil in zatisnil oči. Omahoval je in se je spotikal in si je ranil noge, da ho krvavele, Odprl je duri v cerkev. Pred oltarjem je gorela večna luč; in ko je ugledal veliki oltar in večno luč, se je prestrašil v srcu in je omahnil nazaj in je «pet zapahnil duri. Stal je pred durmi in jc trepetal.-
"Beži!".	'
Odprl je duri in je skočil; bežal je mimo oltarja s sklonjeno glavo in se ni ozrl, odpahnil je hrupoma duri v zakristijo, kjer je visel na križu razpeti Kristus, in je bežal na cesto kakor Judež Iškarjot, ko je bil izdal Odrešenika i nje pobegnil iz svetišča.
n.
Na klancu pred cerkvijo mu je prišel naproti cerkovnik.
"Pozno si zvonil! Kaj pa si počel tako dolgo tam gori?"
Tone se je ves prestrašil, ni odgovoril itSe in je šel hitro mimo. Cerkovnik je gledal za njim in se je čudil.
Zaffkj me je vprašal? — si je mislil Tone. — Morda že kaj sluti, morda je kaj slišal. Prav lahko je slišal, saj je odmevalo v cerkvi, tam skozi durce se je glasilo na klanec in no cesti navzdol. Pred hišami so stali, na pragih in so po» slušali, kako je cvililo, prosilo in kako je butalo ob tla. Vse so slišali in vse so videli. — Vprašal je samo tako, nalašč, in se je smejal na tihem; zdaj stoja tam in gleda za njim. N ise ozrl, ali videl je, kako stoji tam, in čutil je na tilniku, na hrbtu njegov porogljivi nasmeh in njegov hudobni, mežiksvi pogled. — Samo nslsšč je vprs-šal nocoj, le mimogrede, jutri pa stopi preden j in vpraša naravnost. —
Jasni I a se je noč, zakaj zvezde so že zasijale in za hribom je svetil mesec.
Kakp lepa je no* l — je pomislil Tone. Ni-koli še ni videl noči, ne zvezd, ki so sijale mirno, in ne velikega neba, ki mu ni kraja nikjer in ki je človeku tako čudno pri srcu, Če strmi v njegovo neskončnost in ne misli nič. Hiše so bile ob potu in svetile so ac belo; tudi hiše so se mu zdfle prijazne in lepe kakor nikoli, in ljudje, ki so stali na pragu, ho bili prijazni in brez zla. On pa je šel mimo truden in upognjen, zakaj težko breme mu je ležalo na srcu.
Pod klancem so »e križala pota in tain je stala pred štacuno debela branjevka; njen obraz je bil širok in prijazen in se je smejal neprestano. Kadar je šel Tone mimo, mu je dala bonbonov, zato ker je bi ministrant. Ugledal jo je pred štacuno in že se je okrenil, da bi se ji ognil, pobegnil preko polja, po »kritih stezah.
"Tone! Hej!"
Zdaj je že vse izgubljeno! — si je mislil To-ne. Dokler ni bil ugledal branjevke pred štacuno, se ni «pomnil, da jc bila mačka njena, lepa bela mlada mačica z rdečo pentljo na vratu.
"Kam pa, Tone?"
Bližal se je počasi; sam je čutil, kako so se mu kolena^resla.
"Zvonil sem!" je odgovoril predrzno, ker si jc mislil na tihem: če je vse izgubljeno, čemu bi še lagal?
"In potem sem bil na podstrešju!"
Gotovo je cula vse tudi ona, zakaj bi se zdaj lagal in izgovarjal? Jutri zjutraj že pride na dan. Štacuna je bila prav pod klancem, videlo se je odtod naravnost na fasado, na durce za velikim kamenitim križem in tako se je tudi slišalo vse. Slišalo se je, če je potrkal s prstom na zvon, za-zvenelo je daleč po klancu, po dolini. Kako bi se torej ne bilo slišalo, ko je kričal in ko je cvililo in stokalo in butalo, ko je odmevalo po cerkvi in v tramovju?
Branjevka se je smehljala, ali Tone ni ver-jel prijaznemu smehljaju; mežikala je dobrodu-šno kakor zmerom, ali tudi njenim ^čem ni verjel.
— Samo igra se z mano, kakor sem se jaz t njeno mačko, ko sem jo bil po očeh. Jutri pa stopi predme in me vpraša naravnost. —
"No, čakaj, Tone!"
Stopila je v štacuno, Tone pa je pomislil, če bi zdaj brž ne skočil ter pobegnil, predno bi se vrnila branjevka. Toda že se je vrnila ter mu je dala bonbonov, lepo v papir zavitih: Tone je vzel, in rekel nič in je hitel dalje. Branjevka je gledala za njim in se je čudila; tako majhen in ubog a eji je zdel kakor nikoli. "Bolan je fant!"-si je mislila ter se je nsprsvils, da bi zaprla žta-cnno, ker je bilo že pozno in je občinski sluga že pri žig« I petrolejno svetilko na oglu. —
dežele. Požgali in razrušili so rimska mesta in zatrli tudi vse sledove krščanstva, da ni bilo potem skoraj dve sto let med Slovenci niti cerkve, niti duhovnikov.
Zemlja, katero so Slovenci zasedli, je bila zelo olisežna, mnogo obsežnejša, kakor je tista, katero imajo zdaj v posesti.
Naravna pota, po katerih je napredovalo naseljevanje, ko nudile reke in široke doline ob njih. Ker je naš «vet nagnjen proti vzhodu, kamor teče tudi večina rek, zato so Slovenci od te strani pričeli prodirati in Militi vedno dalje do izvirov. Zasedli ho dolino Save z vsemi njenimi pritoki, prodrli so ob Dravi tja gori do teplaškega polja na Tirolskem in ob Muri daleč v Gornji Stajer v sedanjo Gornjo in Dolenjo Avstrijo. lagoma ho se razprontrli po vnej sedanji Kranjski, Koroški, Štajerski in po Primorju ob Adriji. Pustriška dolina na Tirolskem, solnograški Lu n ga u, dolina Aniže med Gorenjo in Dolenjo Avstrijo ho imele slovenske naselbine Na ne veni jih je Donava ločita od sedanjjh Cehov, na jugu pa jim je šele odpor furlanskih vojvod, s katerimi so imeli Slovenci več desetletij hude boje, ustavili daljno prodiranje. Vendar ho zanedli severni gorati svet Furlanije tja do reke Talja-mento in ustanovili tudi mnogo naselbin v niža-vi. Marsikateri furlanski kraji, Beogrado, Passi-ano Schiavonesco s svojimi slovennkimi imeni Hpominjajo na nekdanje slovensko prebival*tvo.
Vendar je treba pripomniti, da je bila slovenska dežela splošno zelo redko naneljena in da je mnogo sveta ostalo neobdelanega, zaraščenega z neprodirnimi gozdi. Tudi oddaljene hribovnke doline ho bile šele par stoletij pozneje naseljene.
Vrh tega slovenska zemlja ni bila neka celo, ta, obkrožena od naravnih mej, kakorsna je Če-' ška ali Ogrska, temveč je bila sestavljena iz cele vrste dolin in niža v, ločenih med nebo j po visokih gorovjih, ki so obteževala promet, provzro-čala razdeljenost in tako slabila zavest vzajemnosti. Mesto Hkupne politične enote se je razvila cela vr*ta malih državic, tako v Goratanu, na Ponavju in v panonski nižavi.
Prvotnih prebivalcev Slovenci niso popolnoma iztrebili, temveč jih premagali in zasužnjili. Od njih 40 sprejeli mnogo imen za glavne reke, mesta in gorske vrhove v novi domovini. Reke: Sava, Drava, Mura, Raba, Krka; mesta: Celje, Ptuj; gorovja: Alpe, Ture, Kra«, ho imela alična imena že v rimski in predrimski dobi. — Na jugu v Primorju se je ohranil rimski živelj še v nekaterih mestih. Trst, Koper, Piran v Istri. Kor-min, Čedad na Beneškem imajo že iz tistih dob romansko (italijansko) prebivalstvo.
Proti neveru pa ho Slovenci neomejeno gospodovali do Donave, kjer so podajali roke 6ehom onstran reke. Nemško prebivalstvo se je vzdržalo
—	Vsi že vedo! — je misli) Tone, ko je hitel po ulici. Tam ni bilo več hiš in ne svetlih o-ken; noč je bila tišja in mirnejša, samo zvezde so
svetile. Na desni je bilo odprto polje daleč v temo, hribov; tudi na levi so bile lehe in ob poti, ob jarku je bila visoka živa meja. Tone se je domislil in je zajučil bonbone preko meje na polje.
"Kdor jih najde, njegovi so!" Srečal je malokdaj človeka, in kadar mu je prišel kdo naproti, se je ognil daleč v stran in je hitel ob jarku. Bal se je, da bi ga kdo ne ogovoril, sredi prazne ulice in v temi. Ali zdelo ne mu je, da se je vsakdo, ki je šel mimo, ozrl srepo nanj, h sovražnim in zaničljivim pogledom?
—	Vsi že vedo! Po vsej dolini se je slišalo, zato ker jc bil tako tih in teman večer. Stokalo je po vsej dolini in poslušali «o in so gledali. —
Prišel jc po cesti učitelj, napotil. se je bil morda v krčmo. Tone ga je spoznal od daleč, in je vztrepetal; spoznal ga je tudi učitelj..
"De, kaj pa ti tako pozno? Zakaj se ne odkriješ?"
Tone je stal pred njim in se je tresel in ni odgovoril,
"Kod si hodil?"
Jasno je bilo Tonetu, da ve učitel jnatanko, kaj se je zgodilo. "Zvonil sem!"
—	Vse vedo, čemu bi se lagal? — "In nato sem bil na podstrešju." "Že dobro! Idi spat!" Učitelj je šel in se ni več osrl, Tone pa je
gledal za njim.
—	Ni mu se hotel reči; toda v pondeljek, v šoli, stopi predme in me vpraša naravnost. Kako bi bilo mogoče, da bi ne vedel, kako bi me drugače tako srejo pogledal? Kakor da bi mi bilo zapisano na čelu. —
Ulica jc zavila na levo, spet so bile hiše ob potu in okna so se svetila, tam je bil že njegov dom.
Postal je v veži in nato je prijel za kljuko.
—	Vstopim v božjem imenu, pa naj se zgodi karkoli. —
izba je bila velika in neprijazna, stene so bile sive, gole, leseni strop je bil zakajen in črn. V kotu pod razpelom je sedela mati za mizo, svetil jka je gorela zaspano, olje je pohajalo. Tam zadaj, v mraku, je bila postelja na tleh; njegov mlajši brat je spal razgaljen in je smrčal. Od stene do sten eje segala vrv in na vrvi se je sušilo perilo. Vzduh jc bil gost in težak, dasi je bilo okno odprto.
"Kod si hodil tako dolgo?" "V cerkvi sem bil."
Mati ni vprašala dalje; vpirala je glavo ob dlan in je gledala v tla. "Na mizi imaz kruha." NI se ozrla nanj; Tone ji je pozimi na obra-j.tf«, d« je jok«la.
—	Tudi on« ve. —
na severnem robu v Solnogradu in v vzhtdnih Tirolah. A še tu je bilo izpostavljeno silovitemu navalu Slovencev in izgubljalo vedao več tal. Lata «11. so Slovenci premagali bavarskega vojvoda Garibalda pri Liencu na Tirolakem in silno opustošili bavarske meje. Lc s hudim naporom se je pozneje posrečilo Bavarcem jih pregnati iz de-žele. Ae sto let pozneje so morali Neinei se uma* kniti iz solnograškega Pongsva in se niso upali ondi obnoViti razrušenega samostana sv. Maksimilijana. Celo globoko notri v bavamko zemljo so se raztezali pohodi Slovencev.
Iz zgodovinskih poročil o naseljevanju Slovencev, ki nem jih tu podal, se da najbolje po-sneti njih razmerje do drugih Jugoslovanov. Ko so jugoslovanski rodovi zapustili svojo prvotno domovino, so bili eno ljudstvo, ki se je nazivalo z imenom 'Sloveni," in rimski zgodovinopiaci imenujejo "Slovenijo", "domovino Slovenov" prav tako pokrajine med Donavo in Adrijo, kakor dežele na Balkanskem polotoku. V svoji sedanji domovini bo se naselili Jugoslovani prilišno v i-stem redu, kakor so preje prebivali v prvotni domovini. Govorili so en jezik. Sicer so us po raz' nih krajih pozneje razvila razna narečja, a vaa ta narečja od Alp pa do Bgejskegs morja se le dandanes tako vrste med seboj, da sega drugo v drugo. Ni mogoče reči, kje jenja slovenski jezik in kje se pričenja hrvatski, in za masedonake Slovane se še v današnjih dneh prepirajo, jih je li prištevati Srbom ali Bolgarom.
Sloveni so si v novi domovini ustanovili posamezne države. Oni del, ki je bival med Dravo in Adrijo, je imel najpreje razne vojvode ali "bane," a si je pod Tomislavom 1. 914. osnoval enotno kraljestvo, katero je imenoval hrvaško. To ime je v začetku zaznamovalo najbrže neko pokrajino, pozneje pa se je po njej začelo nazivati tudi ljudstvo, ki je ondi prebivalo. Hrvatje so došli v svojo sedanjo domovini že par desetletij pred Slovenci (okoli 1. 550.). Menda jim je gotski kralj Totila prepustil Panonijo in Dalmacijo, da mu pomagajo v Boju z Bizantinci. Izpodrinili so romansko prebivalstvo ob Adriji, ki se je vzdržalo le v nekaterih mestih. Na jugovzhodu od hrvaškega kraljestva so isti Sloveni ustanovili drugo državo in jo imenovali s prastarim imenom srbsko. Tretji del je prišel pod oblast mongolskih Bolgarov, ki so sicer sprejeli jezik svojih pod-ložnikov, a njih ime je izpodrinilo prvotno nazi-vanje: tako je nastalo slovensko-bolgarako car-stvo. Četrti del Slovenov je prodrl najdalje proti severozshodu in zasedel sedanjo našo domovino. Ta je ohranil svoje staro ime "Sloveni" (Slovenci), ki nam se dandanes Živo kliče v spomin, da so en narod vsi tisti, ki bivajo od Slovenakttt goric do Adrije, od laške meje *pa do Črnega m Egejskega morja.
Ustnice so se mu zgenile, izpre govoril je ako-
ro na glas. Mati je vzdignila glavo.
"Zakaj ne ješ?"
"Nisem lačen."
Pogledala ga je začudeno iu plašno, ali takoj so se ji prikazale solze v očeh.
"Potrpi, Tone, vse bo še boljše, Bog bo pomagal ..."	n
— Ničesar ne ve! — se je zaludil. Ni slišala ničesar, ker je zmerom v svojih mislih in bi ne slišala, če bi kričalo in stokalo, pod oknoin. In kako čudne so njen emisli. "Boljše bo, Bog bo pomagal 1 . . ." Tone pa je vedel, da ne bo nikoli boljše. Prej je bilo morda mogoče, ali zdaj nikoli več. —
"Ob rojstvu sem te obljubila Bogu in zdaj te ne bo zapustil. Tako mi je pri srcu, da te bom videla pred oltarjem, ko boš novo mašo pel."
Tonetu je bilo težko, da bi zajokal na glas. Tudi on je oprl glavo ob dlan in je gledal v tla.
—	Prej morda, zdaj nikoli več I —
Luč je pojemala, Čisto v senci je ..bil materin obraz, ali kadar je padla solza, se je zasvetilo.
"Ali ne msraš kruha, Tone?"
"Ne, mati; spat pojdem."
Slekel se je in je legel na tla poleg brata, mati je upihnila luč. Slišal je še, ko je hodila po sobi, s počasnimi, tihimi koraki; in kadar je Šla mimo okna, se je prikazala senca, kakor da bi Šel zunaj sključen človek mimo.
—	Ko bi mogel zdaj zaspati — je mislil Tone — in ko bi se zjutraj vzbudil in bi bilo vse samo sanje. In potem bi bilo vse boljše in Bog bi pomsgal, mati bi bila vesela in vsega bi bilo dovolj. Da, jutri zjutraj že, v nedeijo, bi sijalo v izbo veselo solnce in na mizi bi se kadilo, dišalo b\ po kavi, hlebec kruha bi bil zraven i lepo rumeno skorjo; napraviljal bi se v cerkev, mati pa bi nalivala kavo in govorila bi o novi mali...
Vroče mu je bilo, obrnil se je v postelji in vrgel odejo raz sebe.
—	Nič več misliti na tisio, to bi bilo najboljše. Tako živeti, kakor da bi se ne bilo zgodflo in kskor ds bi ne bilo nikoli nocojšnjega večera. Zatisnem oči, in ko jih odprem, je vse, kakor je bilo — ničesar ni bilo vmes . . . Morda se motim, nihče ni morda slišal in Hämo zdelo se mi je tako, da gledajo name in da mi očitajo. Nihče ne ve ničessr in tudi greh ni bil . . .
Zsvzdihnil je, zrak je bil težak in vroč.
"Ali ne more! spsti, Tone?"
"Ne morem, mati!"
"Moli* pa boš zsspal: jrekriŠaj sel"
Tone se je prekrižal, ali moliti ni mogel, ni si upail; kakor da bi oakrunil z ustnicami svete besede in kakor da se je bil Bog obrnil od njega iu ga ne mara poslušati. In ko je izpregovoril atraho-ma prvo «veto besedo, je ssm ni več slišal in ne razumel.
—	Tudi greh ni bil. —
(Dalje prihodnjič.)
PROLETAREC
UST ZA 1NTKRKSE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
La.tnlkt« iKklBleUi -
Juijoslev icska delavska tiskovna tiru/ba v 1 hlcaiio, Illinois
Naročnina: Ža Ameriko $2.00 za celo Isto, $1.00 xu pol leta. Za i v. ropu $2.60 tu celo leto, $1.25 »a pol leta.
Oglati po dogovoru. Pri spremembi MvaUiia j« poleg novega naznaniti V tadi stari naslov.
H. Pajer:
Inteligenca in politika.
!
Glasilo »lovrntk« arcanizacija Ju*«al.
— ucUIUtitM a ves« v Amerik L —
Vse pritožbe glede nerednega poiilja
aja
Sbta in drugih nerednoati," je pošiljati predsedniku družbe Fr. Udovich, 1844 So. JUcina Ave., Chicago, 111.
PROLETARIAN
OwmJ ud publ»»h»d «vary TuaaSay by
Seul h Slavic Werkmea's Pub. le.. Ckitaie, Illinois.
Subscription rate»: United States and Canada, $2.00 a year, $100 for half yeur. Foreign countries $2.60 a year, $1.25 for half
year.
Advertising rates oa agreement. NASLOV (ADDRESS):
* "PROLETAREC"
sees w. si. street, chicago, Illinois
STAVKE IN KONSKRIPCIJA DELA.
Is Washingtona, D. C., poročajo: Zakon, ki varuje produkcijo vojnega inaterijala in transportne naprave in je bil pred uekaj dnevi sprejet v kongresu, ne označuje «tavke za zboljšanje delavskih razmer kot zaroto zoper vlado.
Ta zakon je znan k6t poslava proti sabotaži. Zakonodajci hočejo s tem zakonom preprečiti delo sovražnih agentov in drugih, ki hočejo z zločinskimi dejanji ovirati produkcijo in prevažanje voj uega inaterijala.
Pameten delavec se ne strinja s sabotažo, ker delavci ne izdelujejo strojev radi tega, da jih uničujejo, ampak zato, da jim olajšajo delo. Ža delavca, ki ni udarjen na možganih, je že to dosti ve* lik vzrok, da obsoja pohabljanje in uničevanje strojev in transportnih naprav.
Zakon je bil v senatu sprejet že pred meseci. Ko je 'bila predloga pred nekaj tedni v zbornici, je kongresnik «loe Canuon iz Ulinoi-sa dosegel, da je bil sprejet tako-zvani protizarotniški dodatek. *
Kongresnik Lane je predlagal, da naj ta dodatek ne bo veljaven za delavce, ki zastavkajo, da siiz-vojujejo boljše mezde in boljše delovne razniere;
Senat ni hotel sprejeti predlo-Re s to i? preme ni bo, in je s 35 proti 25 glasovom črtal pravico d laveev do stavke, ne glede na to, kako velika je provokaeija od strani podjetnikov. Sprejel pa je dodatek kongresnika Cannona.
Vsled te diference je šla pred loga pred kongresni konferenčni odbor, v katerem so se sporazumeli, /rta črtajo Lanov in Canno-nov dodatek.
( Zakon je sedaj tak, kakor so ga izdelali postavodajalci, ki ho hofe li, da se kaznujejo le tisti, ki uničujejo vojni materija!, ki je po -treben za uspešno nadaljevanje vojne, in razdirajo transportne mi prave, ki so potrebne za prevažu nje vojnega inaterijala.
Zakonodajci, ki zagovarjajo mobilizacijo delavcev, niso dose gli se nobenega uspeha in so želi pravzaprav poraz. Nihče naj p.^ ne misli, da so se ti zakonodajci izpreobrnili in izpremenili svoje stališče. Ob prvi priliki, ki sc jim ponudi, bodo zopet obnovili bo, za mobifizaeijo delavcev. Skušali bodo nahujskati javno mnenje proti strokovno organiziranemu delavstvu. Če bodo strokovne organizacije svoje delovanje tako u ravnale, da bo voda tekla na mlin konskripcionistov, "bodo zadnji i/, rabili položaj do zadrt je pike.
V senatu so Lanov -predlog za govsrjali Hollis iu drtigi senatorji. Dejali so, da hočejo konskrip -cionisti dodati predlogi popolnoma tujo stvar. Zato naj tako stvar predložc v posebni predlogi, da se lahko o njej olmirno debatira. Na trditev, da so stavke zdnj nepo -trebne, ker imamo zvezno razsodišče, da izravna spore v industriji, je senator Pittnian odgovoril:
"Koliko časa bi se podjetnik o-greval za razsodišče, če ne morejo delavci prenehati s delom T Zakaj so danes podjetniki pri volji, da bi se pogajali z delavci pred razsodiščem? Hadi tega, ker možje lahko prenehajo z delom. Vzemite uslužbencu pravico, da ustavi delo, in videli boste, da se ne bo hotel noben podjetnik v tej deželi pogajati o vpi stanju mezd« in
Ko so hoteli stari, da bi bila vidna svetlu čeduOst, so dali državo v red; ko so hoteli dati državo v red, so uredili prej svoje domače zadeve; ko so hoteli urediti prej svoje domače zadeve, so spopolnili prej aaud sebe; ko so hoteli spopolniti sami sebe, so storili svoje sive pošteno; ko so hoteli storiti svoje srce pošteno, so napravili prej svoje mišljenje resnicoljubno ; ko so hoteli napraviti svoje mišljenje resnicoljubno, so spopolnili najprej znanje. .
Tako je napisal kitajski filozof in državnik Kongfutse (551—478 prek K.) v Ts-hio, veliki knjigi.
I.
Sedanjost je nadaljevanje preteklosti iu začetek prihodnjosti. Ker se ne ^a spremeniti, kar se je enkrat zgodilo, ker se preteklost ne da popravljati, zato je umljivo, da vrši na gotovi kulturni višini se nahajajoči človek vse svoje delo z ozirom na prihodnjoat, katero sluti, ugane ali pa preračuna. Ako bi ne račuufcl s prihodujostjo, hi bilo vse njegovo delovanje brez vsake smeri, brez smotra in brez cilja. Njegovo življenje bi bilo negotovo, tavajoče, nedoločeno, z eno besedo živalsko. Hilo bi to življenje od danes do jutri, kakršno žive živali in- na nižjih kulturnih stopnjah stoječa človeška plemena.
Človek je družabno bitje, ki jo navezano na družbo; zato je primoran, vršiti svoje delo tudi z večjim ali manjšim ozirom na družabno skupino, v kateri živi. Popolna svoboda je v družbi izključena. Posameznik je lahko svoboden le do gotove uieje, ki je v različnih okolščiuah in v različnih razvojnih dobah različna, iti katere ne more pre stopiti, lic da bi naletel na odpor v svoji okolici. Človek mora računati torej tudi z družabno skupino, v kateri živi. Kjer je od družbe odvisen, je zainteresiran tudi na razmerah in zadevah skupine.
Poleg individualnih potreb obstojajo družabne potrebe. Družabne potrebe so važnejše kot pa individualne, ker je družba več kot pa posameznik. Vsota posameznih vrednot je več kot ena sama vrednota zase. Skrajni iudividualizem, kateremu je posameznik vse, celota pa . postranska stvar, je v bistvu prot¡socialen, oziroma anarhističen.
Delovati na to, da se zadosti potrebam socialne skupine, je namen politike. Da pa se more uspešno delovati k zadoščenju potreb, je treba i-meti gotove ideje, občutke, nazore in načrte, kako naj sc zadosti potrebam. Ker pa posameznik v družbi navadno ničesar ne doseže, ali pa zelo malo, zato mora poiskati, ako hoče uresničiti svoje ideje in načrte, v svoji okolici takih posameznikov, ki imajo približno enake potrebe in občutke aLi podo),no naaore, ideje in načrte, kajti v družbi se da rešiti skupna zadeva uspešno le z združenimi močmi večje množice.
Vsled dejstva, da ne šteje vsi člani socialne enote "(naroda, države) na isti intelektualni višini. ker so ljudje različnih značajev in ker se nahajajo v zelo različnih gospodarskih, večinoma neenakopravnih položajih, zato obstojajo tudi različne potrebe, različni interesi, ideje, nazori in načrti, kako naj bi se uredile javne zadeve, da bi bil<\ ustreženo tej ali oni skupini.
Da se more zadostiti novim potrebam in željam, je treba navadno spremeniti obstoječe razmere, reformirati nezadostne družabne uredbe ali pa nadomestiti stare in slalwc z novimi in boljšimi uredbami.
Posamezniki skupine (narrda, države) so nezadovoljni z gotovimi uredbami v državi in začno vsled tega nvaževati, kako bi imelo biti, kako bi se moral urediti družabni red, da bi bilo ustreženo- njih interesom. Ti interesi pa bazirajo lehko na razredno egoističnem nazoru, ki vpošteva le en razred in je za tiadaljni obstoj vseh gospodarskih razredov, ali pa na protirazrednem alt mističnem, ki stremi po odstranitvi vseh gospodarskih razredov, monopolov in neenakopravnosti v interesu celote. Občutki krivic., nazori in interesi se razširijo polagoma čez večjo množico, ako dovoljuje to svoboda izražanja nazorov, svoboda tiska in svoboda zborovanja. In kakor hitro ima neorganizirana masa možnost odločevati v kaki javni zadevi, nastanejo takoj tesni interesi, nazori, ideje, načrti in ideali. Posamezniki s približno enakimi nazori, ideami in ideali, interesi in načrti se srečajo, sc ustavijo, sc spoznajo, sc začno shajati ter zbirati, tvorijo v začetku politično strujo in z organiziranjem somišljenikov ter z javnim nastopanjem sc porodi politična stranka.
Na drugi strani pa nastanejo stranke, ki imajo namen zagovarjati obstoječe naprave, uredbe in družabni red sploh in se boriti proti reformatorskim in rcvolucinonarnim strankam. V teh strankah sc zbirajo vsi oni elementi, ki so popolnoma zadovoljni z obstoječimi razmerami in družabnimi redora in katerim bi reforme in uresničenje načrtov nasprotnih strank vzelo koristi, udobnosti, predpravice in monopole, katere jim nudi "status quo". To sta dva ekstrema, med katerimi se gibljejo vse politične smeri, struje in stranke.
Politične stranke so nastale šele z uvedbo koustitucijc in z začetkom demokratičnega razvoja, ki daje šele ljudstvu možnost odločevati do gotove meje svojo usodo.
Ker imajo rarlične stranke različne kolektivne interese in nabore, ki so v bolj ali manj ostrem nasprotju med seboj in ker hoče vsaka stranka svoje zahteve tudi uresničiti, zato uastane njih medsebojno trenje, ki se imenuje politični !>oj. Forma tega boje je odvisna od intelektualne višine in tnoralnih principov političnih borilcev. Čim nižja je izobrazba posameznikov, tem bolj je surov in zabavi ji v ta boj, kar velja posebno za one, ki nimajo smisla za etično politiko. Odstraniti ta boj iz javnega življenja bi pomenjalo cdstraniti politične stranke. Le naiven in -solzavi slogaš, "nadstrankar," "neodvisen" ali pa "vsenaro-den". psevdopolitik pride lahko vsled neuine-vtuija politike s takimi nazori na dan. Kadar bodo imeli vsi ljudje ene skupine (naroda, drfavc) c-nnke interese, nszore in ideje in kadar se ne bodo javile več diference glede javnih zadev, takrat se bodo nehale stranke. Ker pa ni prav nič upanja, da se to v doglednem času zgodi, bo treba pač računati s političnimi strankami iu s političnim bojem.
Nasori iu interesi nastopajo pri strankah v različnem medsebojnem razmerju. Pri eiii prevladuje idejna pri drugi zopet interesna stran. Ker so družabne razmere, potrebe in iuteresi v tesni zvezi z idejami in nazori, je umljivo, da se opirajo vwe stranke bolj ali manj na interele kakega gospodarskega razreda. Družabne razmere vplivajo s svojimi nedostatki in krivicami na ljudi, ki streme po boljših razmerah in večji pravici; to vzbudi v glavah posameznikov nove. ideje in nazore, po katerih si rišejo načrte za zl>oljšanje razmer in odpravo krivic. Na podlagi teh načrtov se gra-de. nove razmere in tako se začenja ves proces zopet od začetka.
Vse stranke trdijo, da delujejo za občni blagor družabne skupine. Ker pa trdijo to vse stranke in ker od dveh nasprotnih političnih zahtev ne moreta obe prispevati k občnemu blagru, temveč le ena, je umljivo, da odrekajo stranke druga drugi delovanje za občni blagor. Vsaka stranka stoji na stališču, da 1m> za človeško družbo naj bolje preskrbljeno, ako se uresničijo njeni ideali, oziroma, ako ostane vse pri starem; zato je nujno, da dela svaka stranka v prvi vrsti za se in še le v drugi vrsti za celokupnost.
V	demokratično urejeni državi ima vsak občan možnoht in pravico izražati svoje mnenje, svojo voljo in svoje zahteve v javnih zadevah. Storiti pa sam ne more ničesar. Poiskati si mora somišljenike, stranko ali pa pridobiti si pristašev in ustanoviti novo politično stranko, ako hoče uveljaviti svoje ideale in načrte.
Vsaka stranka ima bolj ali manj jasno teorijo družabnega življenja in družabnega reda iu bolj ali manj jasno začrtano pot do svojih idealov. Vse to opirajo stranke na dogme, avtoriteto, na fraze, ideologije ali pa na znanstvene teorije in hipoteze. Svoje nazore, ideje in zahteve utemeljujejo stranke v svojih programih, katore predlagajo pristašem in politično neodločnemu ljudstvu.
V	luči svojih temeljnih načel pretresa stranka -javna vprašanja, verske, narodne, gospodarske in druge zadeve. Ako je program nejasen, neodločen in preveč širok ali pa ako enotni program sploh ne eksistirs, so odprta vrata na stežaj av-toritativnosti voditeljev, neenotnosti nazorov in zahtev, slepomišenju, demagogiji in slepemu na-vduševanju.
Z informiranjem neodločnega občinstva, s propagiranjem svojih idej v govoru in tisku, z diskusijami in polemikanimi in z znanstvenim utemeljevanjem svojih nazorov in zahtev vrše moderne politične stranke veliko prosvetno delo in lehko se trdi, da store za izobrazbo mas največ. Vsled tega prevejajo politične stranke vso moderno družabno življenje. Brez njih je demokratična država nemogoča. Kdor pretaka solze in goji kilova čustva pri pogledu na politično razkro-jenost naroda, sc izraža zaničljivo o strankah in zabavlja čez strankarstvo, pokaže le, da se s sociologijo ni mnogo pečal in da ne pojmi brvstva iu namena politike.
Vsak občan, kateremu javne zadeve niso deveta briga, sc udeležuje v moderni državi pasivno ali aktivno političnega življenja v okvirju politične stranke in na podlagi strankinega programa. Pasivno se peča s politiko, ako skuša n? podlagi gotovih dogeni, predsodkov, ideologij ali pa na podlagi znanstvenih teorij in hipotez zavzeti gKle. kakega javnega vprašanja svoje stališče oziroma stališče gotove stranke. Aktivno pa se u-dcležu je političnega življenja, ako ta stališča razširja, propagira, kandidira na programu dotične stranke in deluje kot izvoljeni zastopnik v smeri strankinega programa za uresničenje strankinih zahtev.
Reforme družabnih institucij, zboljšanje družabnih /rizmer, odstranitev neracionalnih uredb, nadomestitev z novimi, preilstroj družabnega reda itd., vse to je mogoče, oziroma bo mogoče v demokratični državi lc potom političnih strank. Stranke se uveljavljajo z udeleževanjem pri zakonodaji in i nadzorovanjem izvršcvalne moči države.
Moč stranke je odvisna v demokratični državi, kjer imajo vse stranke v vseh važnejših institucijah proporcionalno zastopništvo, od števila pristašev in somišljenikov. Modeme stranke ima-(Dalje na 5. strani.)
NALOGE MALEGA NAHODA.
razmer. To mora biti znano vsakemu. Mi imamo določbe za pogajanje, toda obvezne niso. Vzemite delavcem pruvieo, da prenehajo z delom, s čem naj se tedaj varu -jejo-nizkih mezd in neznosnih razmer T Kakšno nadzorovanje nad podjetnikom imate? Ali je določena kakšna kazen za nizke mezde
in smrtonosne razmere? Konskri-birati hočete delavec. Ali ste pri pravi jeni konskribirati tudi podjetnike? Pripravljen sem konskribirati oboje, nisem pa pri volji konskribirati uslužbenca in »pustiti podjetnika. Nisem pri volji reči uslužbencu: Če ¿prenehaš z deiom, škoduje« vladi in izvršiš
zločin," če ne rečem podjetniku: "Če ne plačaš tem možem inezdo, da lahko žive, in če jih ne pustiš živeti v takih razmerah, da lahko žive, si kriv hudodelstva." Ne verjamem, da naj imamo zakon, ki je veljaven le za en ljudski razred, za drugi ljudski razred pa ne."
- Odkar so Slovenci etopili v po
litično življenje, zavzema narodno vprašanje v njem prvo mesto. Nič čudnega ni toi Narodnost je Slovence še le spravila na politič-on bojišče, na katerem je tudi za vsa druga avstrijska plemena nacionalizem t vprašanje vseh vprašanj. Med vsemi pa so Slovenci najmanjši, nevarnost, da se potlačijo in uničijo, je bila zanje največja in iz te nevarnosti je povsem naravno nastal odpor na vse strani. Boj narodov za svoj jezik in za ohranitev svojega zua-čaja je dejstvo, o katerem se la h ko različno sodi, ne da pa se tajiti. Socialna demokracija ni temu boju nikdar odrekla upravičenosti, dasi mora obsojati avstrijski način in pa zlorabo, ki jo uganja jo nacionalistične stranke z narodnim vprašanjem, hoteč z njiiu slepiti delavstvo, da bi ne spoznalo svojih razrednih interesov in nslog. Zaradi nacionalistične foi-navščiue je treba neprenehoma poudarjati, da ne more nobena narodna politika odpraviti tistih nasprotij, ki so med posameznimi razredi v vsakem narodu. Neprenehoma je treba raz krivati resuico, da jc gospodarska solidarnost med podjetuiki in delavci nemogoča, tudi če pripa dajo oboji enemu narodu. Tudi se ne sme pripuščati noben dvom o teui, da so za delavce razredni interesi najvažnejši, kajti oni odločujejo o življenju.
Da izkušajo meščanske stranke odvrniti delavce od razrednega boja, je umevno. Zakaj tudi te stranke so razredne, dasi ne priznavajo tega; in razrede, katere zastopajo, nimajo dobička ml razrednega boja. Ker pa se na vojni z zvijačo včasih več daseže nego s hrabrostjo, se ni čuditi, da obsojajo razredni boj zaradi "narodnega interesa," češ Slovenci srno premajhui, da bi se razredno
roda. Z narodnega etališča pa to ni vseeno. Tudi miljon uničenih eksistenc pretrpi nemški narod; za Slovence bi bila to katastrofa. Uničevanje se pa pri na« že vr-četudi se ne vidi tisoč propa-
di
dov obenem, je vendar svarilno dejstva, da se število Slovencev skoraj nié ne množi.
(Najvažnejša narodna naloga Slovencev je bila skrbeti za po-množitev. Ta pa mora biti znana samo v širokih slojih. A ljudsko pomnoževanje je materialno vprašanje. Pogostoma se trdi, da jmajo reveži več otrok, kakor pa bogatini. Nekaj je na tem resnice, da ljudje v razkošnem življenju brez dela degenerirajo in se radi svoje udobnosti boje prevelikega števila otrok. Toda tudi prenaporno delo in prevelike skrbi uničujejo fizično moč. Ne glede ne to pa ne odločuje vprašanje, koliko otrok se rodi, ampak koliko jih zraste. Kjer je beda, pa umirajo otroci, ker prihajajo vsled slabosti staršev slabotni na svet, ker jih matere ne morejo zadostno rediti in ker se v bedi razširjajo tuberkuloza in druge, zlasti otroške bolezni. Velik del jih pa sicer.zraste, ostane pa slaboten, za delo manje sposoben in je zase kakor tudi za izkoriščajoči kapitalizem manje vredeu od zdravih, krepkih ljudi.
Delavstvo, ki se bojuje za boljše gmotne razmere, se že s tem bojuje za fizični napredek naroda in tako je v malem narodu razredni boj v pravem pomenu besede boj za obstanek naroda. Pri nas je razreden boj naroden boj.
STARO MESTO AZTEKOV.
v Naravoslovni * muzej v New Vorku je dal že leta 1916. začeti izkopavati prastaro inebto Aztekov v dolini države New Mexico. Ta izkopovanja so dosegla popo-
. . , ...len uspeli, kajti odkrili niso samo cepili. Treba je torej preiskati	- .. ........
r	razvaliu, na podlagi katerih si je
mogoče napraviti sliko, kako je
tudi vprašanje, če je delavski razredni boj res ne kvar narodnosti.
Dejstvo, o katerem ne more biti nobenega dvorna, jc da smo Slovenci majhen narod. To ni v v nobenem oziru dobiček. Tudi s strogo nacionalističnega stališfea sc mora priznati, da je naš neugodni položaj pripisati večinoma naši lnalošteviluosti. Saj ves slovenski narod ne bi napolnil enega Dunaja. Ves slovenski narod si ne more ustanoviti ne toliko, ne takih kulturnih postojank kolikor eno nemško francosko ali i-talijansko mesto. Par amerikan-skih miljarderjev ima več premoženja nego ves slovenski narod. Sam Rockefeller latoko v enem hipu z eno roko več daruje za znanstvene svrhe, nego morejo Slovbnei v enake namene iz vsega naroda nabrati v celcui letu.
Naravno je, da ovira malošte-vilnost tudi razvoj našega kapitalizma. Kljub vsem lepim frazam sicer kapitalizem nikjer ni nacio nalen. Kapitalist išče dobička, kjerkoli ga more dobiti. Po vseh krajih sveta išče novih trgov ter dela s Kitajci, Hudauezi in Oulu-kafri ravno tako kupčije, kakor z domačini. Geslo "Svoji k svo jim" velja le za konsumente, nikakor pa ne za prodajalce. Toda preden se more trgovina razširiti, mora imeti podlago, plasti slovenski Kapitalisti «o v prvi vrsti navezani na domačo kupčijo, zakaj drugi so bolj jrgodaj vstali in zanetili vse važnejše postojanke tako, da mora biti že prav dobro podkovan, kdor jim hoče delati konkurenco.
Da M si posamezni Slovenci doma napravili kapital, ki bi mogel uspešno konkurirati z nemškim, angleškim, amerikanskim, bi morali v sedanjih razmerah izžet.i svoj mali narod tako, da bi ga ugonobili. Že sedanje nabiranje kapitala v posameznih rokah u-činkuje pogubno, kar pač najbolje dokazuje naraščajoče izseljevanje v Ameriko. Narod.bi moral biti mnogo vet'ji, da bi mogel brez smrtne nevarnosti pretrpeti razvoj kapitalizma.
Toda ta razvoj je naraven zakon, ki sc ne da preprečiti. Tudi pri nas ne. In kdor ima odprte o-či, ga lahko opazuje vsak dan. Povsod jc kapitalizacija uničevaja. Aihkcjšc samostalne eksistence izgubljajo samostalnost; med delavstvom sc razširja brezposelnost. Ogromna razlika med velikim bogastvom in siromaštvom ustvarja novo vrsto bede. Za posameznika je seveda vseeno, če ga je kapitalizem ugonobil kot čla na velikega sli pa malega na-
izgledalo mesto, temveč tudi razno opravo, kakor tudi trupla, ki 30 bila tu pokopana več stoletij pred prihodom Kolumba v Ameriko.
To prastaro mesto leži nekoliko milj južno od meje države Colorado in nasproti kraja Aztek, od katerega ga loči reka. Razkrili so hišo, katera se more tako po velikosti in obsegu, kakor tudi po notranji uravnavi kosati ž najboljšimi apartment-hišami v New Yorku. Zidov je je lično in trdno, in v vsaki sobi so odkrili kaj zanimivega. V kotu neke sobe so našli žensko truplo, skrbno zavito v rogoznico, okoli njega pa razne posode s hrano in drugimi predmeti, ki naj bi služili duši na poti v neznano posmrtno življenje.
Veliko množico takih najdenih predmetov, kakor na primer o-vratnice iz školjk in turkizov, nože iz ahata, lončeno posodo najrazličnejše oblike z lepimi okraski, volneno obleko, lesene sandale, itd., so že spravili v muzej. Po opisovanju Karla II. Morrisa, ki je vodil izkopavanje, je ol*ttojal Pueblo iz glavnega poslopja, ki je bilo podobno kaki trdnjavi, okoli katere je bilo postavljenih kakih sto hišic poljedelskega prebivalstva. "Aztcška razvalina", kakor imenujejo glavno poslopje, je bilo 359 čevljev dolgo, 280 čevljev široko. Zunanje stene h peščenjaka so bile na treh straneh po 35 do 40 čevljev visoke, proti jugu pa jeN bila stena samo eno nadstropje visoka zaradi sobica. IVitličje je imelo več kot 200 sob. Strop v teh sobah sestoji težkih smrekovi-tih debel, ki so križema postavljena, prostor med debli pa je izpolnjen s cedrovino.
Prostor za pokopa vanje mrličev je bil praVokoten. V jajčastih iz-dolbinsh so odkrili trupla dveh mož in štirih otrok, ki so imeli na sebi bogat okit. V drugih prostorih so našli razne predmete, kakor blago iz bombažovine, ustrojene kože divjih živali, itd. Odkrili so dosedaj že do 70,000 takih predmetov, nsjvečja dosedaj najdena množins v Ameriki. Razvnlinp bodo pod vodstvom strokovnjaka restavrirali ,tako da bo to trajen spomenik na prvotne prebivalce te dežele.
Ako čitaš Proletarea, pa «po-tedaj ga pokaži še tovarišu in mu •e učiš ti. To bo duševni dobiček del, kar isveš ti in ae raučil, česar l?m priporoči, da bo tudi on to izve-maš, da Je dober liat in te zanima, sate in sanj.

Strah pred
Socializem povzroča ljudem Klubih živcev ue vedno velik «treh in včaai kar,pravo grozo. Beseda sicer ie davno ni več nova in sliši se trdi do-volj pogosto. V časi j« kurja polt oblivala ljudi, če so slišali le ime. Hli navada, o kateri pravi slovenski pregovor, da je železna srajca, je to vendar nekoliko oblaiila. Zdaj se plašijo socializma bolj stvarno. Plašijo se tistega, kar socializem po nji hovem mnenju predstavlja in vsebuje Plašijo se pravzaprav strahu, katerega ni.
Najhujši atrah socializma je ta, da hoče socialna demokracija "vpeljati" nekaj, česar še ni bilo nikoli. Prekucniti hoče družabni in gospodar-ski red. Ali ni to blaznost, ko je bilo vendar od nekdaj tako t
Seveda! Če bi bilo res, da je bilo gospodarstvo na svetu vedno enako m da se ni nikoli izpre-minjal družabni red, tedaj bi bili socialiiti norci. Toda Čudno je, da ae a tako neumnostjo še lahko love kalini v človeški podobi.
Danes vidmo parne «troje, električne motorje, čudovite akumulatorje, železniške lokomotive, parobrode — odrasli otroci pa mislijo . . .ne! Nič ne mislijo, ampak kar tako se jim zdi, da morajo biti kapitalisti lautniki delovnih sredstev in da sploh ne more biti drugače. "Ker je bilo od nekdaj tako".
Kristjani so se učili, kako je bil ustvarjen raj in kako lepo se je Adamu tam gudilo. Well — kdo je bil takrat lastnik delovnih sredstev? Kdo, ko sta Adam in Eva ves božji dan pasla lenobo t
Da — takrat ni bilo delovnih sredstev, kajti
ni bilo dela. Blagor nam, če bi ob sami lenobj. dobivali u»c, kar potrebujemo zs življenje. Ije nekoliko dolgočasno bi menda bilo. Pa pustimo rs j, ki je isguhijen. Vprašajmo rajši učenjake, kakšna delovna sredstva so imeli ljudje v najstarejših časih. Da ni bilo električnega pluga, bržčas ni treba dokazovati; saj ga še dandanes nimajo pravpo-vsod. A sciutertju ga že imajo, celo v stari Evropi! Najstarejši ljudje pa niso imeli niti lesenega; tudi sekire niso imeli in motike in grabelj. Kajti vse to je moral izumiti človek; na drevju niso nikdar rasle take ropotije.
Znanost, ki veruje le dokazom, nam pravi, da je človek nekdaj živel v popolnoma divjem stanju, kakor žive še dandanes nekatera plemena. Takrat pač ni bilo na svetu tako, kakor je darda-nainji. Takrat ae je delo šele pričelo in z njim tudi delovno sredstvo.
Če nam ne bi dokazovale stare najdbe, bi nam morala dopovedati sama pamet, da niso prvi ljudje imeli nič druzega, kakor naravo in njene surove snovi. Neobdelani kamen je ležal na tleh in to je bilo prvo človekovo orodje in orožje. Nado-inestoval mu je kladivo in meč, sekiro in puško. Bil je njegovo prvo delovno sredstvo, a zanj ta*, krat prav tako važen, kakor danes lokomobil iu Kruppov top za nas.	,
A ne pozabimo glavnega vprašanja: Čigavo je bilo delovno sredstvo? Ker je bila zemlja malo obljudena in človek tudi še ui poznal denarja, sinemo verjeti, da ni bilo kapitalistov, ki bi bili že takrat zagrmeli strahovite besede: Kdor hoče dela
in kruha, se mora vpreči v našo mašiuo! Lastnik delovnega sredstva jc bil, kdor je delal!
Kamen nI ostal surov, kakor ga je razmetala pri roda. "Človek se je izuril in si je napravil iz njega vsakovrstno orodje. Kdor ga vidf danes, mora občudovati spretnost tistih rok, ki so izdelovale iz prostega kamna ne le praktične, temveč tudi lepe sekire, mogočna kladiva in najfinejše igle. Tisočletja je bil kamen najvažnejša snov, in spomin na njegovo znamenitost .se je dolgo obranil. Zidje n. pr. so smeli pri neki verski ceremoniji rabiti samo kameuit nož, ko so že davno znali obdelovati kovine.
Dobro vemo, da se je to temeljito izpreme-uihv Človek ae je polastil brona, začel je rabiti železo, že prej seveda se je seznanil z ognjem iu njegovimi čudeži, naučil se je izdelovali jeklo.
Ampak ne pozabimo: Nekdaj je bil delavec lastnik delovnegu sredstva. To je važrto, kajti s tem jc nesmrtno blamirana tista ošabna trditev: Od nekdaj je bilo tako! Prav nasprotno je res: Nikoli ni bilo tako, kakor je danes. Se včeraj je bilo nekoliko drugače, in jutri, prihodnjo uro, bližnji hip bo spet drugače, kajti čas je izpremi-njanje.
Pameten človek ne želi, da bi se vrnili časi. ko so ljudje prebivali v brlogih, iz katerih so s strahovitimi boji prepodili divje zverine. Kolibe na kolih sredi jezer niso naš ideal. Tudi ne zdihu-jemo po časih nomadov, ki so imeli domovino danes tukaj, jutri tam, v vsaki pa enake križe in težave. Ne nazaj, temveč naprej hočemo.
Konservativci — vvi nasprotniki socialkdov ho namreč konservativni —- pravijo, da se mora ohraniti, kar je. A nikoli se ni ohranilo, kar je bilo. Vse, kar se je porodilo, je umrlo, kar je nastalo, je izginilo. A ko bi bili gospodje tako dosledni kakor se delajo, bi morali storifi nekaj strašno neumnega. Če je namreč res vsaka revolucija "i- . legitimna", torej nedopuščena, tedaj bi se morale najprej prekleti vse revolucije, ki so Že bile in izbrisati bi se morali praktično vsi njih sledovi.
Pa prevdarite, tovariši, ki se z vsemi štirimi držite tega, kaj bi se tedaj moralo zgoditi! ¿Ilače dol! Kajti nezakonite so; gospodarska revolucija jih je porodila. Ven iz hiše, ki je Bog ni ustvaril, ne priroda sezidala! V prah ž njo. Proč z mesti in vasmi, s plugom, s knjigami, z vozom, z domačimi živalni!Smrt kulturi in civilizaciji !Na-zaj v gozde, puščave, nagi, brez orodja, ognja, strehe! Kajti samo tisto prvotno divje življenje divjega človeka je bilo legitimno; vse, kar je pozneje prišlo, jc redila revolucija!
Pa le ne preveč strahu! Le potolažite se ! To se ne bo zgodilo, pa če bi nam tisoč fanatičnih prorokov začelo hvaliti blaženost "naravnega življenja". Toda sedaj bodite pravični. Če je bilo doslej dobro, da je napredoval svet, tedaj vam mora biti všeč, da gre še naprej. In če so privatni kapitalisti v večnem izpreminjanju postali lastniki delovnih sredstev ter skoraj neomejeni gospodarji, vam mora biti prav, da izpremeni bodoči razvoj tudi to.
se je bati
/ --
V mnogih krogih, ki bi V svojem interesu pravzaprav morali želeti, da postone družba čimprej socialistična, vlada velik strah pred socialistično konfiskacijo. Boje se, da bo socialistična družba kratkomalo vse konfiscirala, brez odškodnine. Niti motlka, s katero okopuvajo svoje zelje na vrtu, jim ne bo ostala. In vse male prihranke jim bo pobrala iz hranilnic.
Taka konfiskacija pa ni le iz ekonomičnih razlogov nepotrebna, tudi iz pol i tirnih razlogov je popolnoma neverjetna. Male hramilne vloge so večji del last izkori&evanih razredov, to je onih, kojih moč edina uvede v družbo socalizem. Le tisti, kdor smatra te razrčde za brezumne, bo verjel, da za&io prevzemati, proizvajalna sredstva v svoje reke s tem, da se oropajo najprej svojih prepotrebnih groŠev!
Prehtd v socialistično proizvajanje ne po trebuje brezipogojno » ne le ekspropriacije kon-sumcijskih sredstev, tudi razlaščenja vseh proizvajalnih sredstev ne zahteva.
: Velcpodjctje (proizvajanje na veliko je, kar hoče in napravlja socialistično družbo. Zadružno skupno proizvajanje zahteva tudi za družino (skupno) last proizvajalcih sredstev. Kakor stoji zasebna last proizvajalnih sredstev v nasprotju z zadružnim delom v velepodjetju, tako je z zadružno ali drutžafbno lastnino v malem «podjetju. . "
Malo podjetje (proizvajanje v malem) zahteva zasebno last proizvajalnih sredstev. Odprava zasebne lastnine za proizvajanje v malem bi bila brez smotra, ker gre vendar vtendenca socializma za tem, da da delavcem v roke potrelma proizvajalna sredstva. Mala podjetja naj se to*
rej ekspropriirajo vseh proizvajalnih sredstev, samo da se jim jih zopet nazaj vrne. No, to bi bilo lepo početje!
Za prehod v socialistično družbo ui pogoj, da bi se razlastili mali rokodelci in mali kmetje, Ta prehod jim ne bo ničesar vzel,, tenrveč jim bo še najbrže prinesel gotove koristi. Ker ima socialistična družba tendenco, da dopoloi blagovno produkcijo s produkcijo za direktno porabo, kakor smo pač videli, se tedaj razume sa-moflbsdbi, da mora imeti tudi stremljenje, da izpremeni vse dajatve družbe, davke ali ka»ke o-bresti hipotek, ki so prešle v družabno last «*— v kolikor se niso že odpravile — iz denarnih dajatev v naturalne dajatve, nifSto novcev — blago, rito, vino, živima. To pomeni pa za kmeta velikansko olajšavo. Danes že cesto po tem hrepene. V dobi gospodaren ja blagovne produkcije je kaj takega nemogoče, 1* socialistična družba more to napraviti in s tem odstraniti glavni vzrok pogina kmetijskega gospodarstva.
Kapitalmti so, ki dejatn&o razlaščujejo kmete in -rokodelec,' kaftor smo ekfelir Socialistična
družba napravi temu razlasčevanju šele konec.
Seveda ne bo ekonomični razvoj po socializmu zadrževan. Nasprotno, ta je edino sredstvo, ki mu omogoči napredek. Kakor v sedanji družbi, tudo se bo tudi v socialistični velepodjetjc dim bolj razširjalo in požiralo mala podjetja, drugo za drugim. Pa tudi tu vdja to, kar velja o družini in zakonu. Smer razvoja ostane ista. ali socializmu odpravi vse grde, in bolečine prov-zrocujejo prikazni, ki v današnji druži« spremljajo tok razvoja, socializem bo izkušal vsem koristiti z dobrim.
Če danes izpremeniš kmeta ali rokodelci* z malega podjetja v delavca velepodjetja, tedaj jc to izpromeii.lSa posedujočoga moža v proletarca. V socialistični družbi postane kmet ali rokodelec, ko preide k delu z zadružnem velepodjetju, solastnik vseh koristi velepodjetja; njegovo stališče se zelo žlroljša; njegov prehod od malega podjetja v velcpodjetje (od proizvajanja v malem a proizvajanje-v velikem) ni več primerjati izprememfri p<sedujočega v proletarca, prej že: iz malo posedujočega v mnogo posedujoče-«a.
Proizvajanje v malem propade iu ga je ne-um g;>ce zadihati. Ali le socialna demukracija o-mogočuje kmet« 111 iu roikodelcoiii v njih celot«, da postanejo delavci v veiepodjtju, ne da bi padli v prolotarijat. Le v socialistični družbi more iz propada kmetijskega in rokodelskega gospodarstva, ki brezpogojno prkie, nastati izboljšanje položaja tako kmetov kakor rokodelcev.
lOkonomični razvoj ne bo poganjala več konfkurenca, ki izkorenini nazadnjaška podjetja-in razlasti njih poeeN*nAke, ampak ona privlačna sila, ki jo višje razvita podjetja in podjetniške cVblike izvršujejo na delavce nazadnjaških podjetij in podjetniških <£*lLk.
Ta način razvoja ni le brez bolečin, jc tudi hitrejši kot oni, ki ga povzroča koirkurenea. Danes, ko sc uvedba nVivih, višjih proizvajalnih oblik ne more uveljaviti, ne da bi razlastila inid-tcljc nazadnjaških podjetij, ne da bi povzročilla boli in revščino velikih delavskih množic, ki postajajo odveč, zadene vsak ekonomičivi razvoj na trdovratno nasprotovanje. Videli *mo, kako se proizvajalci trdo drže često preživelih se pro-
izvajalnih .oblik, kako obupno se jih oklepajo kolikor časa le morejo še dihati. Še nikdar m bil noben proizvajalni način tako revolucionaren, kot je dandanašnji, še nikdar ni proizvajalni način nepravi! tekom enega stoletja na vseh po« Ijili človečke delavnosti tako velikanskih preobratov, iu vendar koliko razvalin zastarelih, preživelih proizvajalnih oblik je ostalo še ofa ran jenih!
Kakor hitro izgine strah, da boš vržen v pro-letariat, če opustiš svoj samostojni obrat, kakor hitro se uvedjavijo koristi družabnega proizvajanja na veliko za vse, pri njem udeležene, na vseh najrazličnejših "p°lj¡h, kakor hitro bo dana vsakemu možnost, da bo te koristi tudi užival, potem bodo samo še norci tisti, ki boddo hoteli o-hraniti zastarele proizvajalne oblike.
Kar se kapitalistični veleiudustriji tekom em-ga stoletja ni posrečilo, doseže socialisti 'no velepodjet jc v kratkem: da bo namreč posedlo nazadnjaško proizvajanje v malem. Doseglo se bo to brez razlaačenja s privlačno silo koristnejšega proizvajanja.
Kjer še kmet&ko proizvajanje ñi blagovno I / »izvajanje, ampak le glavno proizvajanje za lastno pornibo, tam bo še kmetidko poljsko gospodarstvo nekaj časa obstajalo, tudi še v socialistični drugih i. Končno pu bodo tudi v teh krogih poraz ii niel i koristim družabnega proizvajanja na veliko.
Prehod od proizvajanja v malem v proizvajanje na veliko pospeši in olajša to, ker se neprestano že odstranjujejo nasprotja med mesti in deželo, glavno s tendenco, da se industrija razvija tudi po kmetih; ta tendenca pa je v krvi socialistične družbe.
Inteligenca In politika.
(Nadaljevanje s 4. strani.) jo ¿voje pristaše organizirane iu v stalni evidenci. Ni pa nujno potrebno, da bi moral biti vsakdo organiziran. Praksa kaže, da je včasih neorganiziran človek boljši pristaš stranke,' kot pa marsikateri izem organiziranih. Stranka, ki ima največ pristašev, zavlada v državi. V nedemokratični državi vlada lahko tudi stranka, ki je v manjšini, ampak le s pomočjo kanonov in bajonetov ali pa vsled nezavednosti mase. Stranke, ki so v manjšini, se omejujejo navadno le na svojo obrambo, razširjenje, na kritiko in kontrolo vladajoče stranke, ah o jim vladajoča stranka to sploh dovoljuje. Nedemokratična stranka je vedno intolerautna in tega ne pripu&ča nikdar v popolni meri, temveč skuša zatirati z različnimi neetičnimi sredstvi vse njej nasprotne ideje in preganja ali pa zapostavlja pristaše nasprotnih strank.
V strogo demokratični državi, kjer morajo biti vse večje politične stranke v vladi proporcionalno zastopane, kjer ima vsaka stranka neomejeno prostost širiti in propagirati svoje nazore, kjer vlada popolna svoboda tiska in govora, kjer je treba občanom le hoteti in zahtevati, tam jc revolucija izključena. Revolucije nastanejo le tedaj, ako vlada manjšina nad večino s pomočjo nasilja ali pa netolerantna večina nad močnimi manjšinami, kjer vlada en narod nad drugimi in kjer vlada maloštevilen pa gospodarsko privilegiran razred nad brezpravno maso, katera izkorišča in pušča ljudstvo v suženstvu. V vseh teh in podobnih slučajih revolucija ni izključena.
Ker stranka sama ne more nastopiti, zato se je uveljavil princip dclegacije, brez katerega je demokracija neizvedljiva. Pri organiziranih stran kah stoje na čelu izvoljeni odlični člani stranke, kateri imajo pravico iu dolžnost delovati in na stopati v imenu stranke in v smislu strankinega programa. Njih individualne sile se uveljavljajo v stranki v političnem boju. Te stranke so razdeljene navadno na celo vrsto manjših krajevnih organizacij * lastnimi odbori, voditelji in izvrše-valnhni organi, katere se združujejo v federacije ali pa okrajne organizacije in te tvorijo skupaj celotno stranko.
Pri neorganiziranih ali pa netrdno organiziranih strankah stoje na čelu navadno voditelji, ki so prišli po raznih okolščiuah nepoklicani do vpliva in se smatrajo potem vsled posebnih vo-diteljskih lastnosti molče kot take. To je zapaziti posebno pri onih strankah, ki nastanejo po hipnem rapoloženju ob važnem dogodku, ako se zbere mnogo ljudi okoli kake ideje, ki je zmožna zbuditi fanatično navdušenje a4i pa okoli kake silne individualnosti, ki potegne z očarajočiin nastopom ljudstvo za seboj. Isto velja večinoma tudi za stranke, katerih delovanje se razteza pretežno na ohranitev obstoječih razaner, institucij in družabnega reda sploh in na boj proti reformatorskim in revolucijskim strankam.
Politične stranke, predstaviteljicc kolektivne volje posameznih interesnih skupin, so torej v tesni zvezi z moderno državo in z vsem javnim življenjem. Njih delovanje, njih vpliv iu njih boj prodira do najglobokejšili glob oči n družabnega življenja. Z rastočim zanimanjem širših mas za javne zadeve laste smisel za politiko, z izobrazbo mas, katero vrše politične stranke, se dviga intelektualna višina ljudstva, vzgaja se za demokracijo: prvotno egoist ično naziranje sveta se umika socialnemu čutu iu na mesto fanatizma stopa politična strpnost. Politične stranke so organizatorke političnega in «ploh kulturnega življenja.
Drugače pa je bilo v dobah absolutizma. Takrat je bila vsa moč v rokah vladarja iu njegovih pomočnikov. Njegova volja jc bila zakon, njegovi uradniki so skrbeli le za izvrševanje njegovih ukazov. Vladarjev interes jc bil interes države. Poiitika je bila omejena samo 1111 vladajoče, katere je ločM globok prepad od podložnikov. Ker niso imeli podložniki nikakih pravic, zato tudi niso mogli imeti političnih interesov, politič-rga znanja iu zmožnosti. Živeli so v pusti vdanosti in v topi ponižnosti. Ampak tekom časa sc jc mnogo spremenilo. Razvoj ni-ostal pri absolutizmu. Razvoj je šel preko njega in koraka še ved no dalje v smeri demokratizma. Konstitucija, par-Ir.mcntarizem, enaka volilna pravica, proporcionalno zastopstvo, volitve državnih činiteljev, ljud-
sko sod/lovanje pri zakonodaji, kontrola volilepv nad vlado, referendum, iniciativa itd», to so posamezne pridobitve zmagujoče demokratične ideje Kolikor bolj pa se širijo in večajo pravice občanov, tem v večji nieri posega moderna država v zadeve posameznikov. Prehod iz agrarne države k industrialni, nastop strojne velcproduk-cijc, koncentriranje kapitala v rokah posameznikov, potreba velikih prometnih ce*l in sredstev itd., vse to je ustvarilo nebroj interesov in javnih vprašanj, katerih prej ni bilo. Propadanje li bcralizma, ki vedi k anarhiji, ako sc konsek-veutno izvaja in nastop organiziranega delavskega razreda, jc povzročilo dosedaj neznane politične zahteve. V opredje začenja stopati socialistična smer, ki kliče po kolektivizmu in solidarnosti vseh narodov. To smer je čutiti zelo dobro v dejstvu, da prihaja vedno več in več zasebnih interesov v narodne, državne, deželne iu komunalne roke. »lavno pravo razširja svoje meje čez živ-Ijenske zadeve, ki so pripadale prej zasebnemu pravu. Medsebojno razmerje meti državo in državljani postaja vedno intenzivnejše, dokler ne padeta končno v dosledni demokraciji oba pojma skupaj.
II.
Danes ko igra politika v javnem življenju eno izmed najvažnejših nalog, jc prifftoran skoraj vsak človek zavzeti v važnih zadevah eno izmed nasprotujočih si političnih stališč in sc odločiti za to ali ono politično smer. Odločiti se mora ali za klerikalizem, ali liberalizem ali socializem itd. I*» popolnoma neveden človek, ki se nahaja na nizki intelektualni stopnji ali pa antisocialni individualist je lahko brezbrižen napram javnim zadevam, vprašanjem t. j. napram politiku Pristaši individualističnega življenskega nazora, v katerem je pesameznik vse, sc ne more i» oštevat * XA d'Miiokratizem, parlrmentrrizew. ke'cktiHzcm itd. Taki družabni egoisti, ki se drže moral«* tigra. ki niso dovzetni za etične principe in zagovarjajo egoistični utilitarizem,sodijo navadno vso okolico po sebi Zato je psihološko povsem 11111-
Ijivo, da mečejo taki naduti in nadstrankarski e-kinenti vse»politične stranke v en koš in smatrajo politiko za najsuhoparnejai "do ut des" in napaden "business." Ker jih pa življenje vendar večkrat pjisili, pobrigati se za politiko, zato je zapazit), da čutijo zelo malo navdušenja za etično poiHiko. SmisH za celoto, nazor, da je celota več kot posameznik in da je posair^nik odvisen od celote ter socalni altruizem, to so elementarni predf*)goji vsake etične politike.
V državah, kjer je demokratična ideja še le .pri prvih korakih, se politična brezbarvnost in in-diferentnost celo podpira in sankcionira in sicer s tem, da branijo vladajoči krogi, ki se boje pred reformatorskimi in revolucionarnimi političnimi si tankami, gotovim stanovom kakor so na pr. državni uradniki se udeleževati političnega življenja in priznavati kako drugo politično barvo kot je vladajoča. Vsa sankcionirana politična toleranca pa i.na za nasledek ono lastnost, ki se označuje v nemščini za "Oesinnungslumperei" in ono posebnost, ki slovi pri nas pod besedo "koritar." Egoist, etično manj vreden individuiun, kateremu jc osebna korist čez vse, ki nima nikakega smisla za skupnost, stopi v politično stranko navadno le iz osebnih koristi ali pa ostane ravno iz osebnih, koristolovskih ogledov politično brezbarven, ker sc neče nikomur zameriti. Tak človek se na tudi kupiti in prodati, kar igra posebno pri volit vab veliko, pa žalostno vlogo. Da je največ " koritarjev" iu "kupljenih duš" ravno pri vladajočih strankah in razredih, sledi iz dejstva, da i-majo ravno ti krogi največ gmotnih sredstev na razpolago. Neposredni vzrok vsem tem pojavom pa je nazavednost in politični indiferentizem, \ ki se mora smatrati za največje zlo v političnim življenju.
(Dalje prihodnjič.)
Iz Moskve poročajo: Nemci nadaljujejo z a-rctacijami in progoni v Ukrajini. V Kijevu je za-1 vladala ostra cenzura. Komisar bivše ukrajinske vlade Salikovski je ušeKv Rusijo. Petoura, član rade, je v zaporu.
ADVERTISEMENT

SLOV. DELAVSKA
Ustooovljcaa dao 16. argaata
1908.
PODPORNA ZVEZA
lakorportrana AS. sprlla t drl» ri Pub.
1009
I

Sedež: ConesoftUfh, Pa.
O LAVNI URADNIKI:
PredMdiiik. IVAN PK08T0S, 1008 Norwood R d.. O^Tolaod, Ohio, rodpri-dscdnlk: JOSIP ZORKO. R. P. D. 2, Box 113. Wost Nowport, Pa. Gl&vui tajnik hi.ai NOVAK. 634 Main Str.. JoOaatowa. P». 1. Pom. Ujuik; FRANK PAVLOVOIO. 614 Mala Str.. Johuatown. Pa. S. Pom taj.f ANDREJ VIDRICII. 170 Mala St.. Franklin. Conamaugh, Pa BlagaJaik: JOSIP	6602 St. CUlr Are., Cleveland. Ohio.
Po m Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 57. Bridgeport. O.
NADZORNI ODBOR:
prtuJBVduik nadaor. odbora: JOSIP PETERNEL. Boot Oft. Willock, Pa. l.nadaornlk: NIKOLAJ POVSB, 1 Grah St., Numray HU1. N. S. Plttt
hurgh. Pa.
8. uadsornlk: IVAN GROŠELJ, S85 S. 137th St., OlortUnd. Ohio.
POROTNI ODBOR: Prodnodnlk porot, odbora: MARTIN OBXRAAN, Box 78, Bast Mineral,
h.ms	-
1.	porotnik: FRANC TEROPCIC. R P. P. 3. Box 146. Fort Saltk, Ark.
2.	porotnik: J08IP GOLOB, 1916 S. 11th St., Springfield. 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAIIEK, 843 E. Ohio St, Pittsburgh, Pa.
Glaiml urad: 634 Main St., Johnstown, Fa.
URADNO GLASILO: "GAS NARODA." 82 Cortland t Street, New York City.
(Vajena druitva, oziroma ajih uradniki, so uljudao proieai poAMjati v>»c llo|ti*f asravnost nn glavnega tajnika in nikogar drugega.. D«« na r aaj ac poalju ediuo potoni Poataih, Expresaih, aH Bantaih denarnih nakaznic, nikakor pa no potom privatnih iekov. Nakaznice aaj se na-slovljajo: Blaž Novak, ConcmaugK Depoait Bank, Conemaugh, Pa. in tako aaslovljeae polil jajo z meae^aim poročilom na naalov gl. tajnika.
V alučaju, da opazijo droit ve ai tajniki pri poročilih glavnega taj nika kake pomanjkljivoati, aaj to nemudoma aaznaaijo uradu glavucg« tajnika, da ae v prihodnje popravi.
Dopis.
!
VARČEVALNI ZNAMKE.
e
i> «M«
Ely, Minn.
Sem naročnik 44Proletarca" že precej časa, poleg ujega seu» naročen ae na šest različnih liatov ali izmed vseh teh listov najpo-polneje prečitam " Proletarca — to je od prve do zadnje al rani. Odkar časa je aodrug Kristan u* rednik, ao v liatu tako intereaaiu-ni, podučili in koristni članki, da ae mi akoro ikoda vidi, da bi z dopisi kratil proator temu političnemu huditelju delavakih mas. Moje mnenje in osebno prepričanje o liatu Proletarcu je, da ako ni Človek popoln mrtvec pri živem te lcau, naj ae naroči na ta liat in ga čita s premislekom, pa bo postal človek koristen delavskemu raz redu kakor aam sebi.
Danes je stokrat večja potreba, da segamo po sredstvih, ki nam dajejo duševno hrano ter holj obširen vpogled v politiko kot n. pr. pred štirimi leti; danes se vse spreminja a tako naglieo, da sko-ro ni mogoče zapopasti, kar je bilo včeraj nemogoče, je danes mogoče ,poleg teh dogodkov pa ne smemo zaostajati, ampak ae moramo potruditi, da jih dohajamo, da ije bomo v poznejši dobi obžalovali napake, ki jih aeda| zagreti • ino.
Kakega velikega pomena je, kaj človek čita, to pogosto vidimo. Či-tatelji naprednih liatov so vedno prvi bojevniki med delavstvom za njegove praviee in dobri agitatorji za soeialiatično stranko, ne pa bojazljivei. Kaj so pa oni, ki so slišali le tisto, kar so jim du •
Koroško gorovje.

Kampanja za tretje posojilo svobode je končana in zakladniški oddelek obrača,svoj« pažnjo zopet prodaji vojno varčevalnih in hra-niluib znam k. Kaj ao te znamke in kako se kupujejo, smo že park rat pojasnili Prodajajo »e te znamke zlasti zato, da ae omogoči tudi nc-
imovitim slojem nakup zadolžnic; kajti tudi varčevalne in hranilne . . , .. .. ,. . . znamke so neka vrsta zadolžnic, s katerimi se zavezuje ameriška via-\*ovni	«'»tali hste,^ kakr
da z« avoječasno izplačilo. Ker znaša eena posamezne hranilne znamk<j *no s0 j'111 ol" priporočali? Kaj (Thrift-Stamp) le 25 centov, je njih nr/f^povanje zelo olajšano, in kdor želi varčevati po centih, ima v teh znamkah najboljšo priliko za to. Kadar ima 16 znamk po 2C centov, ki jih nalepi na takozvani Thrift Card, jih lahko izmenja z majhnim doplačilom za vojnovarče-valno znamko (War Savings Stamp), katera bo 1. januarja 1923 vredna 3 dolarjev. Toliko izplača takrat zanjo vlada Zcdiujcnih držav.
Če se hočejo Thrift Stamps izmenjati za War Savings Stamp, ki nosi obresti, je treba na 16 znamk doplačati meseca maja 16, junija 17, julija 18, avgusta 19, septembra 20, okiobra 21, novembra 22, de
so torej?
Pravi strahopetci, klečeplazci, ki se ustrašijo kapitalistične sence, ter so pravi babjeverci. (Sreča* za.nas, da ao v manjšini.) S. H. Z. je tudi pokazalo, kako so te človeške pleve pokorne habsburški kronani figuri; češ, ako se v to organizacijo vpišem, me bodo v Av
«----«#-- — » — - p»----—j -— r -------—--1------— — - » — — •	- - ——i «v o-	w *
S: cembra 2-J centov. To se pravi, da velja en War Savings Stamp me- ..atriji takoj obesili, ko stopim na * &ccs maja 4 dol. 16 centov ,meJbca decembra pa 4 dol. 20 centov.
Razume se, da se za enako eetio lahko kupi tudi eel War Savings
*	Stamp naenkrat.
" ** Medtem ko omogočajo te znamke nakupovalcu varčevanje v malih zneskih, dajejo vladi Zedinjcnrh držav, posojilo za vojne potreb-tSf'MRW.' lil iTPe torti J te za Varčevrftije, ampak tudi za ^cftjporo Zcdinjenih držav v vojni.
To podporo je tem lože priznati Zedinjenim državam, ker je baš vojna tc dežele na eni strani požrtvovalna, na drugi pa nesebična. » Vojni cilji Amerike so zadostno znani iz predsednikovih izjav, izreče-J rili vpričo vsega sveta. Amerika noče ničesar osvajati ,nima nobenih imperialističnih namenov in ne gre za tem, da bi koga podjarmila, t Vojni cilji predsclnika Wrilsona se popolnoma Ntrinjajo, če ne dobesedno, vendar po zmislu, z vojnimi cilji, ki ao jih označili medzavez-niški socialisti na svoji konferenci v Londonu. «	Temeljni značaj sedanje vojne, kakor se je razvila v skoraj štirih
letih, je ta
Na eni strani stoji Nemčija s svojimi zaveznicami po imenu, v resnici pa s svojimi vazal kam^. Z besedami ni hotela nemška vlada nikdar povedati? kakšne namene ima s to vojno. Privatno je Bcthmann I loj I weg pač svojčas govoril — n. pr. v pogovoru z ameriškim poslanikom Gerardoni — da je pripravljena vrniti Belgijo . .. toda z garancijami. In na vprašanje, kakšne bi morale biti te garancije, je naštel celo vrsto trdnjav in pristanišč, ki bi jrh zasedla Nemčija» ki bi obenem morala imeti gospodarsko kontrolo nad deželo; pravH je, da nc bi imela B»lgija vzdrževati nobene armade, dočim bi Nemčija morala Imeti veliko vojsko.	/
U francoski meji je dejal, da bi se morala M regulirati'' z drugimi bwedami, da bi Nemčija anektirala kos Francije. Srbijo in Črno Goro bi propustili Avstriji, da stori z njimi, kar hoče; pri tem bi neka "zelo majhna Srbija" po kajzerjevi milosti lahko še nadalje ribsta-• jala.
Da bi Nemčija, če bi zmagala, res tako postopala, nam doNazujc njeno tolovajsko početje na Finskem, na Ruskem, v Ukrajini, v Rti-inuniji in v deželah, ki jih je uropala Rusiji. Njena politika na vzhodu nam kaže, da ne gre le za aneksijanri, ampak — kar je še hujše — za popolnim potlačenjem vsake demokracije.
Nikakor torej ni bajka, da imamo opraviti z okrutno avtokraci-9 jo, ki ugrožava demokracijo vsega sveta.
Brest-litovsko pogajanje in njega posledice kakor tudi rumuuski mir dokazujejo jasno nad vsak dvom, da je utopija pričakovati od ne-V premagane Nemčije s samim pogajanjem količkaj pravičen mir. Tudi ,/če nc bi anektirala na zapadu niti pedi zemlje, bi 'bil položaj, ki ga
*	je ustvarila na vzhodu, nevaren demokraciji vse Evrope; ugrožaval bi nadalje Azijo in nič manj ne Amerike. Že danes, ko ima na zapadu
^ , kolikor toliko vezane roke, se pripravlja Nemčija na novo vojaško invazijo Rusije, tako da razpravljajo Rusi že o novi premestitvi glav-#«f nega mesta. Če bi imela na zapadu mir, tedaj bi hitro našla pretvezo, da napade Rusijo z vso avojo vojaško silo in jo, oslabljeno, za napošen odpor nesposobno, popolnoma podjarmi. I^e komur so oči h sanjami
*	' t »ko zaslepljene, da ne vidi, kar se godi, more dvomiti o tem.
Zoper to avtokracijo ae bojuje Amerika, da prepreči njein^tvc-tovno nadvlado.
Naj so bili začetki tc vojne kakršnikoli, danes jc očitno, da stoji | na eni Strani avtokracija, na drugi demokracija. Vsaka kal politične- S«™* »prejel konferenčno ga in socialnega napredka bo pogažena, če zmaga Nemčija ali pa čr poročilo glede naturalizacijskega se sklene z njo 4tisel mir, dokler atoje njene armade'v Belgiji in Fran-1 zakona, po katerem dol)! 123,000 riji, dokler je Srbija in ČrmA Gora okupirana od Avstrije, dokler go- »vojakov v narodni armadi držav-spoduje na Poljskem, v baltskih deželah, v Ukrajini in na Finskem ljsnatvo, ki še niso državljani, nemška soldateska in dokler se Rusija ne more geniti, medtem ko bi | Ko predaednik Wilson podpiše ostaia kajzerjevs moč neomajana. Zmaga Nemčije, naj bo pridobljeni predlogo, postane posts vs._
- , «ni i m orožjem ali pn « po„odho bi, UroiiU ve, »vet niillt.ri.tii-	krn,,i„pga ..npro.lka; kompro.nl« » kajr-emrno... je nemoRoi
nemil mptohu i;i «l^tletji. ne Iii imeti n«rodi n« vseh kont.nenUh	nvtokra(.iio p« pmipnM.vljn .n.ago Amerike,
t noim ie «lr„te skrW kakor priprave r.a obupno vojno, ki bi mora!«	KakHn.koii m- do„«nprotj« n.«i stiaukami. M Jih tudi voj
poatati stokrat »traancj*. od ««•»nJ« .	,1B nf. mü-0 ¡„gyn«,!, j, vendar *maKa Amerike v Intreau v^ga. kai
O socialnem rsavoJu ne bi bilo tH.j niti govor* ; aoc,ali..iin«	(lo|,|o!>ratjino llu), ^ Ur jo v oon.rainih drŽavah demokrati?
agitacija ne b «ti u*e». J<i M jo pmlninln To lr.k,*,,jo h...	„,,,.,„,„ V;)j()„ v„,,Vvftl„(, ,„ ,„.„„11,10 „loinke «lotijo potrebam
vsak, kdor se je kd.; -Wil a propaBai.d« Md /.utirani«, »«rodom.	)f f> (h)|> sl„,ljo ,!lte,.P!t(11H <k„„,krat line«« miru. One služIjo
ror.J! k.jicrake «vtokracije je neizogiben predpogoj vsakegi	kon(,u mjljlari7)ri, ()ne ,|uiijo ogvnJ.oditvi podj.rroljenih narodov.
r —	'	.
ono zemljo. l)a bi se vprašali, če
bo imel habsburaki Korl po tej
vojni še kakšno moč čez nas, tega
ne pomislijo.
Dosti je sramotno za take rojake. a9/k brati v domovini st«|e takorekoč pod vislicami, in še si upajo odpreti usta ter. zahtevati avojo neodvisnost, medtem ko se tu v Ameriki, kjer nas ne more doseči rabeljaka roka avstrijske avtokracije, nekateri pred njo .skrivajo pod klop; to so junaki, ,kaj f Človek, žival bodisi kdorkoli že, ki kaže preveč svoje strahopetne ponižnosti, pribere vedno več batiu nego oni, ki kaže nekaj odpora.
Proč z bojaznijd, katera ni še nikomur nič koristila; čas zahteva, da se borimo vsi za demokracijo, čini več se nas bo boejvalo zanjo, tem preje, in ^otoveje bo zmagala.
V št. 555 Prolctarca sem čital poziv čitateljem Proletarca in (jlas Svobode sodruga .). Zajca is La Salle. Kar se njegovega poziva tiče, se jaz kolikor toliko strinjam z njim; če bi se to v resnici zgodilo, bi bilo v delavsko korist, ker 1) bi se mogel list vseeno nekoliko ceneje izdajati, nego sta neta sedaj oba lista, ker večina nas je naročenih na %oba, 2) smo pa zopet bolje zavarovani pred poginom enega izmed obeh, kar bi bil težak udarec za delavce, kar :>e pa lahko pripeti v današnjih raz merah, ko eden ali drugi odide na bojišče. Delavski listi pa dandanes nimajo denarja v rezervi, s katerim bi mogli vzdržSti list, ampak so odvisni od naročnikov. Seveda, vsa stvar je pa v pevi vrsti odvisna od lastnikov obeh listov, če so eni ali drugi pri volji se «puščati v kako tako razpravo! Pro-nipbi, da bi izrazili, kaj mislijo o tem noži v u lastniki, potem bi se ložje kaj.debatiralo.
S soc. pozdravom
F. A. Vider.
Krik* sip«.
Od Prvotvornih Alp ¿ele na slovansko ozemlje južni del Krških Alp, Hvinika Planina in Uo-, rica ali Korica. Med Ulino, Vrbakim Jezerom, Je-zeruieo in Oaojsklm Jezerom ae razprostira v sveži a premogov it o Turijo idilako gričevje, južui del Krikih Alp, 1(1 ae ne ponaia, kakor drugo ko-roiko gorovje, s gorskimi velikani, pač pa ima več po slikovitem razgledu in po drugih znamenitostih znanih gora, gričev in prijetnih Molim Po-prečnica Trg-Blatnigrad in Voiovca deli gričevja v zahodni in vzhodni del, kjer drli tudi cesta iz Celovca v Trg.	T
Največ vrhov je 700—900 m visokih/a le red-kokrst nad 1000 m. Gore is hribi prepallajo precej enako ua t:*e strani in imajo malo strmih obronkov. Mnogo lepih poprečnlc je v tem gričevju, ki ima sklade premogove in trijadne tvorbe. Doline obdajajo eozenski in neogenakl skladi, v dolinah samih pa so diluvijalne in aluvijalne na-plavnine.
V	zahodnem delu, v Turah ao: Hrastnik (839 m), Strmec (733 m), Korčl (1076 m), Dholiea (812 m), Uoli Vrh (1055 m), Križna Uora (584 m); v vzhodnem je najbolj važna ¿U. Urška Gora, ki se vsdiguje nad okolico, kjer ao se vršili važni zgodovinski dogodki za Slovence, in ki ne je imenovala že nekdaj Koroška Gora ali mona Carantanus.
STOIKA PLANINA.
. t
Med Krčico in Krko na zahodu in Labudni-co na vzhodu se vleče od Koroško štajerskih Alp do Drave Svinška Planina aH 4'koroški rudninski zaklad." Najvišji vrh je Velika Svinska Planina, 2081 m. Za Malo Svinško Planino se znižuje gozdnato gorovje polagoma proti Truinjam, Grebinju in Velikovcu, dočim so na vzhodni strani precejšnji hribi do Drave: Tolsti Vrh (1245 m), Vodovnica (890 m), Vinograd (708 m), ftkof-ja Gora (789 m), Brankovea (832 m), Vivšnik (882 m), Višinje (729 m), Liina (607 m), Ga-berje (720 m), i. dr.
Strmi zahodni obronki Svinške Planine so znani po bogatih rudnikih, kjer so dobivali že v davni preteklosti najboljšo Železno in svinčeno rudo na Koroškem, v položnih vzhodnih obronkih pa aivkasto rudo in celo nekaj srebra. Na mestu nekdaj bogatih rudnikov so dandanes rodovitne njive, travnate košenice in bogati pašniki.
Podaljšek Svinške Planine je po Dravi ločena Strojna (1054 m) z Ugojo (1020 m) in C\i-perškim Vrhom (1066 ■»),
Na deželni meji med Štajersko in Koroško je kristalasta Gorica (2141 m). Kakor je izkopala Drava po mnogih stoletjih in tisočletjih utrugo med Svinško Planino in Strojno, tako je tudi predrla Drava Gorico, kar nam dokazuje Gorici sorodne kamenine v zelenem Pohorju južno od Drave. Svinška Planina prepada položno proti La-bodski Dolini, dočim se to ne more trditi o Goroci, ki ima precej visoke vrhe kakor Petelinjek (1522 ni), Ojstrica (922 m), i. dr.
ZADNIGA.
Del Celovške Kotline in predgorje Karavankam je Zadnica z Dobravo in Petelinom na zahodu, s Turijo in pravo Zadnico v sredi do dravskega predora pri Mohljičah in a Košiškim, Nar-¿kim in Zablatniškim Gozdom na vzhodu do Pod-junskega Polja ali Podjunake Doline. Karavanuko predgorje Zadnica ali Ilure je ostanek sprimkov in usedlin mlajše tercijarne tvorbe in tvori mogočno planoto, ki ae odlikuje po avojem Rastlinstvu, celo alpinskem, in je pokrita z obširnimi gozdi, pašniki, sečsmi in njivami. Z Zadnice dobiva Celovec svojo pitno vodo. Ns desnem dravskem bregu, v Dobravi je Poljana (666 is), ob Baškem Jezeru Tabor (727 m), ob Dravi Rudnik (717 m) in Petelin (802 m), na levem bregu po Turija (805 m), Sabalski Vrh (917 m), Pirami-da (193 m), Sekira (596 m), Plešiski Vrh (783 mO, Goričnik (783 m), Radiše (788 m) z daleko-sežnim razgledom in Škrbina (813 m) s skoro navpičnimi stenami proti Dravi nasproti Mohljičaij*. Na vzhodni strani prehaja to predgorje polagoma v Podjunsko Dolino. Ob Klopinjskem Jezeru je Narski Vrh (662 m), Kačarica (670 m), Št. Jur (621 in), nad Dobrlo Vasjo pa Holm (602 m) i. dr.
APVSiniU ALPE.
Ns jugu in zahodu vojvodine Koroške no Južne ApneniSke Alpe, ki »e dele v Ju-lijske in Karnijske Alpe h Kiravanfcami. Julijske Alpe se raz-prostirajo od Tilraenta (Tslljsmsnts) proti vzhodu do Savinje v daljavi 130 km in imajo tri od-delke: Beneške sli Rekljanake (Alpe), Julijske ali Rsbeljske (Alpe) in Ssvinjake ali Kamniške
Alpe.	. . .	1
ZILSKE 1LPE.
Karnijske Alpe se zaČwjajo pri izviru reke Zilc ter we ločijo po podolžnicah rek Žile in Til-menta v Zilske in Karnijske Alpe.
V	Zilakih Alpsh tvori apnenec široke trsvna-te ali gozdnate planote, kljukasta slemena in 1 #00—2500 m visoke grebene, katerih južni ob« ronki SO sestavljeni večinoms iz pjsanegs laporjs, kjer se ns Široko koplje «vinčens ruds.
Zilske Alpe padajo strmo proti Žili, so raz-orsne z mnogimi debri in imsjo začetkoma ozek
greben, iznad katerega ae dvigajo tp>li vrhovi. Zusni prehodi m> le pri Kočah črez Zitsko Sedlo, ¿rez Površje v Paternijon in iz Čajne v Plajberk. Vzhcdno od Dobrsča padajo Zilske Alpe položno proti Drsvi in ae odlikujejo po bogatih zakladih rasnih rud. Za podlago imajo premogove aklade in na teh hallstattakc in rabeljske plasti trijadne tvorbe.
Od Zilskega Sedla do Helega jesers se vleče mogočna goraka gmota Rciaskofel (2369 m), ki iuia več vrhov in pada proti ZRi primeroma bolj položno nego proti Dravi. Od Keiaskofela proti vzhodu se znatno razširi glavni greben in tvori uied Bori jami in Čajno malo planoto, dočim se .vrstijo v glavnem grebenu samem znatni vrhovi proti vzhodu ter se potem znižujejo proti Dravi, kakor: Jug (2252 m), Laka (1856 m), Clan (1507 m), Kgelnok (2121 m), Gradova (2046 m) z razvalino Starega Grada na juinàin pobočju, Površje (tU* m), Št članska Planina (1570 m). l'o!d nik (1438 m), Plajberk (1527 m), Bukoviilk (645 m) i. dr. Od glavnega grebena je ločen po po tokih Čajni in Beli ter cesti iz Čajne v Plajberk koroški "Rigi" Dobrač, 2167 m, ki tvori z Ru dečo Steno (1532 m), Babo (1442 m), Golim Vrhom (1290 m) in Voljčjo Jamo (925 m) svojo gorsko gmoto. Ker je razgled raz Dobrač dalc-koaežen in krasen, prenočišča pa opremljena z raznimi udobnostmi, privabi nase vsako leto mnogo turistov.
Razgled z Dobrača jc najlepši in najveličastnejši v Vzhodnih Alpah ter sega od »Štajerskih Planin do Visokih Tur in črez Karavanke do orjaškega Triglava z bleščečim se* ledenikom, na zahodu pa do južnotirolskc Vedrete Marmola de po celeiu Korotanu, kjer vzbujajo posebno pozornost slikoviti Rož in Žila, Vrhsko, Osojsko in Baško Jezero. Dobračevi obronki m proti Čajui in Beli položni, zelo strmi pa proti Žili, kar nas spominja na usodepolni potres iz leta 1348. Na vrhu gore ata dve romarski cerkvi, slovenska iu nemška. Slovensko je dala zgraditi Suzana Broj iz Beljaka leta 1690., nemško pa rudarji iz Plaj l>erka dve leti pozneje. Slovenska cerkvica je posvečena Devici Mariji v nebo vzeti, nemška pa Mariji na Kamnu#.
Na severovzhodni strani prehaja polagoma Dobračeva gmota v gričevje ter tvori pod vrhont planoto, kjer leži zračno letovišče Sv. lJuh z lepim razgledom po Rožu.
Na jugovzhodnem vznožju je pradolmo grobišče, ki ga imenuje ljudstvo Napoleonov Travnik, na jugu pa prihaja iz mogočne gmote na dan rudniški vrelec v Toplicah. Zadnji Dobračev odstavek ob Žili je Gradčeniea, (730 m) s strmo steno ob državni cesti in Vetrovskimi razvalinami.
KARNIJSKE ALPE.
».	, >*	. V' • ■	'	' ' "'t .
Karnijske Alpe so nižje od Zilakih in zgrajene iz skrilavca, peacenea in premogovega apnenca, šele v vzhodnem širokem koncu se bližajo v svoji sestavi Karavankam. Nad lepimi, gozdnatimi, deloma strmimi rebri se vzdigujejo gola slemena in ostri vrhunci, ki puščajo samo na enem kraju prehodno cesto na Beneško, črez Pločo.
Vzhodno od Ploče (Ploeeken) se glavni greben znižuje, obenem pa širi in vrhuje v 2235 m visokem Konjskem Špiku. Od Konjskega Špika se vrstijo na severni atrani proti Žilici Poldnik (2002 m), Kresnica (1716 m), Kozji Hrbet (1762 m), Brdfka Planina (1400 m), Ločanska Planina (1502 m), Dolška Planina (1420 m), Goričanska Planina (1434 m), Dobrnica (1148 m), I>om (1464 m), Ojstrnik (2035 m), Blaška Planina (1464 m), Zahomska Planina (1816 m) z Breznikom iu Gor-janska Planina (1695 m). Ker so znižuje Žila proti Kanalski Dolini, raste odnosna višina neprimerno bolj nego nadmorska višina, akoprav se znižuje gorovje proti Žili.	" ,
Ob južnem pobočju padajo Karnijske Alpe v raznih odrastkih strmo v Kanalsko Dolino in razriti vrhovi se znižujejo tudi proti vzhodu, kakor Žimovec (2001 m) pri Lipalji Vasi, skalnati Turen (1944 m), Gozdec (1919 m) in Kolk (1946 m) nad Naborjetom. Stabet (1630 m), Suhi Vrh H369 m), Ukovska Planina (1208 m), Špranja (.1698 m), Mirnik (1400 m>, Žabniska Škrbina (1264 m), Črni Vrh (1566 m), Poldnašuija Špica (1280 m), Prisojnik (1129 m) i. dr.
V slovenskem delu Karnijskih Alp* ima vsaka občina, vsaka vas, wvojo planino in imenuje tudi dotične gore tako. Najkrasnejšo lego ima Brdska, Bistriška in Zahouiska Planina. Vrh vi-sokega gorovja so gorski paoniki, na sredi njih
pa cela vas planinskih koč in hlevov, na Bistriški
¡i t . ,
•Pri,Žili pripovedujejo o cerkvici, ki jc posvečena Mariji na Kamnu, sledeče: V Časkem Gradu ali Wasserleonburgu je v kapelici lepo i^a slikan deček, ki kaže svoji materi ns Doluač. Tji grajski sin je bil od rojstva mutast. Večkrat je klečal in kazal na Dobrač, videl je namreč sedeti Marijo na Kamnu. Grajaka gospa Suzana Sem 1er je prav tolmačila želje svojega vdnčka in storila obljubo, da, če ozdravi mulec, sezida na Do-braču cerkev. Mutec jc ozdravel in mati njegova je dala na Dobraču zgraditi cerkvico in jo posvetiti Mariji na Kamnu, kakor jo je bil videl mutec.
Ime "Suzana Semler za Wsaserltonburg" je vtisnjeno na zvonovih Bistriške kapelice z letnico 1522.
(Dalje prihodnjič.)
One slutijo ustsnovitvi novega sveta, kjer bo mogel ns mesto barba-rične vojne stopiti kulturen boj za napredek in razvoj.
Ta teden se nabirajo podpisi, s katerimi ae posameznik zavezuje
za gotovo množino znamk, ki jih misli nakupiti tekom leta. Z drugi-mi besedami: Koliko misli, ds si more tekor, iets prihrsniti. Kar je ssnj prihranek, je za Zedinjene države, posojilo, za demokracijo vse-gs »vets pa obrsmbns podpora.	j s a i! i
=========
•srž:xs
»»»•»•' ^ * vv/> »omiimui
! Stran Kja \
■ ......... 1 ■ ■■
White Valley, Peana.
.................»I
Članom jugoslovanske
SO QIA LISTI čne zveze
Kk*ekutiva «kupne socialistične «tränke je imela dne 6. In 7. maju t. t sejo, nu kateri je razpravljala o situaciji, v kateri «e stranka nahaja vsled hitro se razvijajočih političnih in goepodarakih razmer v Evropi in Ameriki valed vojne, kakor tudi drugih potež-koe, ki ao naatale valed novih za -konov v zvezi z upravljanjem voj-
Odbor izjavlja, da je z ozirom na vse to v stranki gibanje za iz premenitev vojnega stališča, ki ga zavzema stranka od zadnje konvencije. To, meni odbor, se v obliki referendumov sedaj ne da rešiti, ker bi prišla pod temi razmerami samo ena stran do glasu in ne druga stran. Zato pro«i odbor sodruge, naj ne inieiirajo predlogov, ki so v zvezi « takti&o 6 vojnem vprašanju.
Odbor priznava, da so se vojne razmere v zadnjem času v marsičem izpremenile, in da bo morala «tranka zavzeti z ozirom na te iz-premembe pozitivno in ¿notno stališče. V ta namen sklicuje za 10. avgusta t. 1. konferenco, katere sc udeleže — kakor predpisujejo nova strankina pravila vsi državni tajniki in strankini fuivk -eionarji, da se po«vetujejo in sprejmejo času primeren program, ki bo merilo stranke v teh razmerah in kažipot političnemu delu v letošnji jesemiki kampa -nji.
Končno prosi odlbor sodruge, naj bodo prepričani^ da zavzem? te korake edino vsled želje, da o-hrani, v oeigled te svetovne ob -sežne krize, harmonijo, duha euo-te in dela, ki je za naše velike ideje tako nujno. Iz teh razlogov a-pelira na sodruge vsepovsod, naj bodo medsebojno tolerantni in strpni in naj drug drugemu po-magajo vzlic vsem odkritosrčnim
»Sodrugom kluba št/ 1VVnaznanjam, da feo prihodnja seja našega kluba dne 19. maja oh A. po poldne. Sodrugi, želim, da ae te neje udeležite polnoštevilno, tudi oddaljeni ¿lani, če ni posebnega vzroka. Naloga naša je, da se večkrat snidemo, ker organizacija nima pomena, če se tako pored koma shajamo in še takrat le par posameznikov. Torej vsi za na -predek brez izjeme in vsak naj skuša še katerega pridobiti. V e-dinosti in slogi je moč. Aktivnost ne sme nikdsr prenehati; tiaš so vražnik je vedno v ofenzivi, nasa naloga je protiofenziva. Torej so. drugi, vsi na delo!
Tajnik kluba št. 195.
Springfield, 111.
Vsem članom J. S. K. št. 67 se daje na znanje, da je bilo na zatl^ nji redni seji sklenjeno, da bodi zana>prej kluimve seje ysako če -trto nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne v navadnem protdoru So. 15. Str. pri Louisu Pekolu v salouu. Vabim sodruge, naj se bolj redno udeležujejo sej in pripeljejo nanje tudi nove člane.
S soc. pozdravom
Fr. Bezjak, tajnik.
potom dopisnice naznani, da ima dotiena oseba nekaj v skladišču toda sedaj je \ ojna, družin* so |»t«' obložene z naročil^ in tako po navadi cela stvar zakasni.
Priporočamo sledeče; *
Kdor 'Majniške Revije' ni prejel^ naj pri manjših naročilih, t» je do 50 iztisov, gre vprašat «a nje na pošto. Pjri večjih pa na najbližjo ekspresno postajo, kjer jih bo sigurno dobil. Cel promet ji približno za 14 dni v mnogih sli čajih zskasnjen, in verjetno je, vir o Jih do *cdaj že skoro vsi dobili
t, , '' f fyiTlj f**W¡HÍ Hr Vrt - f
USTU V PODPORO.
Jocip Petek $1.00, John Dejak 50c. Oba v Cleveland, O. t- Na -brano na veielici pevskega zbora •Ljubljanski Vrh" v Detrdlt, Mich., in poslano skupaj $0.10 po Thomas Petrichu. Darovali so sledeči: Po 50c: Vasa Sekulich, Jo -seph Klarich; po 30c: Frank Kil -•tan, Peter Vajedetich; po 26e: Thos. Petrich, Rudilph Paščich Mike Musich, John Horvat, Tony öregofre, Ciril Štular, John Ko-lenc, Peter Payeoff, Peter Ba rich, Prank Vihteliö, Joe Sonc, Max Enkerst, Sam Alusoff, Char lis Zevnik; Stanley Alreff 10c. -Anton Oradisher, Newark, 0., 50o — John Langerholc (po Pr. Petri ču), West Newton, Pa., $1.00. — John Hrasher, Springfield, 111.. 25c. — John Resinovič, $1.00; po 50c: Frank Kalin, John Furlan; po-25c: Joe Ratelj, Rihard Čopič, Louis Kreaic, Joe Urdih, Anton Turk, Frank Valié, Krist Stokelj,
Horvat,
SODRUOOM V CRAWFORD COUNTY, KANSAS!
Gross, Kans,
N^nanjam sodrugom in sodru-#cam da se bo vršila prihodnja I John Skerlj, Vinccnc komwcnca združenih klubov J. * | John Meritm, Henrik Blasko, Joe Zveze v Crawford County iu! Tomšič, Ciril Kobal; po 10c: A. Breezv Hill, Kansas dne 26. tnajajLičan, A. Čeraigoj, S. Krešič, R. ob 2 popoldan.	Kalin, J. Tomšič, T. Milavec, J.
O^czorjam sodruge in sod m ži- Grošelj. Skupaj $6.05, nabrano na ce ,da se udeležite polnoštevilno te seji društva "Vipavski Raj" št. konference, 'da bomo imeli noljši 312, Collinwood, O., in poslano po nspeh za socializem.
Frank Smerdu, '	konferenčni taji^k.
ozimiiie kot prejšnja leta, če izredni . naravni pojavi ne uničijo^ pridelka.
Mr. Morri*ey ne je obrnil za lit 'orroaoOe do guvernerja, ker v« bi neki agent rudarje, naj odpotujejo v Arizono. Dejstva govore, da vabijo kom pa ni je rudarje v Arizono, da bi lahko poalalritale delavske razmere. Itudarji naj ne. poslušajo sladkih, besed agentov, anfrpak tiaj se rajši ravnajo po besedah arizouskega guvernerja.
Iz J>enverja, OoJo., poročajo. Državni delavski komisar W. I. Mofrisey je sprejel pismo od Ueo W. Ilunta, governerja Arizone, da je mnogo rudarjev brez dela v distriktu <ilol>e-Minanii, ker morajo kompanije po pogodbi, ki je končala stavko,, sprejeti v delo najprvo- bivše uslužbence, (lover-ner pravi, naj se rudarjem v drugih državah pove, da je v Arizoni še preveč rudarjev.
Iz Detroita, Mich., poročajo: — O polnoči dne 30. aprila zapre v državi Michigan 3,285 salitnov vrata, 62 pivovarnam bo pa pre povedano kuhati opojne pijače. V novembru leta 1916 je bilo pri volitvah oddanih 70,000 glasov ve čine za "sušo." Izdelovalci opoj nih pijač v Miehiganu so imeli 18 mesecev časa, da uravnajo svoj« obrtne razmere. V pivovarnah j< delalo 2,060 uslužbencev, v salu-nih pa 6,387. Z dnem 30. aprila zgube vsi delo, izvzeti so le uslužbenci v pivovarnah, ki bodo izdelovale neopojne pijače. Kapitala v industriji je bilo vloženega $12,-384.000, mesečne plače so znašale $558,000, delavska mezda $1,073, 000.
gliji penny poštno prisfojbiiro. j Znamke z lepljivim hrbtom u> pričeli mini i v Združenih držu v ah leta 1Ä47.
Previdne gospodinje
lui* j o dum» vmIu a» •Ufctontoo
T Dr,
Iz indianapolisa, Ind., poročajo: Odkar je stopila pr*hibicija v ve Ijavo, se množe na vseh krajih drŽave tihotapske krčme, v katerih točijo opojne pijače brez oblastvenega dovoljenja. Mnogo takih krčem je bilo zaseženih v Indi^-I napolisn, Oehimbulu, Oaryju in drugih mestih. Opojne pijače i»
zaimnfjwo w»4at*« wi linj
i'oUÄlwüi,
Jedlno prsti s t ar »trese snaaUe sidra.
S5e. in 66«. t Ukarnftfc la imnNfod
p. ad. Rictrrea a co.
1«-ao WuhÉitM itlmt, Ne» vcrfe. N. v
PRIPOROČILO. Sodrug Louis Kvedvr je potovalni zostapnik 'PrOletarca" za
važajo iz države Illinois v nvt>- vse države. Pravico da nas
.mobillh.
Krona iz najčistejšega zlata nima nobenega oplemenjevalncg;» vpliva na tistega, ki jo nosi.
saatopa v vseh rečeh, kar «a tide
naročnine in oglasov. Sodruge prosimo, da naj mu pfi tatn poslu kolikor mogoče pomagajo.
t'tJpravni.stvo
Vabilo
Na Piknik
katerega priredi
Vablto
Slovenski Socialistični Klub, »tev/ 175
V MOON RUN, PA.
Piknik se vrši dne 8. junija v prijazni dolini na v. (lašpa-retovem posestvu. Začetek ob ti zvečer. Apelira se na vse sodruge kluba, da se sigurno v de leže. Člani klusa be dajo skupno slikati.
Prijazno vabimo vse Slovence iz Moon Runa in okolice, da se te prireditve polnoštevilno vdeleže. Pripeljite s seboj soproge, dekleta in prijatelje.
Za dobro postrežbo po skrbel odbor.
Petar Petrovčič, tajnjk.
LISTNICA UPRAVNIÔTVA.
Prvi stroj za izdelovanje poštnih znamk je bila iznajdba neke-tajniku John Rasinoviču. — Fred *ft Jii,"*s Hoganlusa, ki je bil ro-A. Vider, Ely, Minn., 50c. — Bu- >n v <'«taskill, n. Y. Cher Co., Milwaukee, Wis., $1.00. Ko ie	angleška vlada,
— Frank Cimperman, St. Louis, (la ioU stroi ™ tiskanje poštnih Mo., $1.00. — Reorganizirani soc. i/na,,lk» ,eta	Je bU Bo^ar'
klub št. 41 v Clinton, Ind., $10.00 !(,u* f(len famed 2600 tekmecev za Dobili smo več pritožb, da na - in poslano po i o Musarju	razpisano nagrado, katero so pri-
razhkam v nazorih, ki slučajno j ro^niki »'Majniške revije" še do Skupaj ' f $ 26 4ij sodi,!	^ pired tem je izu-
obstajajo med enimi m drugimi SC(laj niito d(>biH Au^mi^ne so Zadnji izkaa 1067 70 ,ni! nc'ko vrxt0 ,no' fltroi la Ta apel in manifest je podpisal hiie koncem apri|a v8e na en dan |	.......'''	tkanje bombaža, eksi-eiitričen
ves odbor. po treh različnih sistemih. Manjše	vsegn skup:ij $1,094.61 ,tr<)i 7ii graviranje slik na
Sodrugi naj se torej po tem pogi|jatve smo razposlali po tret- ^^____.	" ''". " . ' 'I kazala ur ter stroj za tiskanje
apelu ravnajo. jem razredu pdhe, srednje po	opomba.--v zadnje^ izkazu je bankovcev. Leta 1847 je zgradil
Tajništvo J. 8. Z. ^^ in f>))	waj pomot xa Detroit, Mich^Pot v nvu yorku za svojo lastno p*
-- 44Wells Fargo Express Tompa -	ilafa J« «»»iia piravi|na^ra|M) poMiopje jeleza je hjlo
Cleveland, O. ny." Vsi naslovi so bili pravilno	p«« p» j« ^p^cenih par unen. To ))rvo te vrtte v Ameriki. Dovršil
Članom Slovenskega socialistic- urejeni, ker smo jih ponovno pjtt-	ni ^^ pošiljatelja sodruga otw j(i ^ celo vrs|o (]n,kih usp0;mii,
nega kluba štev. 27, ki niso bili gledali, predno so bile pošilja t ve | na; tPmvc.č v	^ iznajdb ,ter bil na delu glede dru-
prlwtni na zadnji seji, nazna- j odposlane.	je imena izpustil, in upravnika, Vd ^ ko jp ieta 1h74 umrl.
njam, da se vnaprej vršijo klubo-1 Najlažje pride do neprijetnih j ^	^	^ Tiskalni stroj za poštne znam-
ve seje vsako drugo nedeljo ob 9jzamud pri Ekspresni družbi	12 detroita, po -^ ^ itntjditelja so prvi<, ra.
dopoldan ,ter vsak četrti četrtek kjer imajo naročniki naslove mi pratnno ponnwe.	. j leta	so uve(|ii v \n.
ob 7.30 zvečer ;dolžnost vseh je, j poštne box številke, namesto na	-:----1_
da se redno udeležujemo sej. domove. Seveda je dolžnost Eks-! Iz Waahingtona poročajo: po-j	Potrtost in otoznost
Ljudje, ki trpijo vsletl nepre-
Izvrstno zdravilo za želodec.
Za Želodčne bolečine rabite zdravilo, ki vam n« le okrepi ven telesni sistem, temveč tudi uredi vaie prebavne orgsne. &e posebno stari ljudje potrebujejo to zdravilo. Ako nimate slasti do jedi, če imate zapeko, Če je vai jezik nečist, ako imate slab okus v ustih ali pa če trpite vsled slabe prebave, potem vzemite e
■■¡provHHII i ^ *
Zelodečni grenčec
(Severa's Stomaeh Bitters), ki vam bo izvrstAo pomagal. Hitro se boste počutili boljše, vaša slast do jedi se vsm vrne. peka vam bo prešla in prebavni in odvajalni del telesnega sistema »e vam bo okrepil. *
Posebno «e priporoča «tarim in «Ubotnim ljudem in bolnikom
kot se lahko odvajalno zdravilno «radstvo.
Tudi idravi ljudje bi morali od ¿asa do ¿asa imeti po malo tefa
.zdravila. Jemlje naj »a vedno pred jedjo.
N* prodaj »« dobi v lekarnah. Cena Je 7t centov in fl.IS. Ako pa »lutajno vai lekarnar nima teva zdravila, mu recite, naj «a aarefl sa vu. Ako pa on no*c te*a iivrliti. tedaj pa vam ra mi polijemo sa omenjeno
vsoto.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.
A. Bogatay, tajnik, presne družbe, da v tem slučaju , Ijedelski department <-eni pride ( x jiuiji. |vi , 1JU ,	.
¡Jj!^. '.i,".lsli,'„	«Sk»t po^H t«dHjo, «U^J«
5n0,000,000 I.ukIjcv, l'i-veBa «pri- neUaj manjka( a pravda vxroka la je kazal prklelek .8.6% ,.<1 „,,r- te ot„inoMi si ne morejo sami tol-
ČIKAŠKA LOKALNA ORGANIZACIJA
Slov. Rep. Združenja
priredi
V	NEDELJO DNE 19. MAJA OB 2. POPOLDNE
V	DVORANI SOKOL JONAS, 5510-14 W. 25th ST.,
CICERO, ILL.
i •
veselico in dramatično predstavo
s sledečim sporedom:
s.	' s i	i
U GODBA: IGRA ORKE8TRB. I) ftALOrORA V TREH DEJANJIH:
MNE DA SE pREVARITI"
ftpts^l Et bin Kristan. OSEBČ:
|/ TONY BUČAR, gostilničar.............................g. Frank Kržp
NEŽA, njogova »estra................................«n. Mary tTilovick
G BO IT B PI VODIČ, vinotricc......................g. Filip Godina
PAVLE PETEIJNČEK.............................g. EtblA Kristan
FBANK ŽELOD, meAetar...........................g. A. J. Ter bo vre
FAN V, njegova HM...................................gd f. Katie Pire
DŽITLA, eiganka .........v....................gdfi. Emma R. Koenig
iftTVAN, cigan ..................................g. Frank Göttlicher
SIMON 8KOPEO, branjevec.;.......................g. Frnnk Uilovich
AFELLA, njegova sestra............................ga. Jennie Koren
OIOVANNI 8PAZONI..............................g. Frank J. Ale*
DHMITBIOfl MIHOBIfi..........................g. Joie Zavertnik nil.
E8TRELLA LADBANZA.......................grtc. Emilye IT. .lorg«
Godi s« ▼ sadaajtm ¿asn t slovanski naselbini večjega amarlAkegs mesta.
.1) PB08TA ZABAVA IN PLE8 DO POLNOČI.
Med dejanji igra isvrstea orkester.	»
Vstopnina ta prv» sodofta ftOc; sa draft sodoia 36c. — Za izvrstno ssbavo • in portret bo bo prsskrbljtno
ČHTI DOBIČEK JE NAMENJEN H. R. Z.
,	---------... morejo
li i a I e	*
v.' .	mačiti, in vendar je ta vzrok prav
dfl,j° I,ridelaj°Jahko najti. - Toksini, ki se na-86,000,000 bualjev, ali 85.8% od hirajo v črevesju, povzročajo gla-
norrna e. .	vobol, potrtost, atožnost in slabo
V odstotkih postoji prideš k razpoloženje. Ka'kor hitro- nasta-zimske pšenice po odstotkih in v|lie <v črevesju zopet normalno raznih državah: Ohio 80, Indiana .stanjc, izgine pri človeku vsa po-Illinois 88, Miasouri 92, Xe. trtost. V to svrho so pa najboljša braska 7o, Kansas 67, Oklahoma, zdravHla iz rastlin. Kno izmed
1 , •	najholjSib in najliolj zanesljivih
Lam v jeseni je bilo posejanih «iravil je Trinerjevo ameri*ko z zimsko ženico 42,170,000 a^krov. grenko zdravilno vino. To vino je 1. decembra je poljedelski depart-sestavljeno iz grenkih zelišč, ko-
me.it eenil pridelek pšenice na reninie in skorij, ki so Velike 510,000,000 bušljcv. Lani so jmisu- zdravilne vrednosti. To vino iz-jali mnogo več sveta z zimsko pše* ¿¡ača želodec in spravlja V red 111( 0 kot dru«" leta» vlada je v»e prebavne organe. Trinerjevo upala, da pridelajo fn2,000,000 j amerifiko grenko «dravilno vino
t j V OI,n,we' da narastp » «po-1 je zdravilo, ki človeka nikdar ne niladansko pšenico pridelek pse- prevari. Cena $1.00 v lekarnah, niee na miljardo busljev. Slabo;-. Zoper revmatizem, nevralgijo, jesensko vreme je pokopalo to1 hrbtobol, izpahke, otekline i. t. d. upanje.	1 ^	rabite Trinerjev Liniment. Cena
Po/imi je bilo boljSe vreme In 35 ¡n v lekarnah, po polti 45 j pričela so prihajati poročila, da in 75e. — Joaeph Triner Coni-se zimska pfienica in rž popravita. pftMV, 1333—1343 So. Ashland
Ave., Chicago, 111.
(Adv.)
4«

Razilrlte svoje znanjet Poučite so o socializmnL Razvedrit* «i duhat " Prolctarec " ima ▼ svoji književni zalogi sladaia knjigo la br4ara. Pošljite naroČilo I«' danes:
Maksim Gorkl: Mati, mehka vesba ...............................Sl.OS
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik ln Iv. Kakor)! DftanfoL Povoet
la chlcaAklh klavnic .......................................... .7®
Enricg Ferrl; Socializem ln moderna veda......................... Jo
Proletarlat.................................................. ^
Kdo uničuje proizvajanje t malem .............................. .10
Socializem...................................J.................. j|
Socialistična knjižnica. 2 zvezka ln "Nafta bogatitvi" ........... .10
SapitaUstltal razred . . . ..........................................10
Prof. VVshrmund (poslov. A. Kristan): Katolliko svetovno aastraajo in svobodna znanost........................................ ju
O konsumnlh društvih .	«a
....................................... .10
Zadružna prodajalna ali konsum ...................................05
Katoliška cerkev iq sodallsem ......................................
Spoved papeža Aleksandra ...........................................
Vse te knjige ln broSure poSljemo poStnln* prosto
PROLETARBO. 4008 W Slst St..	CHTOAOO, ILLINOIB.
•r
Pir
30E10
Največja slovenska zlatarska trgovina
■a ». -lt.,
Gl
Po poročilih in cenitvi 1. aprila t. 1. je razvidno, da bo pridelek večji, kot ao pričakovali lani i. ueeembra.
Lani so pridelali le 418.070 000 bualjev zimake pgenlce. Dno 1. a-prila I. I. je kazal pridelea «Mft.4 I,
od normale. V letu liMtl so pride- ^dina slovenska revija v Ame-lali zimske pScniec 480,558,000 rjki- 4'Čas" prinaša lepe pove-bušljev, v aprilu omenjertefcn leta koristnc gospodarske in go-
je kazal pridelek Tfl.3 od nor- «podinske nasvete, znanstvene za-	- ----------------
male.	nimivosti, podučne in narodu po- =	J
Z rž j o ao lnni v'jeseni posejali i tf,ebne razprave, mnogo mičnih =
Frank cerne
6033 St. Clair Ave.f : Cleveland, Ohio
Uro, verižice, prstane, broško, zaprstnica, mtdaljonlke, Itd. Popravljamo ure po nizki coni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih ploM slovenskih m drugih. Se prodaja na mesečna odplačila. *
Pilita po cenik, kateri sa Vam poUje brasplatao.
Najboljša blago.	# Najnižja
imi-![=][
iJ
6,110,000 akrov, ali 36 odstotkov ! »Atenskih pesmic in poleg tega z več kot druga leta. V decembru P» prinaSa lepe in umetniSke sli- 2
lanskega lefa. je r)¿ kazala 84.1% od normale in pridelek so cenili na 85,000,000 biiAljev.
tem
"blokov" do dvorane.
Vzemite vsako karo, ki vosi do Ogden Ave. poulične Selerniee in po-h.iro do konca (52. «Vsts v Cirera); petem imate Ae jmr
i—i
PRT DIT F. PRAVOČASNO?
ODBOR.
iuxniw
r m ¥ % t « « t
ke.
Liat shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, Lani so pridelali 60,145,000 bus- [ ZRr P<>1 leta $1.00. Naroča se pri Ijev rži, in v aprilu je obetala rži "Čas", 2711 So. Millard Ave., 86% od nonnale. V letu 1016 so Chfeago, 111., v Clevelandu in oko pridelali le 48,062,000 busljev ril M P» na G033 St. Clair ave.
Navedene fttevilke dotazujejo, da bo<lo letos pridelali mnogo v*£
» MODERNO UREJENA
NARODNA KAVARNA IN RESTAURACIJA
•	r	'
Domala kuhinja, svakovratni kolači dobre pijače,'turSka kava, sladoled in »modke.
0]>rto ix) dnevu ir p<> noči.	Tel: Canal 1220.
2. RADNOVIC,
1149 W. 18th. Str.
lastnik.
Chicago, 141.
iiintniiMMiniiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiHniiiiMiiiniiiiiiiiinmiilmlNimHtiii^
m „ i > .'.•a: • /
02010000010223532323234853534848235353235323535353489123485348

v* ' v ■ ' / r* '7 "JjJT
«
UTRINKI
Po vesteh is Berlina je socialistični poslanec lib' zopet kritiziral vlado v rajhstagu zaradi njene politike v Ukrajini. Noake j« protestiral proti vmešavanju Nemčije v notranje zadeve lT-krajine in pripomnil, da si ne bo Nemčija s takšnim početjem nikdar pridobila prijateljstva U-krajincev.
Belgijsko poslaništvo v Washingtonu je objavilo poročilo, da no nemške milit arhaične oblasti v Belgiji popisale vho mladino nad trinajstim, letom starosti v okolišu Monsa. Oblasti so poslale vse dečke od štirinajstega do sedamnajstega leta na fronto severno od Verduna in blizo St. Mih ¡ela, kjer moraju kopati strelske jarke. Nemci so za-sulnili moške, žene in otroke in jih vposlill na vsem bojnem pasu v Flandriji in Franciji.
Poročilo pravi med drugim, da so stariši v flandrski vasi Erneghem pred kratkim dobili trupla desetih otrok, ki so umrli na fronti. Mons je moral dati 320 dečkov, ki še niso dovršili ljudske šole; St. Ohislain 4« otrok, Framorie* 7t», Oueame«37, Quevy 22, Haine St. Pierre 96, M a nage 81, (Juevrain 98 in tako dalje. Dečki morajo razen kopanja jarkov opravljati tudi druga težka dela na fronti, kot na primer izkladanje in nakladauje težkega tovora na vozove, kar so v stanu opravljati le odraščeni in krepki možje.
„J, Iz Amsterdama poročajo: Socialist Kraetzig je dejal zadnjo sredo tekom debate v nemškem državnem zboru, da so štiri petinke tekstilne industrije v Nemčiji popolnoma paralizirane in položaj brezposelnih tekstilnih delavcev je Še obupen. Kraetzig jo zahteval, da vlada kaj stori za brezposelne delavee.
Londonska "Mornjng Post" je prejela poročilo iz Cériha, da je finančno in politično stanje v Avstriji že naravnost neznosno.
Iz Stockholma poročajo: Ukrajinski listi, ki so prišli semkaj, pričajo, da so si Nemci s svojimi tiranskimi metodami nakopali splošno opozicijo in sovraštvo med Ukrajinci. V enem časopisu je či-tati, kako Nemci razorožujejo ukrajinsko "modro gardo", ki je bila sprva organizirana proti bolše-vikom, toda pozneje je postala dosledno proti-nemška. Nemci so tudi razorožili prvo divizijo u-krajinske armade v Kovelu vsled protinemškega mišljenja med četami. Ta vest je značilna, kajti o-men jena divizija je bila v večini sestavljena iz bivših vojnih ujetnikov, ki so se vrnili iz Nemčije in Avstrije.
garde so se umaknile na Kusko iu njeni voditelji so zdaj v Petrogradu.
Huržvazna finska vlada je pozvala svojega zastopnika v Petrogradu tinkela domov, kar najbrž zuači, da se Finska pripravlja s pomočjo Nemcev na vojno z Rusijo. Nemčija hujska Finsko, da naj iui fronto severno od Verduna in blizo St. Mihaela, severu. Položaj y Petrogrtdu je slab vsled draginje in pomanjkanja živeža .ali drugače je mir iu red. Sovjetskimi vlada se je dobro utrdila in potlačila nemirue elemente.
Iz Moskve poročajo: Ko je Nemčija spremenila vlado v Ukrajini, je ukazala, da se morajo voliti drugi delegatje ,ki se bodo pogajali za mir z Veliko Rusijo; to se pravi, da morajo biti takšni delegatje, ki bodo po svojem političnem prepričanju soglašali s sedanjo vlado, z drugimi besedami, novi delegatje morajo biti Nemčiji naklonjeni U-krajinci. Obenem je Nemčija sporočila Ruaiji, da se mora vršiti mirovna konferenca v Kijevu, kamor naj velikoruska republika pošlje svoje delegate.
Prmvi socialist ne ime biti reter fift, ampak mora biti vedno aktiven vojak svoje stranka. Kdor aoai ivoje prepričanje le aam v sebi, ne koristi nié ne sebi, ne tvoji ftvari. Prepričevati mora tiste, ki le niso prepričani.
Pravi aoci&list hoče poznati te iava, zapreke, napehe in napredek delavakega boja.
Na tej poti ga spremlja Proleta rec.
Vase zdravje
zahteva tnažnost in natančno ravnanj« pri vssh zdravniških predpisih in nasvetih. Da vam bo mofods odstraniti mariikako bolečino, ki prsii od vsoh strani na vas kot hud sovražnik, bodita vslod tega vodno pripravljeni. Imejte vedno pri rokah
Poročevalec 4lExehange Telegrapha" javlja iz Moskve: Svet ljudskih komisarjev je dobil poročilo, da so ruskf bolješivške čete reokupirale Rostov na Donu in vrgle Nemce trideset milj nazaj. Boljševiška kavalerija podi umikajoče se Nemce. Rostov so okupirali Nemci zadnji četrtek.
Mnoga znamenja kažejo, da so se boljševiki naveličali samo protestirati in odločili so se za akcijo agresivnosti proti centralnim državam, posebno proti Nemčiji. Trockij je v petek zagrozil, da se bo sovjetska republika poslužila oborožene sile, ako Nemci ne »stavijo kazaškega ozemlja v okolišu Dona.
Iz Stoekholma poročajo: General Manner-heim, vrhovni vodja finske bele garde, je izjavil, da je eivilna vojna na Finskem končana. 80,000 finskih boljševikov je ujetih. Ostale čete rdeče
V Kodanj so prišle vesti iz nemških virov, da se v Rusiji pripravljajo dogodki, ki bodo morda spremenili sedanji politični položaj. Nemčija je vsekakor izfyevidla, da ne more spraviti Rusije tako lahko pod svojo gospodarsko kontrolo in zdaj išče vzroke za militaristično okupacijo. Nemški "poslanik grof Mirhach v Mtskvi je preti nekaj dnevi izročil ultimatum sovjetu, da mora demobilizirati rdečo gardo. Mirbaeh se sploh obnaša, kakor da je Rusija nemška kolonija in on da je vladar tamkaj.
s
evera's
AntiseptoL
To j« izvrstno higijsnično in anfci-sepUČno sredstvo, ki nai bi ss rabilo sleherni dan pri izpiranju ust, prigrgtjanju. pri izpiranju ušes, nosa, ali pri ar.LseptiČnem izpiranju ran in otiekov. To zdravilo vam hladi in leči bolestne dele in srbeče apahke. Navodila so označena na zavitku. Cena I6c.
Na prodaj v vseh lekarnah.
w. F. SEVFRA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA
PAZITE IN HRANITE
Naroda! isrek pravij "Pazite na vsi beli deaar za «ros dneve." To pomen<a toliko kskor prvo pazite in lirunlto dokler ste to zdrs vi is mladi, ds boate imeli nekaj za stara Sr\ onemogla leta.
V »h k človek mora paziti in braniti, ke 1« to je ediuu pot, ki vsa vodi v aeodvUnoet. Prvi dolar, ki g» dnte nnrfran. lahko ceni kot ¡temeljni kamen poslopia ca katerim vm.ki M remi. J »«»»to je vedno imeti na pametu narodni isrek ki p*a%i: "Zrno do a«** pogumu: kurneu ua kumea psloča". Najtežje j« počet ek ali hre* početka oi nikdar uičeaar. Zatorej pričnite vl*.guii ve* »lunui še «lanea, ampak pazite, da ga nalagate v gotovv ii. varno Luuko. Z vlogo enega dolarja dobite valo bančno knjižico.
Mi Nprejemamo denar ua hranilno vlogo iu plučuiuu po S% obreati od njega.
Pošiljamo denar v Italijo, Ruaijo in Francosko.
Prodajemo prve posojilne aaortgage (murke«*«) lo dajemo v najem varne hranilne predale.
Hprejemo upise za parobrodno potovanje v etaro domovino po vojni.	»
KASPAR STAT E BANK
1900 Blue Iui and Avenue, Chicago, IU.
Kapital, vloge in prebitek zuaša nad $0,000,000.
CARL STROVER moderna knjigoveznica.
Attorney at Law«	Okusno, hitro in trpežno dela za
Zastopa na v»eh »odiUth.	privatnike in društva. Sprejemamo
Specialist za tožbe V cdškodnina- naročila tudi izven mezta.
kih zadevah. St. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
Central Hotel
Conemaiifili, Pa.
Fred, Mosebarger,
Ali veste za letovišče Martin Poto'.;arjaf Seveda. To je "VILLAGE INR" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej 'okoliei.	♦
Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M.
LASTNIK.
Dr. W. C. Obleaderf, M. D.
Zdravnik za notranje bolezni in ranocelnlk.
Zdravniška preiskava brezplačna — pla «•a t i je le /tiru vila. 1924 Blue Island
Are.. Ohlcago. Ureduje od 1 do 3 po
LOUIS RABSEL
SHAJALIŠČE SLOVENCEV. M 460 6JUND III., Ki NOSKA, «IS.
Telefon 1199.
Imamo moderne stroje. Nizke ceno in poltena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blue Island Ave.,
Chicago, III.
(Adv.)
SLOVENCI
. pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTL
Naročite si devnik "Prosvo ta". List stane za celo leto $3.0(Jl pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov(ie) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale Ave. Chicago, m.
Iz Kodanja je prišla vest, ki se opira na poro- , -«io iz Berlinu, d. ko boljSeviki umorili «,nerala IPv'&loLíl Henetikampfa v Taganrogu. «	__
Iz Londona poročajo: Položaj v Ukrajini je postal že tako resen, da je Nemčija poalala nekaj oddelkov bavarske kavalerije iz Fladrije tja. Ta: ko poročajo iz Liega čez Amsterdam. Ravaiski u-lanci na potu v Rusijo so šli skozi Liege.
Avstrijska revolucija.
zanimiv Članek o nadzorovanju banke z v ane '' cle arinq house". Kaj to pomeni za ljudstvo, če jo banka pod nadzorstvom "Clearing h onsa". Vse banke, ki imsjo zvezo • Chicago Clearing House, so podvriene strogemu nadzorovanju od uradnikov tega zavoda. Pregledovanje računov in imetja J
Naivečia «lovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna—
21ie-«e Blue laland Avenue, Chicago, U*.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Na£a posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
1 'PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
esseeesseaeaeesaaeaaeeeeaeeaeaeeeeeeeafiaaeaaoaeee»
se mora vršiti najmanj enkrat na leto ; ¡ *J£ADAR potrebujete druitrene po-
(Konec s 1. strani.)
Koliko si bo Seydler koristil z odgoditvijo parlamenta, je odprto vprašanje. Začasno si s tem avtokratičnim ukrepom lahko nekoliko pomaga. S paragrafom 14. si bo lahko sam dovoljeval, česar mu državni zbor ne dovoli. Ampak to ne pomeni nič druzega, kakor da je avstrijska vlada že srečna, če more nekaj časa živeti iz rok do ust. Kajti trajnega uspeha ne more doueči na ta način.
Sest mesecev pred izbruhom vojne je bil avstrijski parlament odgoden in potem ni bil sklican ves čas do lanskega leta. Razmer ni to prav nič , zboljšalo, ampak še pohujšalo jih je. In sedaj ne bo moglo biti nič drugače. Nasilstvo ne učinkuje nikdar kot tolažba. Tisti, ki :*e mora ukloniti sili, se ne izpreobrne po želji nasilnika, temveč postane le še bolj trdovraten v svoji opoziciji. Če so bili nekateri elementi med avstrijskimi narodi doslej le vladi nasprotni, bodo pculej po Karlovi in Seydlerjevi zaslugi z večino svojih narodov tudi Avstriji sami nasprotni. Če so se doslej klici kakor "Živili zavezniki!" ali "Živio Wilson!" slišali semtertja, postanejo sedaj splošni. Čimbolj bo Seydler ali kdorkoli po svoji volji, »brez parlamenta, brez narodov krpal Avstrijo, tembolj bo lezla narazen.
Proces razpadanja se je že pričel. Avstrijska
Izvedenci îmt vaake bankJ
pregledajo^ se in drugeA*edi
revolucija se že vrši. Res da še ni v Pragi ali v Ljubljani revolucionarne armade. Morda bi tudi že bila tam, če bi mogli češki in slovenski polki odmarširati s fronte, kamor bi hoteli, ne da bi jih premoč nemških in madjatakih polkov zadržala. Toda nobenega dvoma ni o revolucionarnem duhu tistih, ki so doma. le da nimajo strojnih pušk in kanonov na razpolago.
V duhovih se je izvršila revolucija in zato je le vprašanje časa, kdaj postane revolucija mate-rijalna. Odgoditev državnega zbora je protirevo-lueionarna poteza, čeprav ne pove vlada tega, ker bi sicer morala priznati dejstvo revolucije. Zgodovina pa uči, da pospešuje protirevolucionarne po-* teze pogostoma revolucijo bolj kakor vsa druga sredstva, zlasti bolj kakor popustljivost.
Revolucije niso vedno enake. Povzročajo jih razmere in čas; one jim tudi dajejo obliko in krčijo pota.. Avstrijske razmere sp abnormalne v stoterih ozirih; zato je t Odi avstrijska revolucija — vsaj y očeh tistega ,ki ne pozna razmer — abnormalna. Doslej ae kaže v nenavadno trdovratni parlamentarni opoziciji, v demonstracijah in izgredih, v složnem nastopanju elementov, ki so si drugače nasprotni, in v brezobzirnem naglašanju ciljev, ki so sami po sebi revolucionarni; nasprotni boj se izraža v naailstvu in intrigah. Ali vse to je začetek; konec revolucije bo obenem konec Avstrije.
Iz Waohingtona, D. C., poročajo: V torek so bile predložene senatu tri predloge za pomnožitev armade. Senator Poindexter je predlagal, da ima predsednik pravico pozvati po sedanjem predlogu 1,500,000 mož v armado. Senator Reed je predlagal, da se armada pomnoži za 3,000,000 mož, predlog senatorja Smitha pa po-množuje armado na 5,000,000 mož.
Senator Poindexter je dejal: "Razumem, da se vojni tajnik peša s stvarjo in obdriava konference, kongres pa čaka, da nekdo v departmentu pripravi predlogo. JCongres mora takoj na delo. Pri pomnožitvi armade ne sme bi-j Iz Washingtona poročajo: V ti odlašanja. Ne sme se izgubiti kratkem naroče 100,000 železniš
določa mobilizacijo delavcev:
"Kadar bo nastala potreba za mobilizacijo delavcev, ne bo vojni department odlašal in bo prosil kongres za pomoč, ali za sedaj je priporočljivo, da čaka na priporočila drugih depart mentov."
Po teh beseda hje nadaljeval, da je mobilizacija delavcev stvar drugih departnientov in agencij, ki so bolj v zvezi z delavsko situacijo kot vojni department.
V delavskih krogih smatrajo besedo mr. Oowella v tem zmi-slu, da noče vojni department i-meti posla z mobilizacij* delav-cev.
dokazujejo, kako se vlada briga az železniško opremo, odkar je prevzela železnice. Pod privatno kontrolo ni bilo nikdar naročene tolike železniške opreme, kot je bo letos, ko ima vlada odločilno besedo za nakup železniške opreme .
ne ena ura. ITsoda in prilika mar-širata, ko ohdržavamo konferen
ee.
kih voz za prevažanje premoga. Vozovi bodo zgrajeni iz lesa, da prihranijo jeklo, ki ga potrebuje- mestu najeii veliko poslopje!
Poročila iz Washingtona naznanjajo, da se glavni stan živilske uprave preseli v Chicago. Go Vorica je nastala, ker je Harry A Wheeler, illinoijski živiliski upra vitelj, sedaj v Washingtonu, da konferira s Herbert llooverjem.
I radniki pri živilski upravi \ rhieagu izjavljajo,* da niso pre jeli potrdila, da je vest resnična Če se izkaze, da je poročilo res nično, tedaj bodo v notranjen
General Crowder je adresiral,ja za ladje. Naročilo poverijo
pisma na' predsednika zbornične ga in senatnega odseka za vojaške zadeve, v katerih priporoča, da naj bodo 21 let stari fantje podvrženi prvi naboru. "
Crowel, Izvršujoči tajnik v vojnem departmentu, se je izrazil glede McCumberjeve predloge, ki
petnajstim tvrdkam ,ki grade že-lezniške vozove. Vozovi bodo sta-
katerem bo nastanjena zvezna ži vilska uprava.
prebivalci in je skoraj nemogoče
li okoli $300,000,000. Prvi vozovi f prebvalci in je skoraj nemogoč bodo dokončani v štirih mesecih, dobiti stanovanja. Mesto Chivag vsi pa v šest i h mesecih. Mr. Wil- j« poleg tega tudi središče za nro
Hams, ravnatelj za nakup železni-ške opreme, upa, da naroč del ml 2000 lokomotiv še letos. Naročila
dukcijo in razpečevanje živil. T sta menda vzroka za preselitev ži vilske uprave v Chicago.
tančno preiščejo stanje Vso gotovino preltejejo, note, var82ine, vknjižbe druge ¿vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugik bankah in pregledajo knjige in račune. Ce najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljive vrednoatne listine, se te ne Itcjejo več kot imovina banke. Ako se je skrčila vrednoat bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Če banka drz^io Špekulira in se ji pride na sled, moru to takoj opustiti. Vse, kar je alabo, ri-skirano, se mora takoj odstraniti in na- i domeatiti z boljiim. Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jih vživajo banke, katere so združene v Clearing Uouse.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing Houao ima alednja za to dober vzrok. Xa drugi atrani pa je o banki, ki je članica te zveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi avoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred deaetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi a tem Clearing Houaom. Ako je ftlo na ali drugi banki slabo valed panike ali vojake, eo ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler ae niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing Ilouse nadzorovajni načrt ae je pokazal tako vspeScn, ds so povsod, kjer koli ae nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt.
American State Banks je v zvezi a tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vae privilegije te banke, kateri poda vaako leto pot popolnih računov.
- American State Banka pa je tndi pod državnim nadsorstvom in odda > vsako leto pet detajliranih računov o atanju Banking Departmenta države Illinoia.
Napravite NAftO banko za VAŠO banko in Val denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite. «
Vprašajte za seznam naših First Oold hipotek. Kakor tudi sernaui $100.00 io $500.00 alatih hipotečnih bondev.
trebščine kot zastave, kap«, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite sc na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South MU lard Avenue.
• CHICAGO, ILL.
ConUco prejmete zastonj. Vso delo garantirano. .........................in..........et ii$ $$$$$$#»»;
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tli. 1475 JOHNSTOWN, PA.
predsednik AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE Rine Ialand Ave., vogal I*oo«Aia in lfl oseta.
Zaupno zdravilo dela čudeže
Skoro le 30 let ae Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanjo.od sirani itevilnih odjemalcev. Malo povi-»auje cen je sedanja potreba, da se obraiii zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh Htdvilnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali *mo eene nekoliko poviAati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni b^lo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednoat Trinerjevih lekoV povrnila odjemalcem vae kar Teč pla* čajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zanphnje in vnpeh med svetom, ker uČini, da bol zgubi avoje stallAče. Izmed vaeh bolezni jih je devetdeset odstotkov povsročenih in spočetih v ilodeu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščino drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstno nepotrebne meša-niče in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavo bola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah 'ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce ko delaje in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste naAli v „j™ „eprecen-' ljivo vrednost. Dobite je v vaeh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protlna, ali revmatizma, nevralgije, lumbngo, otrpelosti gležnjev In drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobiti je v vaeh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvratnn in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno ra izpiranje grla in ust; istotako zs čiščenje ran, izpnAč.jev in drugih kožnih otvorov. Dobi »e v vseh lekarnah.
"T^rzTr:0**Trin,rj<" »»^»«mn,
°°,d	moet*. 191», Orand PrU_P.„»nia lt)ul
JOSEPH TRINER
MANUFACTURING CHEMIST 1333-1343 South Aahland Ave.
Chicago, III.