-----   345   ___
Naši dopisi.
V Gorici 20. okt. — Ko bi jez hotel politikovati, rekel bi lahko, kako se mi Goričani ponašamo s tem, da je naša deželica dala državnemu zboru dunajskemu predsednika. Bog daj, da bi ladijo dobro krmi), če nastane kak vihar, če se bosta prepirala jug in burja. — Jug in barja — to sta čudna patrona ; izkazala sta se ravnokar pri nas. V sredo in četrtek smo imeli nenavaden vremenski prevrat: dež, plohe, bliskanje in grmenje; potem strašno burjo, še hujšo, ko lani vernih duš dan. Metala jo korce se streh; hiše so se tresle, kakor da bi bil potres; vmes je šel dež in vse skup je osolil in zabelil mraz.  V petek zjutraj pa so bile vse gore krog Gorice
se snegom pobeljene. Dobro je, da je sneg že izgini! in da se je od včeraj sem že utoplilo. Za salato in zelje (verzote) je prišel dež v nekaterih krajih prepozno; suša ju je bila že preveč prevzela. No, ubogi ljudje po Krasu in drugod imajo vsaj vode, katere so že več ko mesec dni za se in za živino živo pogrešali. Zdaj bodo pa vendar zmeraj še pogrešali živeža in vina. V Brdih niso skor čisto nobene reči pridelali in vina ni četrtina v deželi — kakor sem poprej enkrat sporočil, — ampak komaj desetino navadne vendime. Rebulo oddajajo v Brdih po 18—20 gold. kvinč (60 starih bokalov). Z&šel sem prav v ekonomična vprašanja, kakor namerava ž njimi pečati se naš državni zbor« Sem spada tudi dnevni red prihodnje občne seje naša kmetijske družbe, ki bode 23. dne t. m. Imela je biti pretekli četrtek , ali razpihnil jo je vibar. — Ker se je grof Coronini za trdno odpovedal predsednistvu, mora voliti občni zbor novega predsednika. — Ta teden so pri nas preskus nje za dosego učiteljske sposobnosti.
Iz Vipavskega 14. okt. — „Res blažena si Vipava, tako imenovana raj kranjski!" — Tako občuduje vipavsko dolino tujec, ki jo spomladi vidi, a ne pozna nadlog, s katerimi se mora naš Vipavec boriti. Naj pogleda zdaj v naš „kranjski raj", pa bode vse drugače sodil. Letošnja letina, o kateri ni nihče v „Novicah" kaj več omenil, se je jako slabo obnesla. Ubogi kmetic trudil se je celo božje leto, a zdaj še toliko ni pridelal, da bi sebe in svojo družino preživel; kje pa so davki, zopet bo začel boben peti. — Sadja ni bilo skoro nič memo drugih let, zatorej ni bilo mogoče, ga kaj prodati. — Turšice za vsakdanjo polento je jako malo; repa, pesa in korenje tudi slabo kažejo, vina pa je bilo med vsemi pridelki najmanj. In vino je vendar glavni pridelek, po katerem kmet do solda pride, da plača svoje davščine. Kdor ga je navadno pridelal po 20 kvinčev (kvinč 60 starih bokalov), ga ima letos samo enega ali pa še tega ne. — Vse upanje je toraj šlo po vodi in trda se bo našemu kmetu godila čez zimo, kajti veliko jih je v hiši, katerim je treba napraviti zimske obleke in obuvala, pa s čim, če nimaš nič! O trgatvi ni bilo nobenega veselja, kakor druga leta; vsakdo je hitro pobral svojo mrvico grozdja. — Šole se pri nas ta teden začenjajo, ravno ob tem času, ko je treba otrokom živino pasti. Ali bi ne bilo boljše, ko bi se o vseh Svetih začele?                                            Lukov«
Iz Ajdoyice na Dolenjskem 17. okt. (Srce*/. — Letina.) Sv. Terezije dan bil je še prijazen, le proti poldne pričel je južen veter razsajati in ko je proti večeru ponehal, nadejati se je bilo težko pričakovanega dežja, katerega je to jesen še malo bilo. Ljudje so morali vodo dopeijevati zopet od daljne Krke po silno slabih občinskih kolovozih. Ves drugačen bil je včerajšen dan — četrtek. Že ob svitu kazal je do kolena globok sneg, ki je meter visok do večera zapadel. Včinil je sadnemu drevju strahovito škodo. Najlepše veje ležale so danes pod drevjem odlomljene. Enako veliko škodo storil je po gojzdih in vinogradih, kjer je z nadepol-nimi mladikami vse postlano in cel6 stare trte vidijo se večinoma polomljene. To je škoda, ki se danes še preračunati ne da, nego nas gotovo na leto bolela bo; kajti če hribovci nimajo sadja, vina ali vsaj kakovo živinče prodati, je pač slabo za denar, ki se ga za potrebno obleko, mnogokrat za živež in vsako leto toliko za davkarijo potrebuje. — Letine bilo se je letos vsled sploh ugodnega vremena sicer obilniše nadejati, al kar so na Ruskem kobilice, to so bile tu po lanskem žiru zaplo-dene miši, ki so pšenice, rži, ječmena in ovsa na nekaterih njivah blizo polovico sklestile. Tudi druzemu žita
------    346    ___
so veliko škodovale. Bilo je te tolikanj škodljive živali toliko, da jih je en sam kmet na svoji njivi nad 200 končal. Krompirju sicer niso toliko škodovale, kakor gnjiloba, vendar mu tudi niso prizanašale. Koruze je letos tu sploh malo in še ta ni dozorela; kajti pomladansko močvirno vreme jo je preveč zakasnilo. Bolje sta se obnesla proso in ajda, ki sta srečno odšla mrazu. Vse drugače so kmetje letos veseli letošnjega mošta. Dasiravno se vinska trta ni obilno obnesla, a boljega mošta ko lani je dala. Grozdje ni bilo nič gojilo, dobro dozorelo in vsled tega se je trgatev se le teden po sv. Mihelu pričela in večidel tudi dokončala. Nekateri so pustili po navadi črnino še dalje zoreti, so pa danes belino namesti črnine brali.
Iz mirnopeške žapanijje  19. okt.   (Goveja kuga in
skrb političnih uradov.) Pri nas se je pred kakimi dvanajst dnevi v 2 hlevih prikazala goveja kuga, zanesena po hrvatskih bušab. Gospodarja sta bolezen o pravem času naznanila c. kr. gosp6ski, ki je, kakor postava veleva , bolno in zdravo živino preiskala in pobiti dala. To potrdimo, al ne moremo si kaj, da ne bi — o iskreni želji za naglo zadušenje grozne kužne pošasti — navedli marsikaj, kar se nam ne zdi tako, kakor bi moralo biti po propisih postave za obrambo kužnega širjenja. SI. komisija je: 1. goveda poprej pobila, predno je bila jama za-nje skopana, in se je torej kužni smrad predolgo širil po Mirnipeči, ter so možje — konjederci ali kdo še — še le drugi dan zagrebii pobita goveda, tako, kakor tirja previdnost, da se drugam ne zanese kužni zrak. Tudi ne umetno, kako so najeti ljudje smeli konjedercem pomagati jamo kopati biizo mrtve kužne živine, ne da bi bil kdo mislil na okuženje. 2. Ni komisija nobene straže postavila pri hiši okuženi v Mirnipeči in so prebivalci one hiše lepo priložnost imeli z ljudmi občevati! 3. Ukazala je komisija ali gosposka, naj kmetje zgornjo prst odkopljejo in izvozijo iz županovega vrta, na katerem je ob sejmu stalo nekaj okuženih hrvatskih buš, ni se pa domislila, da se po koših, v katerih se je prst vozila, ako se ne 8ežg6, kuga utegne zatrositi v mnoge hleve. Ker se zapoveduje kadenje z žveplom, zakaj niso tudi onih mož in onih žensk kadili, ki so na vrtu prst kopali in vozili? 4. Ni ne okrajno glavarstvo niti županstvo naša skrbelo za to, da bi se bili danes teden, to je , v nedeljo, postavili čuvaji na pota, ki bi bili ljudi, v cerkev namenjene , domu vračali, če tudi je moralo biti gosposki znano , da je bila za to nedeljo božja služba, kakor ponavadi, oznanjena, ko še kuge ni bilo vfari; tudi danes ne bili bi taki čuvaji postavljeni bili, če bi duhovščina ne bila opomnila župana in žendarma, da ona ne more ljudi odganjati od božje službe, in se bodo ljudje po stari navadi gotovo zbrali v cerkvi, ako politični urad ne postavi omenjenih čuvajev. Prašamo tudi: zakaj ni preskrbna komisija ali pa županija naša ljudem po fari precej naznanila, da jim ni pri božji službi zbirati se, ker bi s tem labko kugo zanesli v svoje hleve? 5. Gosp68ka je dopustila , da bo danes teden Hrvatje smeli skozi Novomesto in Mirnopeč gnati dve Cedi pre-šičev , ki bo m< rebiti dan poprej valjali se ali rili po blatu okuženih goved ali se za temi pasli. Ali ni prav lahko mogoče , da taki prešiči z živinskim blatom vred kugo zanesejo k nam? To se vsaj nam zdi veliko bolj mogoče, kakor pa po ljudeh, kateri imajo le s svojo še zdravo ali pa nobeno živino opraviti. — Koncem naj dodamo se to vprašanje: SI. komisija je prepovedala za danes božjo službo; ali ima ona za tako prepoved pravico, ali ne spada taka prepoved v cerkveno oblast? Tudi je komisija (ali prav za prav gosp. komisar) obsodil gg. župnika in kaplana v visoko denarno kazen, ker sta danes teden obhajala božjo službo,
čeravno   zoper   to   župnijski   urad   ni   dobil  nikakošne uradne prepovedi. *)
lz Struge 1. okt. — 24. u. m. smo imeli volitev županstva , pri kateri so bili Jožef Pugel, posestnik v Tržiču, za župana, Jožef Gregorič iz Potiskavca| za prvega, Janez D mu le is Pake pa za druzega svetovalca izvoljeni.
Iz Medvod. — Pri volitvi 18. dne u. m. bil je za župana izvoljen Jurij Cvajner, posestnik v Preski, za svetovalce pa so bili izbrani: Lorenc Kavčič iz Medvod, France Knific iz Svetja, Jakob K o s iz Sore in Martin Košenina iz Preske.
Iz Ljubljane. — „Ce ne ve kdo v kaki družbi nič druzega govoriti, kramlja o vremenu". Tako se glasi nek pregovor. „Noviceu, obdarovane zmerom s preobilnim gradivom, niso sicer v takem za časnikarje brit-kem položaji, vendar morajo danes novice iz Ljubljane začeti z vremenom,   ki   je   nenadoma   nastopilo med
15.  in 16. dnevom t. m. Po nevihti, ki je le lastna vročemu poletji z bliskom in gromom, je razsajati začela burja, ki je prinesla zimskega snega na debelo, tako, da smo hipoma stali sredi zime , a to ne samo pri nas y; Ljubljani, ampak po vsej deželi, po Primorskem^ Stajarskem, Koroškem, al — kaj hočemo na drobno naštevati dežele, kamor je prihrula zgodnja zima, vsaj je, kakor nam meteorologi poročajo, blizo pol Evrope bilo ogrnene z belo odejo prav tako ,   kakor je   bilo to>
16.  in 17. oktobra leta 1869., tedaj pred 10. leti. Da je kmetijstvu, in osobito vinorejcem, ki niso še trgatve dokončali, to nemilo vreme prizadelo veliko škodo, razume se samo po sebi. Zdaj je sneg po ravninah povsod izginil in včeraj dopoldne smo imeli tukaj zopet 10 stopinj po R. toplote , ki pa se je na večer zopet stisnila le na 2.
— (Mestni odbor) je imel 17. in 20. dne seji, v katerih se je obravnavalo mnogo gospodarskih in posebno cestnih zadev; sklenil je tudi napravo 4 rešivnik čolnov na Ljubljanici in da dobijo perice o vseh svetih tako imenovane zidane ute na sejmišču za shrambo perila, za katero bode vsaka perica, naj ima kolikor koli perila, toliko plačevala mestni gosp63ki, kolikor je do-zdaj plačevala v vežah, to je, po 5 kr. Ker se je število prebivalcev od onega časa, kar so perice začele* skladati perilo po vežab, silno pomnožilo, in je v Ljubljani tudi od leta do leta več nalezljivih bolezen, zapoveduje skrb za javno zdravje to premeščenje, pri katerem perice ne bodo na nobeni škodi. — Ker je v 1* seji gosp. župan odboru naznanil, da se nas domači polk kmalu vrne iz Bosne doetu in potuje skozi Ljubljano na Dunaj, kjer ostane, se je na njegovo vabila v pondeljek sešel dotičoi odsek mestjanov v pogovor,, kako naj bi se sprejeli hrabri naši sinovi vrnivsi se iz „nove Avstrije". Pride jih neki 1500 mož — če je župan dobro podučen — prve dni prihodnjega meseca.. Odsek je v prvem razgovoru le to principielno sklenil, da ima biti sprejem slovesen s primernim pogoetenjem> v česar bodo gotovo radi pripomogli mestjani.
(LjubljansJca mestna gosposka)  naznanja,  da morajo vsled vladnega ukaza z nova cimentirane biti vse-
*J Ce se je res godilo vse tako , kakor je tu popisano, se pač niso strogo izvrševale zapovedi in prepovedi postave zoper govejo kugo, in župnijskemu uradu, od katerega se ne more zahtevati natančno znanje dotičnih postav, bi se bila morala naznaniti prepoved gori navedenega cerkvenega obhajila.. Kakor pa vse prepovedi, ki se tičejo občenja ljudstva, sejmov, šolstva, javnih veselic itd., spadajo pri kugah v oblast c. kr, politične gosposke, tako jej gre tudi indirektna oblast prepovedi božje službe v kužnem kraji.                       Vred.
------   347    ------
mere in vage, ki so bile cimentirane 1876. in 1877. L, in sicer one od prvega imenovanih let uže do konca prihodnjega decembra meseca, druge vsaj konec marca novega leta.
—  {Proračuni ljubljanskega mesta za 1880. leto) leže m ekspeditu mestnega magistrata, kjer si jih lahko ogleda, kdor hoče.
—   Ker se goveja kuga ze!6 razširja po Stajar-skem in Kranjskem (dolenjskem), je s!, ministerstvo notranjih oprav gosp. dr. Rolla, bivšega vodjo živino-zdravniške šole dunajske, poslalo v Ljubljano, da se s ces. kr. deželno vlado posvetuje o enakem postopanji kranjske in štajarske dež. vlade proti tej kugi. V pon-deljek se je dr. Roll s kranjskim deželnim živioozdrav-nikom dr. Scbindlerjem podal na Dolenjsko, da vidi, kako tu stoji s kugo in kako se izvršuje postava. Kakor se nam poroča, so v Gabru in Podgabrom pobili 47 kužnih in kuge sumljivih goved; govori se pa, da se je v Gabru za kugo crkneno živinče natihoma ^agreblo; kako — vprašamo — ali župan gabrovski ni nič o tem vedel? — Da bi se kuga v litijskem okraji dalje širila, ni slišati. — „Tagblatt" , ki se v vse reči vtika, če tudi ne pojma nima o njih, je unidan, ko je slišal, da naša deželna vlada želi v pripomoč proti kugi začasno v službo vzeti več živinozdravnikov, v svoji,,modrosti" opazil, da kaj tacega bi se bilo moralo zgoditi uže takoj „na prvi glas, da je kuga v deželi". Salomon „Tagblatt", se ve, da ne vč, da zatiranje kuge ne leži v zdravilni moči živinozdravnikov, ampak v strogi vršitvi policijskih naprav, za katere so v prvi vrsti poklicana okrajna glavarstva in župani, ki morajo povsod, noč in dan, oči imeti, da se po tihotapstvu ne godijo zatajbe in vsake vrste sleparije. Kranjski deželi goveja kuga ni več novinka, in vkrotena je bila vselej brez silne izgube goved z energičnim sodelovanjem deželnega živinoadravnika, okrajnih zdravnikov in okrajnih glavarstev brez najetih živinozdravnikov. C/k. deželna vlada ni tedaj cel6 nič zanemarila, da ni — po „TagbIattu" — iz vseh vetrov na pomoč klicala živinozdravnikov.
—   Gosp. deželni predsednik vitez Kallina je blagovolil kovaču Janezu Mandeljnu v Ustjah v okraji litijskem podeliti premijo v denarjih za to, ker je prvi naznanil gosp6ski, da imamo govejo kugo v deželi. — Man del j se je leta 1870. in 1871. prav dobro izučil živinozdravstva v ljubljanski šoli in s svojo vednostjo prvi pomagal zaslediti kugo.
—  (PreskuŠnje letošnjih učencev podkovske in živino-zdravske šole) so bile končane 20. dne t. m. Vpričo so bili predsednik družbe kmetijske g. baron Wurzbach in pa nekateri gosp. odborniki centralnega odbora, tudi novi učenik podkovstva in živinozdravstva gospod Ed. Schlegei je bil navzoč. Gosp. profesor Konsek je izpraševal učence iz rastlinoznanstva, iz ostalih sedem naukov pa dr. Jan. Bleiweis, vodja te učilnice; iz dejanskega podkovstva so bili trije učenci kovači pre-skušeni uže od ranjcega gosp. Skaleta. Naj imenujemo učence , med katerimi so trije bili kovači in vsi prejeli
diplomo    spusubiiosti    za   kovaško    mojstorstvo ,    pa  tudi
spričala dobrih živinozdravniških pomočnikov in meso-.gledov, dva pa, nekovača, sta dobila spričalo dobrih živinozdravniških pomočnikov in mesogiedov, takole nvrstene:
Le s ar Janez, kovač, iz Hrovače pri Ribnici, Novak Aleks., kovač, iz Klanjača na Hrvatskem, Rovan Andrej, kovač, s Cola pri Vipavi, Merva Franc, nekovač, z Vač pri Litiji, Lesar Lorenc, nekovač, iz Soteske pri Moravčah.
— (Ubogim gimnazijskim dijakom na pomoč)   prosi
tukajšnja katoliška bukvama Matične ude, naj jim darujejo ali vsaj posodijo „Prirodopis živalstva s podobami", katerega uže leta 1872. v drugem natisu od Matice izdanega ni več nikodar dobiti. — Ker po takem te slovenske knjige za gimnazijo živo potrebujemo, naj bi tudi si. Matica blagovolila preudariti, ali ne bi jej mogoče bilo, izdati nov natis.
—  (Katoliško društvo) napravi prihodnjo nedeljo v korist ubogim Vincencijeve družbe pri sv. Jakobu tombolo.    Začetek tombole je ob '/a 6. uri zvečer.
—  (Dramatično društvo) ima v nedeljo ob 11. uri dopoldne v dvorani čitalnični občni zbor, pri katerem se volijo tudi predsednik in odborniki.
—  (Vljudnaprošnja o popisu letošnje letine.) Nekateri gospodje, ki jih je podpisani odbor naprosil popisa letošnje letine, nam še niso odgovorili. Odbor tedaj jih vljudno prosi, naj blagovolijo dotične pole z odgovori kmalu poslati.
Centralni odbor c. k. kranjske kmetijske družbe.
—  Zadnji naš list je bil zasežen zarad 12 vrstic, ki smo jih o železnici pontebski od besede do besede ponatisnili iz tržaške »Edinosti".