GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ številka 6 — leto xi. 12. februarja 1972 u Elektromehanika « Kranj V januarju dosežena vrednost proizvodnje K članku »Iskra na Češkoslovaškem«, ki ga objavljamo na 2. in 4. strani: posnetek s tiskovna konfcrnce generalnega direktorja ZP Iskra s češkoslovaškimi novinarji Leto 1972 — leto kvalitete v «Jugoslaviji 9 Zvezna skupščina je sprejela resolucijo o razglasitvi leta 1972 za »Leto kvalitete« v SFRJ ® Josip Broz-Tito pokrovitelj, Džemal Bijedič — predsednik sveta »Leta kvalitete« # Gospodarska zbornica Slovenije nosilec akcij v Sloveniji • 12e nekaj let nazaj nam je jb prelomu leta v januarju proizvodnja stekla normalno in ni bilo bistveno večjih težav kot v ostalih mesecih. V letošnjem letu pa to ni bil slučaj in smo se takoj v začetku leta znašli pred Zastoji. Vrednostno je bila predvidena proizvodnja v mesecu januarju sicer dosežena, procent izpolnitve po asortimanu pa je bil razmeroma nizek. Posebno kritično je, ker smo dosegli izredno mizko vrednost v telefoniji in to celo manj kot v lanskem januarju. Visok izpad v telefoniji je bil pokrit z ivišjo proizvodnjo električnega ročnega orodja, stikal in urnih mehanizmov, poleg tega smo pa v mesecu januarju dosegli dodatno realizacijo s prodajo sestavnih delov za plektroventil in za ojačevalnc naprave, saj je znano, da smo ta dva izdelka prepustili [drugim tovarnam Iskre. Obrat števcev je ob velikih težavah predvideno proizvodnjo dosegel. ten nov delavski svet Združenega podjetja ISKRA 'Kranj. Nato so obravnavali resolucijo o osnovah kadrovske politike v Sloveniji v smislu Predpisa, ki je izšel v Uradnem listu SRS št. 46/71, poročal pa je Igor Slavec. Sklenjeno je bilo, naj Organiza-c;jsko-kadrovsko področje Prek poslovnega odbora ZP ■n kadrovske komisije določi naloge, ki izhajajo in navedene resolucije za organizacije ZP. Halje so udeleženci sestanka tudi obravnavali resolucijo o odgovornosti nosilcev samoupravnih ter drugih družbenih in javnih funkcij v smislu predpisa, ki je izšel Uradnem listu SFRJ, št. "/71. Poročal je sekretar ZP lov. Gantar. Udeleženci so sklenili, naj sc pripravijo na Podlagi navedene resolucije osnovna izhodišča za organizacijske enote ZP na podlagi katerih bodo lete izdelale svoje splošne akte. Končno je sekretar ZP Pavk Gantar tudi seznanil navzoče s sklepi seje poslovnega odbora ZP z dne 2. 2. 1972 in Vrednostno gledano je tovarna v mesecu januarju prvič dosegla poprečno dnevno proizvodnjo prek 2,000.000 din. Zato je tudi vrednost proizvodnje višja kot v kateremkoli mesecu preteklega leta, saj smo v lanskem letu dosegli naj višjo proizvodnjo v mesecu decembru, ko je znašala vrednost proizvodnje nekaj nad 43 milijonov din V preteklem letu je tovarna proizvedla poprečno mesečno nekaj manj kot 39 milijonov din. V obratu električnega ročnega orodja so predvideno proizvodnjo sicer presegli, vendar se niso mogli držati asortimana. Glavna težava je bila v pomanjkanju krogličnih ležajev. Električni števci so imeli prvo polovico meseca izredne težave, ker nikakor niso mogli vseh števcev pregledati v končni kontroli, saj od urada za mere ni prihajalo dovolj kontrolorjev, zato so se števci kopičili v montaži. (Nadalj. na 2. str.) o tem, da se v zakonodajnih telesih pripravlja sprejem novih predpisov s področja združenega dela. Dne 3. 2. 1972 se je v Kranju vršil sestanek sekretarjev in pravnikov organizacijskih enot Združenega" podjetja ISKRA. Udeleženci so obravnavali Kvaliteta proizvodov postaja v mednarodni blagovni menjavi in v nacionalnih go- predlog razpisa volitev v delavski svet ZP, katerega je podal v smislu novih določb statuta ZP Mitja Ančik. Člane v delavski svet ZP, katerih bo 58, v kolikor se volilna enota Počitniška skupnost ne pridruži volilni enoti Strokovnih služb ZP, bodo volili v vseh organizacijskih enotah spodarstvih vedno pomembnejši element, ki pogojuje uspešnost in rentabilnost gospodarjenja. Zaradi tega si predvsem gospodarsko razvitejše države, brez ozira na njihovo družbeno ureditev, na razne načine prizadevajo, da bi dvignile kvaliteto svojih proizvodov in si na ta način povečale možnosti za uspešen nastop na mednarodnem tržišču, kjer je zlasti v zadnjem desetletju konkurenca vedno ostrejša. Ena izmed oblik pospeševanja dviga kvalitete, so tudi »teden, mesec in leto kvalitete« kar poznamo predvsem na Japonskem, v Angliji, Češkoslovaški, ZDA in drugih zahodnih državah. Tem akcijam se je v letošnjem letu pridružila tudi Jugoslavija, saj je zvezna skupščina na svoji seji dne 28. decembra 1971 sprejela RESOLUCIJO o kvaliteti proizvodov in uslug in o razglasitvi leta 1972 za leto kvalitete v Jugoslaviji. Predsednik SFRJ Josip Broz-Tito je pokrovitelj leta kvalitete, Džemal Bijedič pa predsednik Sveta »Leta kvalitete«. Osnovni namen celotne ak-‘ cije, katere uradni začetek bo na sejmu tehnike v Beogradu v maju letošnjega leta in bo trajal do maja 1973 je, da se v Jugoslaviji z dobro organiziranimi, in stalnimi akcijami doseže hitrejša kvalitetna rast naših proizvodov, kar naj bi se kasneje odra/. Jo v uspešnejšem nastopu naše države na mednarodnem tržišču, istočasno pa dvignilo zadovoljstvo domačih kupcev ob ponudbi boljše kvalitete. Kar zadeva kvaliteto jugoslovanskih proizvodov smo v zadnjih letih dosegli viden napredek, dejstvo pa je. da s tem še ne moremo biti zadovoljni, saj obstoja tu še niz nerešenih problemov (standardi in predpisi o kvaliteti, uspešnost zagotavljanja kvalitete na tržišču domačih in uvoženih izdelkov, (Dalje na 3. strani) Elektromehanika: na trgu Je vedno večje povpraševanje po trifaznih dvotarifnih števcih Seja sekretarjev organizacij ZP u Združenega podjetja, za mandatno dobo 2 let, tako bo na volitvah ki bodo predvidoma 20. aprila 1972 izvoljen celo- V Januarju dosežena vrednost proizvodnje Družina električnih ročnih orodij, ki jih proizvajojo v Kranjski »Elektromc-haniki« za najraz-novrstncjše namene, sc tudi na domačem trgu vedno holj uveljavljajo iskra na Češkoslovaškem V dneh od 13. do 18 decembra preteklega leta je Iskra v Pragi organizirala samostojno razstavo izdelkov', predavanja, tiskovno konferenco in pomembne poslovne razgovore, kar vse naj bi1 pripomoglo k njeni nadaljnji uveljavitvi v tej socialistični deželi. Žal z zamudo s »Tedna Iskre«, posredujemo vtise dosedanjega predstavnika Iskra Commerce v Pragi, Marjana Slaviča. Kot uvod v »Teden Iskre« v Pragi, je bila najprej tiskovna konferenca s 16 češkoslovaškimi novinarji (naši, akreditirani v CSSR so bili odsotni!), na kateri sta generalni direktor ZP Vladimir Logar in predstavnik Iskra Commerce Gojmir Blenkuš, dipl. ing. odgovarjala na vprašanja o Iskri in možnostih za njeno uveljavljanje na češkoslovaškem trgu. Ob tej priložnosti so predvajali zbranim tudi novejši film o Iskri. V svojih izvajanjih na slavnostni otvoritvi »Tedna Iskre« je nato generalni direktor ZP Vladimir Logar poudaril nujnost Iskrine prisotnosti v CSSR, kot zelo razvite socialistične dežele, čeprav je hkrati njeno tržišče težko dosegljivo prav zaradi tega, ker sami praktično proizvajajo vse, kar bi Iskrine tovarne tja lahko ponudile. Poudaril je tudi željo po čim tesnejšem poslovnem sodelovanju Iskre s podjetjem »Tesla«, nato pa je goste, ki so se zbrali na otvoritveno slovesnost, povabil na ogled razstave. O razstavi velja pripomniti, da je bila veren prikaz Iskrine dejavnosti, urejena pa solidno in so se sodelavci naše propagandne službe z njo zares izkazali. Skrbno pripravljena, v ustreznih prostorih v samem središču Prage, je nedvomno dosegla svoj namen in prispevala viden delež k uspehu celotne akcije Iskre v Pragi. Zatem je generalni direktor ZP pripravil sprejem za najvidnejše predstavnike češkoslovaške zunanjetrgovinskih organizacij, PTT podjetij ter generalne direktorje podjetij »Tesla«, »Kovo«, »Merkurja«, »Pragounion« in druge, kateremu so prisostvovali tudi predstavniki Iskra Commerce ter direktorja tovarn »Avtomatika«, Andre j Pardubsky, dipl. ing., (Dalje na 4. strani) Od ukrepov, ki se najbolj neposredno nanašajo na gospodarstvo, predlagajo zakonodajalci, naj bi med drugim sprejeli zakon o sanaciji delovnih organizacij. Po dosedanjih predpisih so namreč podjetja, ki delajo z izgubami, samo obvezana, da izdelajo zase sanacijske programe — kar je bilo že dovolj, da je onemogočilo izvajanje sicer predvidenih sankcij. To pa praktično pomeni, da takšnega sanacijskega programa večkrat sploh ni mogoče izvesti, še posebej, če je bil predlagan od občinske skupščine. Namesto tako liberalnega postopka, ki je bil samo voda na mlin gospodarski nelikvidnosti, sedaj predlagajo obvezno sanacijo za podjetja, ki poslujejo z izgubami — pri čemer družbeno-polilične skupnosti ne bi bile več (kot doslej) edini nosilci vsega ri-zika in predvidene sanacije. Ker so sedanje rezerve v gospodarstvu in sploh v družbenih skupnostih zares že na najnižji možni ravni (kar onemogoča vsak manevrski-prostor za morebitne intervencije, ki so v dinamičnem gospodarstvu vendarle sproti možne in nujne), predlagajo oblikovalci novih ukrepov zakonsko obveznost v smislu (Nadaljevanje s L strani) Stanje se je popravilo v drugi polovici meseca in so bile predvidene količine dosežene. Proizvedeno je bilo 51.000 števcev, od tega 15.000 dvo-tarifnih. Poleg tega v končni kontroli so nastopile hude težave v umerjevalnici zaradi neenakomerne kvalitete pločevine in zaradi slabih spodnjih ležajev. Izdelanih ni bilo dovolj sinhronih motorjev, ker ni bilo naročil s strani Iskra Commerce. Obrat stikal je predvideno proizvodnjo močno presegel, kljub temu, da jc imel precejšnje težave zaradi uvoznega materiala, in sicer bronze in kontaktnega materiala. Višja proizvodnja je bila dosežena zato, ker smo v mesecu decembru dobili velike količine sestavnih delov iz DDR. V telefoniji smo dosegli zelo slab rezultat. Razloga za izpad sta bila dva, in sicer uvozni material in transformatorji, ki nam jih dobavlja tovarna Sprejemniki Sežana. Največji izpad smo doživeli na dispečerskih napravah, poleg tega pa nismo izdelali dovolj prenosnikov in central 20/200. Zastoje smo imeli tudi na telefonskem aparatu zaradi pomanjkanja plastike in številčnikov. Velik del izpadle proizvodnje je napol izdelane in čaka v montaži na manjkajoči material. Težave nastopajo tudi z izdelavo sestavnih delov, največ zaradi tega, ker pomožna orodjarna nima dovolj orod- trajnega izločanja rezervnih sredstev iz ustvarjalnega dohodka oziroma iz zbranih sredstev. To bi, po njihovem mnenju, pomenilo rešitev te »najbolj šibke točke našega gospodarskega sistema.« Ugotovitve iz gospodarskih analiz tudi kažejo, da se je pri nas zelo zmanjšal obseg obratnih sredstev iz dolgoročnih virov na račun njihovega pokrivanja iz kratkoročnih kreditnih virov, depozitov in emisije. Po podatkih bank namreč gospodarske organizacije večino kratkoročnih kreditov (dobljenih za čas do enega leta) ne vračajo v določenem času, ne glede na to, za kakšne namene so bili dani ti krediti. Ker so ti problemi enaki tudi pri kreditih, s katerimi so »pokrita« osnovna sredstva gospodarskih organizacij, so njihove posledice vse hujše: narašča nelikvidnost, veča se delovna negotovost, manjša se poslovnost gospodarskih organizacij itd. Pristojni zvezni organi v zvezi s tem predlagajo, naj bi z zakonom predpisali delovnim organizacijam, da morajo v prihodnje 70% angažiranih obratnih sredstev pokriti iz dolgoročnih virov sredstev . jarjev, da bi tekoče vali orodje. Čuti se tuf manjkanje delavcev na i janju in spajkanju. Obrat mehanizmov jela! skoraj 50.000 števen govora. Dobili smo na dodatna naročila zg izv« smo se zato odločili za i proizvodnjo. Pod postavko storitve i vključili vse ostale proz nje, to se pravi kinoakusl merilne naprave, orodji in vzdrževanje. ■’ Obrati I Električno roč. orodje l| števci 1 Stikala Telefonija , Mehanizmi - Skupna prod. delov I Ostale storitve_________I Skupaj Kljub težavam jc toni za prek 23 % presegla I» januarsko proizvodnjo. S| da moramo pri tem pono» naglasiti, da 'skoraj n;ji smeli upoštevati ostalih i ritev, ki jih letos ninu v planu in bodo v nasledi mesecih padle na minim[ vrednost. V mesecu januarju i \ predvideno vrednost sicer ! segli, vendar z rezulHI | nikakor ne moremo biti I dovoljni. Posebno v tefefa bo treba izpad čimprcj i doknaditi in si bomo mol zato vsi prizadevati, dar preskrbljena z vsem potr nim. i -----------------------.j Med predvidenimi uki|| jc tudi novost, ki bi vpitij na realnejše ocenjevanje^ log organizacij združen) dela; poslej naj bi nas* gospodarske organizacije st manj enkrat letno rew ugotavljale vrednost 5«# zalog — s tem, da bi jih ko leto »valorizirale« na® hovo tržno vrednost. ;s Pomembno dopolnitelj, novih ukrepili bo potna? tudi sprememba v zakon« | bančnem in kreditnem P®r vanju — kjer predlaga zifl-I sekretariat za finance, naj!_ v prihodnje investitorji (j delovali pri financiranju t vesticijskih objektov (kawt jim banke zagotavljajo dite) z najmanjšo lastno ffj ležbo v višini 20%. , Pripravlja se tudi zat*l ska sprememba, ki bi uffi rabnikom družbenih srcdsi|i (s področja negospodarstvi določala, da morajo le-ti 51 je dolgove gospodarskim % ganizacijam poravnati ref in v rokih, oziroma s trd« . postavljenimi jamstvi. ^ Predlagatelji na tem tri- i vztrajajo, kajti vsak nep-čan račun na relaciji ^ i negospodarstvom in go5? i darstvom neposredno zntf ■ šuje denarna sredstva za i*, produkcijo gospodarstva. Organizacija »Tedna Iskre« v Pragi v lanskem decembru je nedvomno koristen doprinos pri našem nadaljnjem prodoru na češkoslovaški trg. Na posnetku gostje na otvoritveni slovesnosti — prva dva na ievi sta generalna direktorja tovarn »Tesla«, g. Vanči in »Kovo« g. Kocour Proti nelikvidnosti Leto 1972 - leto kvalitete v Jugoslaviji Sedanji prostori našega Zavoda za avtomatizacijo na Tržaški cesti v Ljubljani prav gotovo ne ustrezajo namenu Potrebno je več skupnih naporov za reševanje problemov ZZA Nič več razvoja in proizvodnje, brez zagotovljenega plasmana Kot smo že poročali v naši 4. letošnji številki, je bil za glavnega direktorja Zavoda za avtomatizacijo imenovan dr. Jože Gogala. Ob tej priložnosti mu je naš sodelavec zastavil nekaj vprašanj v zvezi s problematiko Zavoda, na katera je novi direktor ZZA izčrpno odgovoril. (Nadaljevanje s 1. strani) )ak kvalitete, vključevanje FRJ v mednarodne akcije j področju kvalitete, orga-feacija služb za kvaliteto v odjetjih itd.) Cc primerjamo kvaliteto in Brost njenega dviganja v ¡zvitih državah s stanjem ri nas, še vedno močno zastajamo, pa čeprav se lahko jemoma pohvalimo s posa-leznimi našimi izdelki med-arodne kvalitete. Vzrok hitrega napredka valitete v gospodarsko moč-ejših državah je v večji po jmosti, ki jo tam posvečajo toblemom kvalitete, kot pa ; to primer za nas. Pri njih matrajo to za splošno druž-eno in sistemsko vprašanje, i ga rešujejo na osnovi cko-omskih in znanstvenih raz-kav, česar ne bi mogli trdi-za našo državo. V ilustracijo stanja v naši davi naj navedem, da samo ribližno 10% podjetij upo-iblja sodobne metode ontrole kvalitete, da 9 % odjetij z nad 1.000 zaposlc-imi v svojem proizvodnem iklusu sploh nimajo organi-rane kontrole kvalitete, da Sloveniji dela v kontrolnih lužbah samo 30% ljudi z strežno izobrazbo, in da koli 40% kontrolorjev nima Iravih čutil, ki so bistveno omembna za dobro oprav-anjc njihovega dela. Zato je tudi razumljivo, da : Zvezna skupščina in Zvezi izvršni svet na osnovi ana-z stanja v Jugoslaviji na odročju kvalitete v resolu-iji tudi točno definiral, kaj e potrebno pri nas ukreniti, a bi sc stanje izboljšalo. Resolucija navaja, da je za agotovitev boljše kvalitete roizvodov v prihodnjem ob-obju potrebno: 1- da postane vprašanje valitete skrb vse družbene topnosti. 2- da delovne organizacije aso proizvodne kot ostale, z Mrežnimi ukrepi nenehno '-boljšujcj0 kvaliteto svojih «uiiiodov in storitev, da se z normativno de-avnostjo na področju kvati-e,c usmerja politika kvalite-® ter spodbuja in zagotavlja loločen nivo kvalitete, 4- da sc zagotovi učinkovit istem kontrole kvalitete ta-•° v delovnih organizacijah tudi v družbeno-politič-™ skupnostih in njihovih »Banih, J*, da se individualni po-.nikJobčani še bolj zavzc- 10,0 za vprašanje kvalitete B s svojimi predlogi in Sofijami vplivajo na neneh-10 izboljševanje kvalitete, . sc k raznim vpraša- tJer\.na področju kvalitete * Pritegnejo znanstvene ? ^rokovne organizacije in ? *>jo tudi te k dvigu kva-ute svoj prispevek, 7. da pristojni organi in organizacije s sredstvi informacij obveščajo javnost o vseh ukrepih v zvezi s kvaliteto in da vplivajo na javno mnenje, kot dejavnik, ki je pomemben za politiko kvalitete in za ukrepe za njeno izboljšanje. Na področju Slovenije se je kot nosilec vseh akcij v letu kvalitete vključila Gospodarska zbornica, ki je že izdelala celoten program aktivnosti ter ga predložila v obravnavo zborničnim svetom. Vsi rezultati obravnav so v celoti enotni s tem, da podpirajo predložene akcije in predlagajo konkretne vključitve posameznih panog gospodarstva v posamezne akcijske programe. Za vskla-jevanje akcij na republiškem nivoju in medrepubliško koordinacijo ter povezavo s »Svetom leta kvalitete« pri Zvezni skupščini, se bo formiral republiški koordinacijski odbor, v katerem bi bili zastopani najvišji predstavniki družbenopolitične in gospodarske dejavnosti; za vodenje konkretnih akcij na področju Slovenije v letu kvalitete pa bo imenovan strokovni akcijski odbor, katerega člani bi bili strokovnjaki za kvaliteto iz posameznih področij gospodarstva. Vse tc priprave, na leto kvalitete tako na zveznem kot republiškem nivoju obvezujejo vse gospodarske organizacije, da pripravijo svoje akcijske programe za dvig kvalitete svojih proizvodov. Tu mora tudi Iskra z ozirom na renome in ugled, ki ga naši izdelki v pogledu kvalitete že imajo doprinesti svoj delež, da bo akcija — dvigniti kvaliteto jugoslovanskih proizvodov na višji nivo — tudi resnično uspela. O pripravah našega podjetja na leto kvalitete pa bomo poročali v eni izmed naslednjih številk glasila »Iskre«. Franc Pogačnik, dipl. inž. Kot dolgoletni vodilni sodelavec ZZA za začetek prav gotovo lahko na kratko ocenite današnji položaj Zavoda za avtomatizacijo? Trenutni položaj v zavodu je takšen, da utemeljeno lahko pričakujemo, da bo zavod v večji meri prehajal v svojo osnovno dejavnost — razvojno dejavnost, za katero je bil ustanovljen. Kažejo se nove možnosti za to, da bo zavod svoje umske zmogljivosti in razvojne dosežke laže vnovčeval kot je to bilo v preteklih letih. Zlasti lansko poslovno leto je pokazalo, da je tako znotraj ZP Iskra, kakor tudi pri določenih kupcih zunaj Iskre več potreb po naših umskih storitvah. Zato smatram, da obstajajo realne možnosti za močnejšo usmeritev v dejavnost za katero je bil zavod ustanovljen. Zato moramo izkoristiti to situacijo in posvetiti vse sile razvojnemu delu. Takšna usmeritev ZZA je verjetno pravilna, vendar ali dopušča, da bi se v ZZA ukvarjali tudi s proizvodno dejavnostjo? Prav gotovo lahko, vendar nikakor ne s serijsko, pač pa s prototipno unikatno, ki bo morala biti posledica določenega razvoja, opravljenega v našem zavodu. V takšnih primerih, ko bi šlo za večje tovrstne naloge, se v ZZA ne bi smelo več dogajati, da bi sc lotevali razvoja in nato proizvodnje, da pa za to ne bi imeli že naprej zagO: tovl jenih potrebnih finančnih sredstev. Zavod namreč nikoli ni bil, pa najbrž tudi ne bo sposoben za samostojno financiranje večjih, zahtevnejših in zaradi tega finančno bolj bremenečih nalog- Končno pa je pri proizvodnji dejavnosti še en pogoj — zanjo moramo imeti zagotovljeno tržišče. Ne smemo sc namreč več lotevati razvoja in proizvodnje izdelkov, za katere ne vemo, komo in kako jih bomo lahko prodali. Morda malce neumestno vprašanje — ali v ZZA opravljate tudi kaj takega, kar, recimo, ne bi imelo posebne perspektive? žal tudi, vendar nameravamo temu odločno napraviti konec. Vsaj do srede letošnjega leta nameravamo namreč. skupno s tovarnami ZP in Iskra Commerce izvršiti temeljito analizo vseh dejavnosti v ZZA. Ce se bo pokazalo. da katera izmed njih nima prave perspektive, jih bomo brezpogojno ukinili, na tem zaposlene pa premestili v dejavnosti, ki perspektivo imajo, imajo pa tudi določeno potrebo po dodatnem kadru. Trenutno pri tem ne mislim konkretno na nobeno izmed naših dejavnosti. Katero bi bilo treba opustiti, naj pokaže temeljita in skupna analiza. Tu nikakor ne smemo več dopuščati, da bi sc nečesa, kar nima posebnih možnosti plasmana, lotili, ustvarili določene stroške, potem pa ugotovili, da zadeva ni perspektivna, hkrati pa načeli vprašanje, kako in od kod pokriti že nastate stroške. Prav za to menim, da je naša osnovna naloga, zaostriti odgovornost vodij posameznih enot in vodstva zavoda, da se začne z dejanskim delom le na tistih nalogah, za katere je zagotovljeno finančno kritje in, da se stroški gibljejo v okviru predvidenih sredstev, zlasti pa tudi to. da nalogo izpeljemo zares strokovno in do dogovorjenega roka. K zaostritvi odgovornosti nas namreč silijo tudi predvsem izkušnje v preteklosti. Alt bi nam lahko povedali kaj o kadrovskih vprašanjih, skratka o kadrovski politiki v Zavodu za avtomatizacijo? Pogostokrat ugotavljamo, da se kadrovska zasedba, z njo pa tudi kvalifikacijski sestav v zavodu iz leta v leto slabša. Dokaz za to so zelo slabi odzivi na naše pogoste razpise, s katerimi želimo pritegniti potrebne nove sodelavce. Zanesljivo so razlogi za to v vprašanjih delovnih prostorov, oz. delovnih pogojev, v osebnih dohodkih, pa končno tudi v naših možnostih, nuditi zlasti mladim, sposobnim delavcem, ki pridejo v zavod, stanovanje. Rešitev je preprosta v tem, da pač moramo skrbno go- (Dalje na 4. strani) ISKRA TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA, Savska cesta sprejme na delo — 2 dip. ing. strojništva — 2 dip. ing. elektrotehnike — 3 elektrotehnike — šibki tok za delo na področju tehnologije, konstrukcije orodij, študij dela in proizvodnje Kandidati naj vložijo pismene ponudbe na gornnji naslov do 20. februarja 1972. & Potrebno je več skupnih naporov za reševanje problemov ZZÁ (Nadaljevanje s 3. strani) spodariti, ne dovoljevati prekoračevanje stroškov, skratka ustvariti tolikšen dohodek, da bomo lahko tudi na navedenih vprašanjih sodelavcem zavoda zagotovili boljše pogoje. Če tega ne bomo dosegli je razumljivo, da se bo naš kadrovski sestav še naprej slabšal in slednjič bi se lahko zgodilo, da zavod ne bi bil več v stanju izvajati nalog, za katere je bil ustanovljen. Ali na področju osebnih dohodkov pričakujete kakšne premike? Pravkar pripravljajo ustrezne službe nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, po katerem, računamo, da bomo osebne dohodke zaposlenih lahko korigirali, vendar vsaj v okviru že potrjenega samoupravnega sporazuma. Seveda smo pri tem spet pred odgovorno nalogo — ustvariti bomo pač morali takšen dohodek, da bomo osebne dohodke po novem pravilniku tudi dejansko lahko izplačevali. Kaj menite o medsebojnih odnosih znotraj zavoda? V kolektivu, v katerem je kar tri sto takšnih, ki v njem delajo že od vsega začetka, bi pričakoval več medsebojnega razumevanja, tovarištva in medsebojnega spoštovanja, skratka toplejše vzdušje, v katerem ne bi smelo biti prostora za razna kriti-kastrstva, nevoščljivosti, govoričenja. Zdrava, konstruktivna kritika bi nam morala biti dobrodošla, prav tako kot medsebojna solidarnost in pripravljenost si med seboj pomagati. Tako pa so v preteklem obdobju med posameznimi enotami zavoda zrasle določene pregraje, ki nikomur ne koristijo in po nepotrebnem kalijo odnose. Vsekakor bomo morali izboljšanju medsebojnih odnosov posvetiti več pozornosti, saj je nedvomno od boljšega medsebojnega razumevanja, spoštovanja in vzajemnosti mogoče pričakovati tudi boljše skupne rezultate, iz katerih edino lahko sledi reševanje vseh naših problemov. Kakšni odnosi pa vladajo med tovarnami ZP in zavodom? Naši odnosi so z nekaterimi tovarnami dobri, urejeni, drugje pa jih je treba temeljito razčistiti. Predvsem je pomembno, da se v ZZA zavedamo, kaj smo tovarnam dolžni dati in, da jim to tudi damo, v dogovorjeni kvaliteti in rokih, da pa tovarne tudi nam dajo tisto, kar smo si s svojim delom zaslužili. Marsikdaj bi morali biti mi ažurnejši pri sprejetih nalogah, prav tako pa tudi tovarne pri poravnavanju svojih obveznosti do nas, saj bi tako omogočile zavodu pogoje za normalno poslovanje. Mislim, da bi nam na tem področju večja medsebojna razumevanja lahko obojestransko koristila. Prav gotovo tudi vašemu zavodu splošni gospodarski tokovi ne prizanašajo? Na žalost res ne, saj še kako dobro tudi mi občutimo splošno nelikvidnost, nismo ostali brez posledic ob ponovnem razvrednotenju dinarja in če k vsemu temu (Nadaljevanje z 2. strani) ki trenutno doprinaša največji delež k izvozu Iskre v CSSR in direktor tovarne »Instrumenti« Albin Jensterle. Ob tej priložnosti se je poslovil dosedanji predstavnik Iskra Commerce v Pragi Marjan Slavič, na čigar mesto je prišel Andrej Fratina, dipl. ing., ki bo s sodelavci skrbel za nadaljno razširitev sode- prištejemo še previsoke poslovne stroške, poslovne izgube na neuspelih, ali nepokritih nalogah, zaostale osebne dohodke, problematičnost naše kadrovske politike, potem nam problemov resda ne manjka. Rešitve vseh teh problemov si obetamo od akcijskega programa poslovanja, katerega pa bomo morali izvajati z vso resnostjo, doslednostjo in neizprosnostjo, če naj nam prinese rezultate, ki si jih obetamo. Tu se bo zlasti odrazila naša skupna pripravljenost, žrtvovati vse naše napore za to, da bomo ustvarili za naše nadaljnje delo in poslovanje potrebne, normalnejše pogoje, v katerih bomo svoje obveznosti tudi laže in učinko- lovanja Iskre s češkoslovaškimi partnerji. V času »Tedna Iskre« so bila tudi nekatera tehtna predavanja in sicer o novem telefonskem sistemu Mcta-conta, nadalje predavanje o elektronskih merilnih in krmilnih sistemih na obdelovalnih strojih in o industrijskem oblikovanju. Pri tem je Davorin Savnik predal zastopniku tovarne »Tesla« zlato medaljo, ki jo je na BIO dobila v Ljubljani. viteje izvajali. — J. C,— Posnetek z uspele razstave izdelkov tovarn združenega podjetja Iskra v Pragi, ki je vzbudila veliko pozornost Iskra na Češkoslovaškem .¿V’* v Zasluženo priznanje ČP »Borba« je lani nagradila Lutvlja Hasimbc goviča, našega monterja v Beogradu, zdaj v JLA, z zlato plaketo, ker je rešil potnika izpred koles br-zovlaka. čestitamo za hrabrost! Prav gotovo zelo koristni pa so bili nadalje razgovori naših predstavnikov z generalnimi direktorji podjetij »Tesla«, »Pragounion« in »Merkuria«, o nadaljnem poslovnem sodelovanju. Skratka — »Teden Iskre« v Pragi je bila prireditev, ki bo podjetju Iskra še bolj na široko odprla vrata za izvoz in poslovno tehnično sodelovanje, za kar se na obeh straneh kaže naraščajoče zanimanje. KRATICE VESTI El NIŠ — ELEKTRONSKI INSTRUMENTI Tovarna elektronskih naprav El se je odločila, da z notranjo organizacijo določi poseben status proizvodnji elektronskih instrumentov. Odločili so se, da bo obrat, ki je do sedaj proizvajal elektronske instrumente postal samostojna tovarna. Lanskoletna proizvodnja te tovarne je bila 52 milij. din. Uspeli so s proizvodnjo UKV naprav, nameravajo pa realizirati z ŽTP dela v višini 26 milij. din. Digitalne instrumente bodo izvažali v CSSR. El planira, da bo tovarna elektronskih naprav proizvedla v letošnjem letu več kot 70 milij. din. Tovarna je formirala sektor inženiringa, ki se bo ukvarjal z izvense-rijskimi zahtevami pri nekaterih specifičnih nalogah. RAST RIZ — ZAGREB - V RIZ je v zadnjih štirih letih narasel bruto dohodek za 294%, čisti dohodek za 325 %, posl. sklad za 330 %, število zaposlenih pa za 45 %. Tovarna televizijskih sprejemnikov v Slunju izdela v eni izmedi 100.000 televizorjev letno. Tovarna pohodnikov je realizirala svoj letni plan in že izdeluje integrirana vezja ter tranzistorje in diode za potrebe lastne tovarne, potrebe tovarne računskih strojev v Zagrebu. Uspešna pa je bila tudi v izvozu. Tovarna pohodnikov je v drugi fazi rekonstrukcije. RIZ proizvaja tudi radijske oddajnike, ki jih večinoma izvažajo, saj že delajo v Indiji, Kongu, Cejlonu, Da-homeju, 3 pa so izvozili v ZRN. Uporablja jih tudi Bavarski radio. HLADILNIKI ZA ALBANIJO Elektronska industrija — »Obod« iz Cetinja je prva tovarna v Jugoslaviji, ki je uspela v Albanijo izvoziti gospodinjske stroje. Firmi »Al-bimport« iz Tirane so prodali nekaj 1000 hladilnikov in pralnih strojev. V »Obodu« pričakujejo v letošnjem letu še večja naročila. »RUDI ČAJEVEC« — BANJA LUKA Kakor vemo, se je lani »Čajevec« dezintegriral z El — Niš. Bivša vojaška tovarna »Rudi Čajevec« se je pre-orientirala na proizvodnjo televizijskih sprejemnikov in radijskh sprejemnikov ter nekaj izdelkov avtoclektrike. Direktor inž. Hadžiomcrspa-hič je izjavil, da se želi tovarna razvijati v štirih smereh: 1. proizvodnja specialnih elektronskih naprav, 2. avtoelektrična oprema 3. proizvodnja televizijskih in radijskih sprejemnikov, vključno z barvnimi televizijskimi sprejemniki, 4. proizvodnja elementov avtomatizacije za procesno industrijo in za gospodiif L aparate. V letu 1971 so p robi 70.000 televizorjev v loj ličnih variantah; dejal kapacitete tovarne so lit sprejemnikov letno. Teti citcte nameravajo dos« [ letu 1972 in to brez bar} televizijskih sprejemnike« L bodo prišli konec mara < jugoslovansko tržišče. V: izvodnji barvnih televizij t uspešno sodelujejo s Sni sko zvezo. . Predvidevajo tudi ut. vodnjo velikih serij avto»; trične opreme. Letno ni ravajo proizvesti 3 miljjl avtomobilskih siren razi» ga asortimana, 4 milijon:! lejev, večje serije sme* kazalcev, razdelilcev m itd. Za vsako od teh seriji obstajala posebna tovjit Močno nameravajo povoj proizvodnjo avtomobil« radijskih sprejemnikov, (j di se nova tovarna elesr tov za gospodinjske apaii. Že letos bodo nekateri pc j na tržišče. V sodelovanji t znano inozemsko firmo t gradijo tovarno račun; t> strojev in sestavnih delov,* bo pričela obratovati ai| sta letos. Vzporedno s tj rekonstruirajo stare obrj zaradi razširitve kapacii Sodelujejo z znanimi inozo skimi firmami na ta na» da snujejo skupno pra vodnjo različnih proizvoi s tem, da so te firme časno tudi kupci teh vodov. IZ NIŠA CENEJŠE BL.l(j Generalni direktor El a Vladimir Jasic je na tisktz konferenci napovedal vn novih izdelkov, ki naj bit cenejši od uvoženih. Poki naj bi se pralni stroji, ! mivalni stroji, električne ? čl, računalniki, telekomifi kacijske naprave. El je uspela zaključiti ■ gradnjo vseh začetih tov® S tem računa v letu 1972 p večati svojo proizvodnjo l celih 54 %. Izvoz planira P večati za 72%. El GRADI TOVARNO KATODNIH CEVI Po izjavi direktorja Jas4 bo El zgradila tovarno M todnih cevi za barvne teli1 zijske sprejemnike. Tovar bodo zgradili v sodelovaaF z inozemskim partnerjem. REAL — LESKOVAC Elektroindustrija na P' dročju občine Lcskovac je' zelo mlada. Nastala je F) letu 1960. Njen naj uspešni ši predstavnik je podjetij REAL — radiotehnika, efcj trotermika, avtomatika — ‘•j skovac. Podjetje se je ralo iz obrtnega podje1!* Proizvaja izolacijske trako« transformatorje, dušilke, S prte grelne plošče, trafo P« čevino, svetlobna telesa -izolacijske trakove na osno'1 PVC. ¡Podjetje posluje renlJ bilno in je likvidno. Elektronski števci prometa Za pregled stanja na cestah, kaka ^ promet odvija jn ob kateri uri nastopajo prometne konice, so nujno potrebne naprave katere promet registrirajo. Ti podatki pa so tudi potrebni pri planiranju in izgradnji novih cest. Iste potrebe so se pokazale tudi pri nas takoj ko so bili podpisani prvi krediti pri mednarodni banki za razvoj. Ta je zahtevala kot dokaze za preobremenitev dosedanje cestne mreže točne podatke, ki bi jasno pokazali sliko prometa za nekaj let nazaj. Seveda so bili podatki, ki so bili zbrani z ročnim štetjem precej netočni. Tako sc je v nekaterih primerih s temi številkami tudi pretiravalo in prav zato so bili ekonomski svetniki mednarodne banke prisiljeni, dodeliti poseben kredit za nabavo avtomatskih števnih naprav, ki bi na vseh obstoječih cestah v Jugoslaviji zbrale potrebne podatke o prometu avtomatično. V Sloveniji naj bi bila v ta namen formirana mreža 26 števnih postaj na obstoječih hitrih cestah, v ostalih republikah pa okoli 180 števnih mest. Za to je bil odobren poseben kredit mednarodne banke za pomoč in razvoj in bo v kratkem licitacija, na kateri bo nastopila tudi ISKRA s svojo ponudbo. Od celotnega projekta je Cestni sklad do sedaj naročil le dve napravi, ki sta montirani na Meji pri Kranju in registrirata promet na relaciji Ljubljana—Kranj in Kranj—Ljubljana, druga naprava pa beleži promet na cesti Koper—Izola in Izola—Koper. Napravi sta v obratovanju že več kot leto dni in delujeta v redu, tako v mrzlih zimskih dneh, kakor tudi v vročem poletju na morju. Druge vrste števec pa je bil v ZZA napravljen za štetje mejnih prehodov. Ta števec je nekoliko poenostavljen in beleži vse mejne prehode, tako v državo in iz države. Šteje le dnevni promet, ki ga je potrebno vsak dan odčitati. Poleg tega števca je še števec za total, ki kaže vsoto vsega prometa od dneva postavitve števca. Za te naprave je bil že izdelan projekt 2;> vse mejne prehode v Sloveniji, prva tovrstna naprava Pa bo montirana na mejnem Prehodu Ljubelj. DOPISUJTE V ISKRO! El;...: Delovanja števca prometa ASIM 202 TEHNIČNI OPIS IN PODATKI: Elektronski števec prometa AŠN-202 avtomatsko registrira in šteje promet na cestah in avtocestah z več pasovi. Registrira in zapisuje promet za vsako smer posebej. Naprava je popolnoma tarnsistorizirana. Napajamo jo iz omrežja 220 V — 50 Hz ali iz akumulatorske baterije 24 V (2 x 12 V), ki omogoča nemoteno delo 24 ur v primeru izpada električne energije iz omrežja. Preklop je avtomatski. Naprava je grajena za široko temperaturno območje, tako da lahko obratuje poleti in pozimi. Za zimsko obratovanje ima vgrajen termostat in grelec, ki vzdržujeta v napravi stalno temperaturo ca. 10° C. V cesti so vgrajene zanke, ki ob prevozu vozila dajejo števni napravi potrebne impulze. Vsaka stran cestišča mora imeti svojo zanko. Zanke so pravokotne oblike, vsaka od njih pa ima po dva do tri zavoje; zalite v cestišče z bitumensko zalivko ali s sintetično gumo. Impulz se vodi na detektor, ki na svojem izhodu daje impulz za pomik števca. Vsako vozilo, ki prepelje zanko, daje impulz na števec za eno mesto naprej, na vsako polno uro pa daje električna ura impulz prin-terju, ki odtiska vrednost (število vozil) na papir. Tako poteka izpisovanje vseh rezultatov ali sprememb rezultatov v eni uri. Po tem zapisu se števec spet vrne na 0 in se štetje prične znova. Uro poganja mehanizem, tega pa stalno navija vgrajeni motor, če izpade omrežna napetost, ura lahko dela še 48 ur. Naprava beleži naslednje podatke: a) število vozil v času 1 ure (z registriranjem na »0«) b) števno mesto — od 1 do 99 c) dan v letu d) čas registriranja podatkov (od 00 — 24. ure) Printer ima za pisanje papir v roli širine 88 mm in dolžine 50 m. Za vsako izpisovanje podatkov je potrebno 5 mm papirja tako, da 50-mctrska rola zadošča skoraj za eno leto. ISKRA TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA — Savska cesta razglaša naslednji prosti delovni mesti VODJA TEHNOLOŠKEGA ODDELKA V enoti proizvodnje signalno-varnostnih naprav VODJA PRIPRAVE SREDSTEV (konstrukcije orodja — orodjarne) Kandidati morajo imeti visoko strokovno izobrazbo strojne ali elektro smeri ter najmanj 4 leta delovnih izkušenj na področju tehnične priprave proizvodnje. Interesenti naj vložijo pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela na gornji naslov do 25. 2. 1972. Izbirno tekmovanje smučarjev Iskra Commerce v Kr. gori Minulo soboto je priredila komisija za šport in rekreacijo pri predsedstvu sindikalne konference ISKRA COMMERCE v Kranjski gori izbirno tekmovanje za letošnje zimskošportne igre. V meglenem jutru — skoraj ves čas tekmovanja je tudi snežilo 1— se je zbralo na startu okrog 60 tekmovalcev, ki so tekmovali v šetih razredih, toda v eni sami disciplini: veleslalomu. Z nekoliko zamude so se pojavili na startu najprej dečki, zatem deklice, lc-tcm pa sta sledila dva ženska in končno tudi dva njoška razreda. Tekmovalno progo, kakor tudi merjenje doseženih časov, kontrolo vratc in sodniški zbor je organiziralo športno društvo Olimpija, ki je vajeno takih tekmovanj in so strokovnjaki na tem področju, hkrati pa so bili doseženi rezultati za posameznike natančni, brez slehernega pristranskega vpliva. Tekmovalna proga je bila dolga 650 m in s 27 vratci in višinsko razliko približno 110 m. Bila jc torej zelo lahka, zlasti zaradi tanke plasti no-vozapadlega snega. Doseženi so bili naslednji rezultati: Tekmovalni razred: dečki: 1. Dvoraček Iztok, 2. Prihoda Janez, 3. Dvoraček Andrej; Tekmovalni razred: deklice — 1. Primožič Dijana, 2. Meden Lilijana; Tekmovalni razred: članice nad 30 let — 1. in 2. mesto si delila šolar Cirila in Mihalič Erna, 3. Rogelj Ivica; Tekmovalni razred: članice do 30 let: — 1. Lavrenčič Zorka, 2. Vrhovec Marta, 3. Brzulja Marinka; Tekmovalni razred: člani nad 35 let: — 1. Primožič Simon, 2. Nunar Andrej, 3. Tomažič Brane; Tekmovalni razred: člani do 35 let: — 1. Lušnic Rajmund, 2. Grom Janez, 3. Ribič Engelbert. Zaradi slabega vremena se precej tekmovalcev ni udeležilo tekmovanja, nekaj, zlasti moških tekmovalcev, pa je bilo tudi diskvalificiranih, ker so izpustili posamezna vratca. Popoldne je bila v restavraciji hotela Prisank slovesna razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Nagrade je podelil glavni direktor organizacije Metod Rotar, ki je bil hkrati tudi tekmovalec ia je dosegel častno 16. mesto. Celotna organizacija tekmovanja je bila letos brezhibna v splošno zadovoljstvo vseh, ki so nastopili. Hvale vredno je tudi dejstvo, da na celotnem tekmovanju ni bilo niti ene poškodbe. M. K. Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov SKLEPI 7. SEJE POSLOVNEGA ODBORA ZP (L 2. 1972) 0 Poslovni odbor združenega podjetja je razpravljal o realizaciji zveznih ustavnih amandmajev v ZP ISKRA Kranj, zlasti XXI. in XXII. amandmaja, in sprejel na znanje izvajanja tovarišev Dragana Zvoneta, predsednika komisije za družbeno-eko-nomske odnose in ekonomsko politiko pri CK ZKS, Toša Petra, predsednika komisije za samoupravljanje v združenem delu pri CK ZKS, in Švaba Mitje, predsednika komisije za samoupravljanje Republiškega sveta sindikatov SRS, v zvezi z navedeno problematiko. ® Poslovnemu odboru ZP je bila predložena informacija glede osnutka pogodbe o ustanovitvi Ljubljanske banke in statuta Ljubljanske banke. PO ZP sklene, naj se najnovejši osnutek pogodbe o ustanovitvi Ljubljanske banke da v razpravo vsem organizacijskim enotam ZP. Sekretar ZP tov. Pavle Gantar se pooblašča, da na osnovi poslovnemu odboru ZP predloženih stališč z dne 13. L 1972 in pripomb posameznih organizacijskih enot ZP sestavi dokončen predlog pripomb na osnutek pogodbe Ljubljanske banke in jih dostavi Ljubljanski banki. ® V smislu pooblastila DS ZP (47. sklep 4. zasedanja DS ZP z dne 22. 1. 1971) imenuje PO ZP v komisijo za razpis in imenovanje direktorja Tovarne za elektroniko in avtomatiko, Ljubljana — Pržan, naslednje tovariše: L Simona Primožiča *— Iskra Commerce, 2. Franca Klemenčiča — Elektromehanika, 3. Igorja Slavca — Strokovne službe ZP. Ostale tri člane imenuje DS Avtomatike Pržan. ® V smislu pooblastila DS ZP (47. sklep 4. zasedanja DS ZP z dne 22. 1. 1971) imenuje PO ZP v komisijo za razpis in imenovanje direktorja Tovarne orodja, Ljubljana, naslednje tovariše: 1. inž. Franca Vršnaka — Aparati, 2. inž. Franca Jana — Elektromehanika, 3. inž. Jožeta Tomšiča — Instrumenti. Ostale tri člane imenuje DS Tovarne orodja Ljubljana. 0 PO ZP imenuje kot predstavnika ISKRE v svet Višje tehniške šole v Mariboru tov. Ervina Mohoriča, dipl. inž., zaposlenega na delovnem mestu prodajnega inženirja v filiali v Mariboru. ® PO ZP je razpravljal o pripojitvi podjetja ELEKTRON Vrhnika k ZP ISKRA Kranj v svojstvu organizacije združenega dela pri organizaciji Iskra Commerce Ljublja- na in predlaga, da DS ZP sprejme naslednje sklepe: a) DS ZP je proučil: — elaborat o proizvodno-tehnični in ekonomsko-fi-nančni utemeljenosti pripojitve podjetja ELEKTRON Vrhnika k ZP ISKRA Kranj v svojstvu organizacije združenega dela pri organizaciji Iskra Commerce Ljubljana; — pogodbo o pripojitvi podjetja ELEKTRON Vrhnika k ZP ISKRA Kranj v svojstvu organizacije združenega dela pri organizaciji Iskra Commerce Ljubljana; — sklep II. rednega zasedanja DS Iskra Commerce z dne 28 12. 1971, sklep zasedanja DS ELEKTRONA Vrh-niha z dne 28. 12. 1971 ter zapisnik o izvedbi referenduma v podjetju ELEKTRON Vrhnika, ki je bil dne 27. 12. 1971 v tem podjetju (od skupno 103 volilnih upravičencev se je udeležilo glasovanja 100 volilnih upravičencev, od katerih je 90 volilnih upravičencev glasovalo za pripojitev podjetja ELEKTRON Vrhnika k ZP ISKRA Kranj). b) Poslovni predmet organizacije združenega dela dosedanjega podjetja ELEKTRON Vrhnika je: proizvodnja sestavnih delov, izdelkov, naprav, strojev in sistemov za potrebe direkcij panog Iskra Commerce (telekomunikacije, avtomatika, elektromehanski elementi in aparati, elektronski elementi, široka potrošnja in drugo). c) DS ZP sprejema pripojitev podjetja ELEKTRON Vrhnika k ZP ISKRA Kranj v svojstvu organizacije združenega dela v organizaciji Iskra Commerce Ljubljana s L 1. 1972.« ® PO ZP sprejema predlog za dopolnitev statuta ZP ISKRA Kranj, in sicer, da se statut dopolni s členom 163 a, ki naj se glasi: »Delavski svet združenega podjetja lahko na obrazložen predlog poslovnega odbora združenega podjetja delno ali v celoti oprosti delovno organizacijo, ki se kot organizacija pripaja k združenemu podjetju, plačila prispevkov v rezervni sklad združenega podjetja in ostalih prispevkov, ki se zbirajo pri združenem podjetju, vendar najdalj za dobo enega leta od pripojitve. Ta sklep sprejme delavski svet združenega podjetja, preden odloča o pripojitvi (50. člen B/5 tega statuta) in dobi veljavo, ko je pripojitev izglasovana.« Predlog se daje v skladu s členom 187 statuta ZP ISKRA v obravnavo članom delovne skupnosti ZP, da se o njem izjavijo in dajo v roku 15 dni svoje pripombe. © PO ZP sprejema finančno poročilo z dne 10. 1. 1972 o izvedbi programa proslav ob 25-letnici ISKRE, 10-letni-ci združenega podjetja in 20-Ietnici samoupravljanja. PO ZP se strinja s predlogom, da se najzaslužnejšim delavcem za uspešno izvedbo proslav, in sicer delavcem iz Iskra Commerce in iz strokovnih služb ZP, dajo ustrezna priznanja iz sredstev salda, ki je ostal od predvidenega stroškovnika v zvezi s proslavami, za kar pooblašča generalnega direktorja ZP. Q PO ZP apelira na direktorje organizacij ZP, ki še niso finančno-računovodske-mu področju ZP oddale svojih predlogov gospodarskih planov za leto 1972, da to napravijo v najkrajšem času. ® Glede na smernice kadrovske politike ZP ISKRA, sprejete na 4. zasedanju DS ZP z dne 21. L 1971, ki govorijo o funkcionalnem izobraževanju vodilnih delavcev v ZP ISKRA, bo v mesecih od marca do septembra 1972 organiziran seminar za direktorje organizacij ZP ISKRE. PO ZP apelira na direktorje organizacij ZP, da se seminarja v čimvečjem številu udeleže. 15 let SD »ISKRA« Meseca julija 1956 so se v »Elektromehaniki« zbrali na ustanovnem občnem zboru vneti ljubitelji strelskega športa in ustanovili strelsko družino »Iskra« — Kranj. Mnogih udeležencev tega zbora danes ni več med nami ali pa so prenehali aktivno sodelovati. Spomnimo se le na Lozarja, Vagajo in Mlakarja, ki so dolga leta uspešno vodili družino in vsak po svoje pomagali pri reševanju problemov, s katerimi se je srečevala diužina v prvih letih obstoja. Njihova prizadevanja niso bila zaman. Lani torej, ko smo slovesno proslavljali 25 let Iskre, je tudi SD »Iskra« Kranj praznovala svojo 15-letnico. Tega dogodka so se spomnili strelci na rednem letnem občnem zboru za leto 1971, ki so ga pripravili preteklo soboto v prostorih nad Restavracijo Glasilo mladih Elektromehanike Ml - mlada ISKRA Konec lanskega leta smo doživeli rojstvo glasila mladinske organizacije Elektromehanike, z naslovom Mi — mlada Iskra. Nedvomno, da posebno prva številka zasluži našo posebno pozornost, saj izdaja časopisa pomeni pomemben premik aktivnosti mladih, predvsem zato, ker je v tovarni zaposlenih skoraj 2000 mladih ljudi, ki bi bili lahko vključeni v organizacijo ZMS. Časopis ima lično zunanjo obliko ter obsega 73 strani, kar ga prišteva pravzaprav med revije. Vsebina glasila je razdeljena na družbeno-politični, kulturni in športni del, nekaj strani pa je posvečenih tudi humorju. Brez pripombe lahko sprejmemo družbeno-politični del, kjer vzbujajo posebno pozornost prispevki: — mladina Iskre, kje si? (povzetek ankete), — nekaj besed — program dela 1971—1972 in — mladi v delovni organizaciji, — prijatelji športa. Pričujoči prispevki so vsekakor blizu mladim delavcem in zato pomenijo zelo pomembno vlogo pri osveščanju mladih. V sklopu teh vprašanj pogrešamo prispevke, ki bi obravnavali sodelovanje in vključevanje mladih v druž-beno-politične organizacije kot ZKS in sindikata ter SZDL. Zanimive bi bile tudi ugotovitve o tistih članih, ki se doslej niso uspešno vključili v delo tovarne in so zato stalno na spisku delavcev, ki se jim mora prispevati k njihovim dohodkom, da sc jim lahko izplačujejo minimalni osebni dohodki. Menim, da bi morali biti prav mladi tisti, ki naj bi vzpodbudili svoje sodelavce k aktivnejšemu delu. Drugi del glasila je posvečen kulturnemu delu. Zanimivost je v tem, da so prispevke izključno prispevali mladi iz tovarne, prednjačita pa urednika kulturnega dela — Ktpan Stanislava s 13 prispevki in Štancar Marjan-Mo-nos z 8 prispevki. Avtorja imata solidne prispevke, čeprav bi bilo želeti več prispevkov s širšo — ne samo ljubezensko tematiko. Menim, da je prav obseg kulturnega dela pesmi in proze preobširen, predvsem tudi zato, ker mladinsko glasilo ne more biti sredstvo objavljanja del samo ozki skupini posamezni kov. Ob zaključku moram omeniti, da je glasilo uredil odgovorni urednik Marjan Stancar-Monos s pomočjo tehničnih urednikov Horjak Tatjane in Kreigherja Cirila, ki sta svoje delo opravila izredno uspešno. Želimo, da bi glasilo čestokrat obiskalo bralce in da bi odigralo vlogo kot jo je namenilo vodstvo organizacije ZMS. N. Pavlin OBVESTILO Komisija za kulturo pri sindikalni podružnici Elektromehanike Kranj obvešča člane kolektiva, da ima na razpolago dve brezplačni vstopnici za ogled katerekoli predstave v Operi. Interesenti dobijo podrobnejše informacije na tel. 395- Kranj Iskra. Na občni zbor so povabili predstavnike vodstva tovarne, družbeno-političnih organizacij in tovarniške športne komisije pa so kot že mnogokrat doslej ugotovili, da so se vabila izgubila v predalih (ali celo v košu za odpadke!). Iz poročil predsednika Rozmana in tehničnega sekretarja družine Lozarja so udeleženci preteklega zbora spoznali, da je bila lanska tekmovalna sezona za strelsko družino in nekatere posameznike izredno uspešna-Mladinka Saričeva in član Frelih sta postala republiška prvaka, poleg njiju pa so bili uspešni tudi Rozman, Černe in Malovrh. Prav zato so nastopali večkrat v ekipi Kranja, na državnem prvenstvu, republiških prvenstvih, meddržavnem troboju, na tekmovanju v Novi Gorici, Postojni in Škofji Loki. Družinska ekipa je osvojila tri pokale na meddružinskih tekmovanjih, od teh dva v trajno last. V štirih disciplinah so člani družine postali občinski prvaki. In želje za letošnjo sezono? Razprava je pokazala, da jih najbolj pesti izguba dvorane za vadbo v Mladinskem strelskem domu Franceta Korde-ža. Od vodstva tovarne so sicer dobili namig, da bodo jeseni že spet lahko vadili v svojih prostorih, med tem pa bodo morali gostovati pri SD »Tone Nadižar« in SD »Slavec Ivo-Jokl« na Planini. Upajo, da bo vodstvo tovarne držalo besedo, kajti le ob redni vadbi lahko pričakujemo nadaljnje uspehe. Veliko pohvalnih besed jim je naklonil predstavnik ObSZ Kranj tov. Stanc Košnik, ki je poudaril, da je družina med najaktivnejšimi in najmočnejšimi v občini, zato povabijo ob sestavljanju občin skih ekip k sodelovanju vedno tudi tekmovalce SD »ISKRA«. Zaželel je strelcem, da bi sc težke razmere čim-prej uredite in da bi tudi sedaj redno nadaljevali z delom in uresničevanjem sprejetih sklepov. Za novega predsednika so prisotni člani družine izvolili Franca Černeta, ki so ga ob koncu nagradili z lepim darilom za petnajstletno aktivno članstvo v tovarniški strelski družini. Med nagrajenci sta bila tudi Božena Koširjeva in Leopold Mrak. Oba sta vestno opravljala ves ta čas blagajniško in nadzorno dolžnost. Posebno nagrado so dodelili tov. Stanetu Košniku, ki že vrsto let pomaga našim strelcem pri pripravi družinskih tekmovanj, kljub temu, da je član SD »Sava«. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! še eno željo imajo tekmovalci. Veseli bi bili enakih oblačil z Iskrinim znakom, da bi tako še bolj očitno pokazali na streliščih od kod prihajajo. Kaj meni o tej želji vodstvo »Elektromehanike«?! Božo Malovrh Izbirne tekme smučarjev ljubljanskih tovarn v Mojstrani (Avtomatika) 48,1, 5. Janez Jeran (R. Orodjarna) 48,9, 6. Jože Treven (R. Instrumenti) 49.1, 7. Stane Butara (Elementi) 50,2, 8. Franc Ambrož (Elementi) 50,3, 9. Vinko Mihelič (Naprave) 51,0, 10. Ljubo Stojanovič (Avtomatika) 51,2, 11. —12. Riko Borzatto in Miro Ložar (oba Avtomatika) 51,8, 13. Lojze Debeljak (Naprave) 52.2, 14. J. Razinger 52,3, 15. Iztok Recelj (oba Elementi) 52,5, 16. Dušan Dolhar (R. Naprave) 52,8, 17. Marko Jeglič (Aparati) 54,0, 18. F. Peklenk (Elementi) 54,9, 19. Janez Kozjak (R. BAZ) 55,2, 20. Jože štembergar (Aparati) 55,5, 21. S. Kralj 55,7, 22. Minodraž (oba Elementi) 55,8, 23. Stane Kranjc (Naprave) 56,0, 24. Franc Židan (Elementi) 56,3, 25. Milan Gambergar 56,7, 26. Matevž Vidmar (oba Naprave) 58,1, 27.—28. Janez Arh (R. Elektromehanika) in T. Zalaznik (Elementi) 58,4, 29. Milan Reberšek (Aparati) 58,7, 30. Lado Čadež (Naprave) športne komisije ljubljanskih tovarn »Avtomatika«, »Naprave«, »Elementi« in »Aparati« so v soboto, 5. t. m. na smučišču v Mojstrani izvedle svoje izbirne tekme pred letošnjimi 10. jubilejnimi zimsko-športnimi igrami ZP Iskra. V veleslalomu so to pot prvič nastopili tudi športni referenti iz delovnih organizacij ZP, seveda ne čisto vsi, ker so bili nekateri »zadržani«. Čeprav je bilo tekmovanje dobro pripravljeno, se ne moremo preveč pohvaliti z udeležbo smučarjev., še zlasti pa ne smučark. Slednji sta nastopili le dve. Medtem ko so bile snežne razmere zadovoljive, pa vreme smučarjem ni bilo preveč naklonjeno, saj je med tekmovanjem snežilo, na gornjem delu proge pa je bila zaradi megle slaba vidljivost. Kljub temu je šlo vse po sreči in doseženi so bili nekateri prav dobri časi, čeprav niso štartali vsi najboljši iz navedenih ljubljanskih tovarn. 59,8, 31. S. Dolinar (Elementi) 60.4, 32. Franc Ivanuša .TRIM«, s katero želimo v naši republiki približati šport in rekreacijo vsem občanom. Najboljšim ekipam in posameznikom je pokale in diplome razdelil predsednik občinskega sindikalnega sveta Kranj tov. Božič. Športnikom »Elektromehanike« moramo čestitati, saj so nastopili v vseh disciplinah in se povsod izkazali. Posebej velja pohvaliti članice za zmago v kegljanju, pa rokometaše, igralce namiznega tenisa in strelce. Ostalim našim ekipam in tekmovalcem pa želimo, da bi se jim pridružili že v letošnjem letu na seznamu zmagovalcev. Nogomet: 1. Tekstilindus, 2. Iskra, 3. IBI; rokomet: 1. Iskra, 2. Preddvor (prosvetni delavci), 3. Sava; namizni tenis: 1. Iskra, 2. Sava, 3. Komunalni zavod za soc. zava- 2/3 žensk, mislim da bi se jih moralo takšnega tekmovanja udeležiti precej več, posebno ker smo bazirani v srcu Gorenjske. REZULTATI: članice (en tek): 1. Sitar Stana 71, 2. Soklič Milka 90, 3. Čampa Marja 104; člani nad 35 let (dva teka): 1. Faganel Rado 93,3, 2. Legat Tene 119,8, 3. Soklič Zdravko 126,5; člani do 35 let (dva teka): 1. Faganel Mojmir 86,1, 2. Arh Slavko 90,2, 3. Trilar Ivo 92,7, 4. Albinini Miro 101,0, 5. Volk Jože 105,5, 6. Soklič Milan 106,1, 7. Pogačnik Zdravko 107,7, 8.—9. Lavrenčič Brane in Mrak Viktor 108,9, 10. Markovič Viki 111,6, 11. Vidic Miro 112,1, 12. Kemperle Franci 112,7, 13. Konc Jože 118,0, 14. Reš Franc 119,5, 15. Mihelič Tone 123,1; diskvalificirani — odstopili: Markovič Janez, Slernad Neli, Trevcn Joža, Talcr Miha, Baškovec Janez, Markovič Janez (montaža); ekipi: 1. ostali: Arh Slavko, Trilar Ivo, Faganel Rado, Albinini Miro — skupni čas 377,2 sekund, 2. orodjarna: Faganel Mojmir, Markovič Viki, Mihelič Tone, Soklič Zdravko — 428,8 sekund. Napovedani ekipni dvoboj ORODJARNA — OSTALI se je končal z zmago OSTALIH s prednostjo 51,6 sekund. Jože T reven Eldiia ciodjaijcv, ki ui bila kos ostalim Predsednik občinskega sindikalnega sveta Kranj, Stane Božič je najboljšim izročil pokale in diplome Sindikalno prvenstvo v veleslalomu v Mojstrani