Moja njivica, moje kraljestvo
Večlna Bežlgra|čanov žlvl v blo-klh, stolpnlcah In vetjlh stano-vanjskih hišah. Sredl betona so odrezani od narave, zato ni čud-no, da mnogl med njimi sanjari|o o lastni n|ivici v bližini doma. Pa ne samo zato, ker si žell|o stlka z naravo, ker si ielljo, da bl tudi njl-hovi otroci vedeli, kako iz majhnfh semen In sadlk zraste zelenjava, pač pa tudl zato, ker tisti, ki lma|o lasten vrtiček mnogo prihranljo. Dandanes |e namret zelen|ava draga kot žalran.
t Črnučanom je le uspelo priti do legalnih vrtičkov. Sprva so kar sa-ini - lakorekoč na črno - pričeli sekatt grmovje in visoko travo ob 5avi blizu tovarne Elme in zasajati lolato in korenje. Potem je bilo akšnih pridnih rok željnih krpice !emlfe fiedalje ve4. Zato je Vodna ikupnost ustanovila Klub vrtičkar-ev ih vrtičke oštevilčila. Naj po-lem, da je vrtitkov na tem koncu 3ežigrada kar več kot 400.
Pozdravljamo zamisel, da naj bi bila zares vsaka ped zemlje obde-lana, saj to neprestano ponavljamo in dodajamo, da naj bi bila zemlja naša nafta. zal pa se vrtičkarji -kot še marsikdo v naši družbi - ne drži prav nobenih pravil. Vrtičkarji - vsaj nekaten - so si postavili na svojih krpicah zemlje zelo grde ba-rake, tako ima človek občutek, da
je prišel v barakarsko naselje. Dru-gi pa si tam gradijo prave vikend hišice. Zakaj tako? Zakaj ne bi imeli vsi lepih in majhnih lesenih utic - takšnih na primer, kot jih lahko vidite razstavljene pred beži-grajsko Astro.
Prav lepo vrtičkarsko naselje - z enakimi hišicami - lahko vidite tu-di med Velenjem in Šoštanjem. Tatn so znali poskrbeti zato, da ni zraslo grdo barakarsko naselje.
Vrtiikani - spet le nekateri - pa so si na CrnuCah*postavili tudi gr-de in žičnate ograje, drugi gojijo tam zajce, golobe, imajo tam prive-zane pse, ki lačni in žejni popadlji-vo lajajo, ko so njihovi lastniki do-ma ali v službi...
Pozdravljamo vrtičkarski klub in upamo, da jih bo za Bežigradom še veliko - na vsaki pedi neobde-lane zemlje. Želimo pa si, da bi bi-lo na teh vrtičkih le malo več reda in več estetike.
Za konec pa še tole. Ste že kdaj pomislili, kaj vse bi lahko raslo tu-di na zelenicah v naših mestih in mestecih, ki jih po pravilu najraje postavljamo na najbolj plodni ze-mlji? Solata in korenje na primer ne, pač pa namesto okrasnega — sadno drevje. Mar ni hruška, jabol-ko ali češnja prav tako lepo drevo kot topol, breza ali hrast? Razmi-slite o tem!
NEVA ŽELEZNIK