Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. 35 lir
NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 364
TRST, ČETRTEK 24. AVGUSTA 1961, GORICA
LET. X.
BERLIN V SREDIŠČU POZORNOSTI SVETOVNE JAVNOSTI
Na kakšni osnovi se lahko pogajata Zahod in Vzhod
Ozadje današnjega spora - Zakaj je v nevarnosti mir na svetu - Mnenje uglednega italjan. dnevnika
Medtem ko pišemo, je poteklo deset dni, odkar so oblastva vzhodne komunistične Nemčije odredila, naj se postavi bodeča žica in zgradi poldrugi meter visok cementni zid vzdolž 45 km dolge razmejitvene črte med zahodnim in vzhodnim delom Berlina. Po tem nenadnem in nenavadnem ukrepu je bivša nemška prestolnica brž postala središče pozornosti vse svetovne javnosti, saj je vsakomur bilo jasno, da so ?e s tem dnem hudo poostrili že tako napeti odnosi med zahodnim in vzhodnim taborom.
S položitvijo žične ovire in z zgraditvijo cementnega zidu se je onemogočil in prenehal osebni promet med tistim delom Berlina, ki je pod zaščito ameriških, britanskih in francoskih čet, ter med tistim področjem bivšega nemškega glavnega mesta, ki danes dejansko tvori sestavni del Nemške demokratične republike, se pravi vzhodne komunistične Nemčije.
Župan zahodnega Berlina Willy Brandt, vlade v Bonnu, Washingtonu, Parizu in Londonu so ukrep vzhodnonemških oblastev odločno obsodile, češ da predstavlja grobo kršitev sporazuma med velesilami z dne 20. junija 1949, s katerim je bil zajamčen svoboden promet oseb in blaga med obema področjema bivše nemške prestolnice.
Oblastva v Pankovvu, kjer je sedež vzhodnonemške vlade, pa so ob odobravanju Sovjetske zveze in vseh držav tako imenovanega varšavskega pakta svoj ukrep opravičila, češ da se je le na ta način lahko onemogočila dejavnost »zahodnih vohunov in saboterjev«.
HUDO ZAPLETEN POLOŽAJ
Po 10 dneh zapore je položaj v Berlinu še vedno hudo zapleten. Prvotno je bilo določeno, da je le prebivalcem vzhodnega Berlina zabranjeno svobodno potovanje v zahodni del mesta, medtem ko je za prebivalce iz zahodnega Berlina veljal predpis, da 'mejo prekoračiti razmejitveno črto brez posebnih dovoljenj, le da na prehodih pokažejo osebno izkaznico. V zadnjih dneh pa ^ komunistična oblastva te predpise spremenila ter odredila, da prebivalci iz zahodnega Berlina lahko potujejo v vzhodni del ^esta le s posebno prepustnico in samo skozi tri prehode. Tuji državljani in pripadli zasedbenih sil pa lahko vstopjio v vzhodni del mesta brez posebnega dovoljenja, a morajo potovati skozi samo en prehod.
Uradno poročilo vlade v Pankowu oprašuje nove omejitve, češ da so občinski svet in teroristične ter vohunske organiza-
cije iz zahodnega Berlina organizirale v zadnjem času vrsto izzivanj in napadov ob meji, zaradi česar so bili v nevarnosti ljudje, ki bivajo v bližini razmejitvene črte.
Kot protiukrep so Amerikanci in Angleži okrepili stražo na meji ter na vse glavne dohode na svoje področje pripeljali tanke in druga oklepna vozila.
Iz vsega tega je razvidno, da se med obema deloma mesta postavlja čedalje večja pregraja, ob kateri se rožlja z orožjem.
PREDLOG SOV. ZVEZE
Marsikdo se pa pri tem lahko upravičeno sprašuje, zakaj so v Berlinu nastali ti za-pletljaji in zakaj ti dogodki hudo ogrožajo mir na svetu. Ce hočemo vsaj delno odgovoriti na ta vprašanja se moramo s spominom vrniti v leto 1958. V govoru z dne 10. novembra omenjenega leta je namreč sovjetski ministrski predsednik Nikita Hru-
ščev prvič izjavil, da je njegova vlada trdno odločena urediti nemško vprašanje. Izključil je možnost, da bi v sedanjih pogojih moglo priti do zedinjenja Nemčij in zahodnjakom predlagal tole rešitev: vzhodni Berlin naj se priključi Nemški demokratični republiki, zahodni Berlin pa naj postane svobodno mesto. S tem bi bilo konec vojaške zasedle Berlina in pravnega stanja, ki je nastalo na osnovi sporazuma med štirimi velesilami po zmagi nad Hitlerjevo Nemčijo leta 1945.
Zahodnjaki so predlog odklonili ter vztrajali na stališču, da je treba nemškemu narodu dovoliti, da se združi v eni državi z vlado, ki si jo bo izbral s svobodnimi volitvami. In s to vlado bi bilo treba skleniti mirovno pogodo. Toda na to Sovjeti ne bodo nikoli pristali, saj se dobro zavedajo, da bi v tem primeru bilo konec njihovega vpliva v Nemčiji.
Bo Zahod priznal dejansko stanje?
Hruščev je v zadnjem času večkrat slovesno izjavil, da bo Sovjetska zveza še pred koncem tega leta podpisala mirovno pogodbo s komunistično Nemčijo, ne glede na to, kaj bodo naredili zahodnjaki. Jasno je, da bi se v tem primeru odpovedala pravicam in dolžnostim, ki izhajajo iz povojnih sporazumov o Berlinu in sploh o celotnem nemškem vprašanju. To pa je zelo važno, ker je zahodni Berlin nekakšen otok sredi vzhodne Nemčije. Po dosedanjem sporazumu s Sovjeti imajo zahodnjaki prost dostop v Berlin po železnici, določenih avtnih cestah in po zraku. V trenutku ko bi Sovjetska zveza podpisala mirovno pogodbo z vzhodno Nemčijo, bi pa omenjeni sporazum nehal veljati in bi komunistična Nemčija kot suverena država lahko zaveznikom onemogočila prost prehod po svojem ozemlju, če bi torej zahodnjaki hoteli v Berlin, bi se morali pogajati z vlado Nemške demokratične republike, ki zanje sploh ne obstaja. če bi zapadnjaki ne pristali na pogajanja z vlado v Pankovvu, a bi hoteli kljub temu ostati v Berlinu, bi bil spopad z oboroženimi silami vzhodne Nemčije neizogiben, kar bi gotovo dovedlo do nove vojne.
MNOŽIČNI POBEGI
To je globlje ozadje sedanjih dogodkov
v	Berlinu, čeprav obstaja cela vrsta drugih vzrokov, ki so povzročili, da je prišlo do tako hudih zapletljajev. Od teh pa je treba vsekakor omeniti beg prebivalcev iz vzhod-
ne Nemčije v zahodni del Berlina, v čemer mnogi politični opazovalci vidijo bližnji vzrok, zaradi katerega so oblastva v Pankovvu zaprla mejo.
Splošno znano dejstvo je, da je v zadnjih letih dnevno pribežalo na zahodno področje povprečno 400 ali 500 oseb. V letošnjem avgustu pa je število oseb, ki so zapustile vzhodno področje znašalo povprečno 1700, zadnji dan pred zaporo pa 4900. Računajo, da je doslej pobegnilo na Zahod več kot 3 milijone oseb, kar predstavlja eno šestino vsega prebivalstva vzhodne Nemčije.
Jasno je, da ti množični pobegi niso mogli koristiti ugledu komunistične Nemčije niti doma niti v svetu ter je država imela poleg tega neposredno škodo, saj jo je zapuščalo čedalje več sposobne delovne moči.
Glavni vzrok, da se je v avgustu število beguncev iz vzhodne Nemčije tako povečalo, je po mnenju mnogih opazovalcev v tem, da se je med prebivalstvom vzhodnih področij utrdilo prepričanje, da bo predlog Nikite Hruščeva glede Berlina in vzhodne Nemčije končno prodrl in da bodo na ta način oblastva iz Pankovva dobila nadzorstvo tudi nad sedanjimi dohodi v zahodni Berlin, s čimer pa bo onemogočen vsak nadaljnji pobeg na zahod.
Naj bo to prepričanje upravičeno ali ne, ostane dejstvo, da je tolikšno število pre-bežnikov še huje zaostrilo že tako težko rešljivo nemško vprašanje.
(Nadaljevanje na 2. strani)
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 13. avgusta, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski sbori; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Zgodba o prebrisanem kmetu« (Saša Rudolf), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 14.45 15 minut z »Veselimi planšarji«; 17.000 Tvorni-ca sanj, obzornik filmskega sveta; 18.00 Turistični razgledi; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: »Citre, godci in ples«. 22.00 Nedelja v športu.
♦ PONEDELJEK, 28. avgusla, ob: 18.30 Iz del avtorjev Julijske krajine: Mario Zafred: Simfonija breve za godala, Tretja sonata za klavir; 19.05 Baletna glasba; 19.30 Znanost in tehnika: Artur J. Goldberg: »Dobre in slabe strani automatizacije«; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Wolf-Ferrari: »štirje griJbjani«, opera v treh dejanjih. Približno ob 21.30: »Opera, avtor in njegova dova«. Približno ob 22.20: »Nove knjige in izdaje«.
♦ TOREK, 29. avgusta, ob: 18.30 Vodopivec: »Jesenski ognji«, Orkester Radiotelevizija Ljubljana, vodi Uroš Prevoršek; 19.00 Glasbena skrinjica, oddaja za mladino (Mirca Sancin); 19.30 Življenja in usode: Franc Orožen: »Edith Piaf, pariški slavček s strtimi perutmi«; 21.00 Alpske legende: Rafko Dolhar: »Mi-surinsko jezero«; 22.00 Obrisi ekspresionistične poezije v nemški književnosti: Janez Hribar: »Georg Traki«.
♦ SREDA, 30. avgusta, ob: 19.10: Koncert tenorista Janeza Lipuščka, pri klavirju Danilo Švara. Na sporedu so Gerbičevi, Krekovi in Lajevčevi samospevi;
19.30 Zgodovinski -sprehodi po tržaških ulicah in trgih: »Ob morju: Corso Cavour, Riva Tre Novembre in Riva Mandracchio«; 20.00 »Krokodili«( drama v treh dejanjih (Guido Rocca - Franc Jeza). Igrajo člani RO;
♦ ČETRTEK 31. avgusta, ob -8.30: Dva Haendlova Concerta grossa; 19.00 Klarinetist Miha Gunzek; 19.10 Folklora z vsega sveta; 19.30 Na vakance! Beležke študentom na počitnicah. Približno ob 21.30: Književnost in umetnost: »Marjan Kolar in njegova knjiga „Prazno nebo”«. Ocena Alojz Rebula;
♦ PETEK, 1. septembra, ob: 19.00 Koncertni jazz: Orkester Les Brown; 19.30 Obletnica tedna: Maks šah: »Plinij Mlajši, zagovornik krščanstva pred 1900 leti«; 21.00 Gospodarstvo in delo; 21.15 Koncert operne glasbe; 22.00 Garibaldinski pisatelji: Jože Seražin: »Giuseppe Bandi«.
♦ SOBOTA, 2. septembra, ob: 13.30 Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 14.45 Pojeta Majda Sepe in Maja Gabor z orkestrom Franca Russa; 15.30 Tržaški obiski: »Barkovlje«; 15.50 Italijanske ritmične popevke; 18.30 Iz del slovenskih skladateljev: Lucijan Marija Škerjanc: Korale in fuga za dva violina in violo; Šest samospevov; Pet dodekafonskih fragmentov za orkester; 19.00 Operne uverture in medigre;
19.30 Zena in dom; 20.40 Zbor Jacobus Gallus; 21.00 »Vrata morajo biti odprta ali zaprta«, enodejanka (Alfred de Musset - Lojzka Lombar). Igrajo člani RO; 2130 Rimski-Korsakov: Sheherazade.
TEDENSKI KOLEDARČEK
27. avgusta, nedelj^: 14. pobink. Jožef Kal.
28. avgusta, ponedeljek: Avguštin
29. avgusta, torek: Obglavljenje Jan. Krstnika
30. avgusta, sreda: Feliks
31. avgusta, četrtek: Rajmund
1. septembra, petek: Egidj
2. septembra, sobota; Stefan
ŠOLSKA OBVESTILA
Za profesorje
Šolsko skrbništvo sporoča, da so v prostorih višje realne in klasične gimnazije v Trstu, ul. Laz-zaretto vecchio 9, na vpogled dokončne prednostne lestvice za poverjena mesta na slovenskih srednjih šolah Tržaškega ozemlja. Lestvice si prizadeti lahko ogledajo vsak dan od 10. do 12. ure.
Popravni Izpiti
Ravnatelstvo višje realne in klasične gimnazije v Trstu sporoma, da se vsi popravni izpiti prično v ponedeljek, 4. septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine.
Zrelostni izpiti
v jesenskem roku se pa začnejo 15. septembra s pismeno -nalogo iz italijanščine.
V Beogradu predstavi
V Beogradu so v teku zadnje priprave za zborovanje nevezanih držav, ki se začn, v petek, 1. septembra. Doslej so uradno sporočili, da bo na zborovanju sodelovalo več kot 20 držav z vseh 5 celin, nekatere pa bodo poslale svoje opazovalce. Za jugoslovansko prestolnico je to izreden dogodek, saj se v njeni zgodovini še ni nikdar zgodilo, da bi v njej bivalo toliko državnikov hkrati in imelo tako pomemben posvet.
Večino odposlanstev bodo vodili predsedniki posameznih držav. Poleg maršala Tita bodo prisotni predsednika Nehru in Naser, maroški kralj Hasan II., predsednik Kambodže Šihanuk, predsednik Gane Nkrumah, predsednik Gvineje Seku Ture, predsednica Somalije in Sudana ter predstavniki mnogih drugih držav Afrike, Azije in Južne Amerike. Vsi odposlanci bodo skupno predstavljali skoraj eno milijardo ljudi na svetu.
Ni treba posebej poudarjati, da za beograjsko konferenco vlada veliko zanimanje tudi v državah, ki pripadajo obema taboroma in ki zato nc bodo sodelovale na bližnjem posvetu.
Smešna stranka
Na Južnem Tirolskem še niso prenehali bombni atentati na podpornike električnih daljnovodov. V začetku tega tedna so običajni neznanci zopet pognali dva v zrak.
Za tamkajšnje politično življenje pa je značilno, da je manjšina trdno strnjena v svoji enotni Ljudski stranki, čeprav jo nasprotniki skušajo na vse načine razkrojiti. Tako se je v soboto našel neki grof, ki je z velikimi besedami razglasil, da je ustanovil novo nemško stranko. Imenuje se »Da-bleibpartei« ali po naše »Tu ostani - stranka«. Pod svojo zastavo kliče vse tiste, ki niso za časa Mussolini - Hitlerjevega sporazuma optirali za Nemčijo, češ da so le tisti pristni Tirolci. V začetnem proglasu napada nova organizacija Južnotirolsko ljudsko stranko ter se kaže zelo vladna. Na koncu jo pa obide sram, ker pravi, da bo poiskala kmalu drugo ime, ker »Tu ostani - stranka« zveni res presmešno.
Raje prijatelj kot sovražnik
Angleži so izpustili iz ječe starega borca za afriško svobodo Jomo Kenyatta. Leta 1952 se je ta vzhodnoafriški politik in pesnik postavil na čdo protikolonialnega gibanja Maumau v Keniji. Anglešika oblastva so ga obsodila na sedem let ječe. Pred dvema letoma so zaprtega vodjo spustili na pogojno svobodo. Gibanje za samoupravo zelo razvite kolonije Kenije pa ni ponehalo. Zato se je angleška vlada sedaj odločila, cta Kenyatto osvobodi. Mož velja za najsposobnejšega voditelja v Vzhodni Afriki. Njegov ponovni nastop v političnem življenju bo brezdvoma pospešil politično samostojnost tako imenovanih Jezerskih pokrajin. Angleži so uvideli, da je bolje imeti takega človeka za prijatelja kot za sovražnika. Z njim so se začeli pogajati, čeprav se zavedajo, da bo Kenvatta bodoči glavar samostojne Kenije. Ko se je vrnil domov, so črnskega voditelja čakale številne brzojavne čestitke iz raznih delov sveta, med drugim tudi iz Jugoslavije.
iki ene milijarde ljudi
Svetovna javnost pričakuje, da bo iz Beograda izšla beseda miru, kar je zlasti važno v današnjem trenutku, ko se je položaj v svetu tako nevarno zaostril.
—0—
Največji muzej
Sultanat Kuwait ob Perzijskem zalivu slo-
vi	po svojih bogatih petrolejskih vrelcih, ki bruhajo na milijone dolarjev iz zemlje. Ti dolarji bodo pa že prihodnje leto prinesli mali državi še drugo slavo.
Bogati sultan, ki se vozi v pozlačenih avtih, se namerava proslaviti z najčudovitejšim muzejem na svetu. Francoski arhitekt Michel Ecohard je prejel nalogo, naj sredi puščave uredi naraven muzej, ki bo obsegal botanični in živalski vrt, oddelke za narodopisje, astronomijo in popoln prikaz petrolejskih vrelcev in naftne proizvode. Pod posebnim akvarijem bo zgrajen dolg predor, obložen z debelim steklom, da bodo mogli obiskovalci od spodaj navzgor opazovati vse življenje v morskih globinah. Vse te naprave bodo umetno obsevane in ohla-jevane. Obiskovalci bodo hodili v njem kpt v odprti prirodi — in vendar se bodo nahajali v žarko vroči puščavi. Kaj vsega si lahko zmisli človek, ki ima po sto milijonov dolarjev dnevnih dohodkov, kot jih ima šejk v Kmvaitu.
Knjiga o Gagarinu
še ta mesec bo izšla v Londonu posebna knjiga o sovjetskem kozmonavtu Juriju Gagarinu. Tritisoč izvodov knjige bodo tiskali v razkošni izdaji, kar 150.000 pa v mali žepni izdaji in po nizki ceni. Isto delo bo izšlo kmalu tudi v italijanščini.
V	Angliji so začeli bralci zelo radi segati po življenjepisih sodobnih državnikov. Za tisk se pripravlja tudi obširen življenjepis predsednika Združene arabske republike Naserja.
Na kakšni osnovi se lakko pogajata Zakod in Vzkod?
(Nadaljevanje s 1. strani)
Da bi pomirila prebivalstvo zahodnega področja je Amerika poslala v Berlin podpredsednika Johnsona ter še nadaljnjih 1500 vojakov. S tem seveda zadeva nikakor še ni rešena.
Kaj bodo sedaj ukrenile zahodne velesi'c, ki imajo svoje čete v Berlinu?
V	Washingtonu in Londonu izjavljajo, da se bodo pričeli s Sovjeti pogajati. Toda o čem? Ugledni italijanski dnevnik Corrieie della sera je v sredo v tej zvezi napisal t>-]e: »Zahod lahko še nekaj nudi: prizna lahko vlado v Pankowu, mejo na Odri in Nisi ter dokončno razdelitev Nemčije«. List nato pripominja, da bi zahodnjaki s tern !e pravno priznali nekaj, kar dejansko že obstaja, v zameno pa bi od Sovjetov dobih jamstva, da se ne bodo vtikali v zadeve zahodnega Berlina.
To je vsekakor zelo stvarno g’edanje na celotni položaj in je morda edina po^. ki danes lahko vodi do rešitve ter svetu pri' hrani najhujše — novo, strahotno svetovno vojno.
Novi državni tajnik
Prejšnji teden je papež Janez XXIII. imenoval za državnega tajnika 78-letnega kardinala Amleta Cicognanija. Najožji papežev sodelavec se je rodil 1. 1883 v Brisi-ghelli blizu Faenze. Mati Ana je po zgodnji moževi smrti vodila malo podeželsko trgovino. Morala se je precej žrtvovati, da je poslala v šole oba sinova, ki sta danes oba kardinala.
Novi državni tajnik je bil posvečen v mašnika leta 1905. Takoj je nastopil odgovorna mesta v raznih kongregacijah, zlasti za vzhodno Cerkev, kjer je pokazal izreden talent in delavnost. Spomladi leta 1933 ga je papež Pij XI. poslal za nuncija v Washing-ton. Iz svojega »malega Vatikana«, kakor so imenovali sedež papeškega poslanika, je znal nuncij Cicognani tako razširiti vpliv Cerkve, da je v 20 letih narastlo število a-meriških katoličanov od 20 na 40 milijonov. Znal je navezati stike z najvišjimi predstavniki države; spoprijateljil se je tudi s sedanjim predsednikom Kennedyjem.
Ko se je vrnil v Rim, mu je bilo poverjeno vodstvo kongregacije za vzhodno Cerkev. Novi glavni papežev sodelavec pozna
ZANIMIVOSTI
Blizu Avstralije se dviga iz morja koraln otok Birinahu. Na 30 kvadratnih kilometrov velikem otoku tivi deset Američank, ki so kupile otok leta 1952. Plačale so državi en milijon dolarjev, da so odstranili 800 domačinov. Otok, ki se danes imenuje »Ženski otok«, je last tistih čudakinj, ki žive same zase v južnem raju.
•k * *
Neki stražnik v Bostonu je imel nalogo, da nadzira parkirni prostor za avtomobile na glavnem trgu. Venomer je moral zapisovati globe za prekrške. Pa si jo izmisli! Postavi tablico z opominom: Vaš avto ne stoji na pravilnem mestu. Pojdite plačat globo 10 dolarjev na 7. policijski okraj.
•k *
Poveljništvo padalskih čet v Londonu vabi prostovoljce s takim lepakom: Vpiši se k padalcem! Odskok iz letala je samo polovico tako nevaren kol prečkanje prometne ceste.
•k * *
V nekem kraju na Slovenskem je pevsko društvo slavilo svojo obletnico. V časniku je hitri poročevalec zapisal: Predsednika so navzoči pozdravili z burnim ploskanjem. Navdušenje se je še stopnjevalo, ko je predsednik izjavil, da ne bo imel nebenega govora.
* * *
V švedskem mestu Lindas je župan spoznal, da moderna hitrica zelo slabo vpliva na živce. Zato je po vseh mestnih uradih ukazal obesiti, tablice s svarilom: »Nikar ne hitite Z delom! Spoštovano občinstvo prosim, naj se z uradniki razgovor ja počasi.«
* it -k
Tom Stanhope je v Ohiu moral pometati cesto, ker ni mogel plačati globe za svojo pijanost. Deset minut pometa, pa najde bankovec za sto dolarjev. Plača globo in zavije spet v krčmo.
* * *
Slavni angleški filozof Bertrand Russel je Zapisal: »Znanstveniki se trudijo, da bi nemogoče napravili možno; politiki pa, da bi preobrnili v nemogoče, kar je mogoče.
m no vic e m
torej prav dobro zadeve protestantskih in pravoslavnih verskih ločin, kar je zlasti važno sedaj, ko se pripravlja ekumenski koncil.
Cicognani pa ni samo izvežban diplomat, kakršen spada na tako mesto, marveč je ludi učenjak svetovnega slovesa. Napisal je dolgo vrsto filozofskih in bogoslovnih razprav, ki so prevedena celo v kitajščino, šestnajst univerz mu je podelilo častni doktorat.
Počitniški obračun
Cestna policija je imela v dneh od 12. do 16. avgusta res dela čez glavo. Na osnovi poročil notranjega ministrstva je ugotovljeno, da je v omenjenih počitniških dneh krožilo po cestah nad 18 milijonov motornih vozil vseh vrst. Pri takem prometu seveda tudi nesreče niso počivale. Našteli so jih 2041. Ob življenje je prišlo 86 izletnikov, ranjenih pa je več sto. Število nesreč je kljub novim cestnim predpisom in pažnji prometne policije še vedno preveliko. Minister Scelba proučuje nove odredbe proti divjim cestnim vozačem. Izjavil je, da bo odvzela policija za vsak cestni prekršek najprej vozno dovolilnico in zvišala globe.
IVovl bankovci
Razširile so se vesti, da bo Banca dTtalia izdala nove bankovce v vrednosti po 100 in 150 tisoč lir. Banka pa je te novice zanikala in je poudarila, da bodo ostali v obtoku samo bankovci po 10.000 lir kot naj viš ja vrednost. Te bankovce pa bodo v kratkem času izdali v manjši in bolj priročni obliki.
Rastite in
Globok izrek, ki pa danes že navdaja z veliko skrbjo sociologe in politike, človeštvo raste in se množi tako, da ga je vsako ieto 55 milijonov več. Število zemeljskih prebivalcev se približuje že trem milijardam. Računajo sicer, da je prostora še za kake tri miijarde ljudi. Goli računi pa ne izbrišejo dejstva, da je že danes polovica ljudi na svetu dobesedno lačnih. Družin z mnogimi otroki ni mogoče nasititi zgolj z upanjem na bodočnost; dokler ljudje žive na tem svetu, so potrebna konkretna dejstva, ne teoretične tolažbe. Pravična in družinsko usmerjena porazdelitev socialnih dobrin je še vedno osrednje vprašanje od naraščanju zemljanov v geometrični postopi-ci (2... 4... 8 ), pridobivanja življenjskih potrebščin pa v aritmetični postopici (2... 4... 6... 8...).
Drugi problem, ki se postavlja pred demografa, je vedno večje število žensk na svetu. Razmerje je danes tole: 49,9 odstotka moških in 50,1 odstotka žensk. Področje žene danes ni več kuhinja in otroci, marveč tudi odločevanje v javnem življenju. Povra-čamo se v matriarhat, ki bo utegnil prevre-či vse dosedanje gledanje na sociološko zgradnjo družbe.
Tretji problem, ki je tudi v zvezi s stalnim naraščanjem števila ljudi, je še vedno velika kulturna zaostalost in nepismenost. De-
Se poletje spreminja?
Venomer slišiš tarnanje, da se tudi vreme spreminja, in sicer na slabše. Pravijo, da ni več tako toplih in dolgih poletij, kot so bila nekoč.
Poglejmo, kaj pa pravijo vremenoslovci na podlagi znanstvenih opažanj in izkustev. Opazovanja veljajo seveda za nazaj. Kako bo v bodoče, seveda tudi vremenoslovci ne morejo natančno povedati.
Mednarodna meteorološka zveza je raziskala podatke o poletnem vremenu za severno Evropo, za srednjo in za južne dele srednje Evrope, to je za naše kraje. Proučila je število sončnih dni, ko kaže toplomer srednjo temperaturo 25 stopinj. Opazovanja se nanašajo na dobo od leta 1891 do 1960. Izkazalo se je, da so imeli do leta 1930 v severni Evropi povprečno 26 poletnih dni
v	letu. Med leti 1930 do 1960 pa je to števi-
lo	narastlo na 28.
V	srednji Evropi znašajo te številke 24 poletnih dni poprej, potem pa 31. V južnem delu srednje Evrope in torej tudi pri nas je povprečno letno število poletnih dni poskočilo po letu 1930 od 26 celo na 36. Pred ietom 1930 so imeli kar deset toplih polet nih dni manj.
Obenem s toploto so ugotovili, da narašča tudi množina padavin v poletnih mesecih. Ponekod je narastla za deset litrov na kvadratni meter. Te pojave smo letos tudi sami lahko opazovali in posneli, da postajajo poletja toplejša in da pade poleti tudi več dežja kot pred 30 leti.
Vesel dogodek
Našemu prijatelju doktorju Bogdanu Berdonu je soproga Eda povila v ponedeljek krepkega sinčka. Ob veselem dogodku čestitajo srečnima zakoncema vsi prijatelji in znanci z željo, da bi se sinček razvil v krepkega in bistrega fanta!
inožite se...
mografski letopis Združenih narodov navaja, da so še danes v Evropi države s 30 odstotki nepismenih ljudi; v južni Španiji celo s 35%. V Afriki ponekod nad 50 odstotkov. Posledica je, da v takih pokrajinah ne odločuje ljudstvo v svojih življenjskih pogojih in o svoji usodi, marveč klike in skupine, ki dostikrat zastopajo tuje koristi in ideologre, domačine pa potiskajo na vedno nižjo kulturno raven, da jih tem laže obvladajo.
V	teh vrstah je nakazanih le nekaj perečih vprašanj, ki so v tesni zvezi z naraščanjem prebivalstva. Rešiti jih bo treba, preden bo prišlo do katastrofe.
Obala pri Miramaru
VAŽNA OBLETNICA
V nedeljo je poteklo šest -let, odkar sta Italija in Jugoslavija /podpisali v Vidmu sporazum o maloobmejnem prometu, s katerim se je široko odprla meja med obema sosednima državama. Kako je ta dogovor koristen in važen za vse obmejno prebivalstvo, najbolj zgovorno pričajo podatki o prehodih. V 6 letih je namreč število prehodov s prepustnico znašalo skupno 33 milijonov in 627 tisoč, na samem tržaškem področju pa 26 milijonov in 617 tisoč.
V prvem letu, odkar je postal veljaven videmski sporazum, so zabeležili nekaj več kot pol milijona prehodov, naslednja leta pa je število prehodov naraslo, tako da zdaj znaša povprečno 5 milijonov letno.
Ob 6. obletnici važnega dogovora so tako na italijanski kot jugoslovanski strani po-! udarili vsestransko zadovoljiv razvoj in po- j tek maloobmejnega prometa. Na bližnjem I sestanku mešane komisije bodo razpravlja-
li	o izdaji novega besedila videmskega sporazuma, kar je potrebno, ker so bile medtem sprejete določene spremembe prvotnega besedila, kot je ustrezalo vsakdanjim potrebam. Ni pa izključeno, da bodo na tem sestanku proučili možnost, da se sprejmejo nove olajšave, ki naj omogočijo še pogostejše stike med prebivalstvom obmejnih področij ter še bolj poenostavijo prehode čez mejo.
ŽE VEČ KOT ŠTIRI MESECE...
Sedemdeset uslužbencev podjetja Arrigo-ni se že več kot štiri mesece odločno upira, da bi vodstvo podjetja ukinilo svoje urade v Trstu in jih preneslo v neko mesto v notranjosti države. Da bi to preprečili, so u-službenci, kot znano, pred več kot 120 dne-
vi	kratkomalo zasedli urade in ostale prostore v palači v ul. Galatti.
Spor je dosegel višek, ko je ravnateljstvo podjetja sporočilo stavkajočim uslužbencem, da so odpuščeni z dela. Prekinjene so bile hkrati telefonske zveze in Acegat je dobila nalogo, naj preneha dobavo električnega toka, česar pa mestno podjetje še ni izvršilo.
Za stavkajoče so se seveda ponovno zavzele sindikalne organizacije in tudi občinski odbor, ki je pozval ministrstvo za delo, naj čimprej skliče sestanek med predstavniki uslužbencev in podjetja, da se skuša zadeva urediti.
ŠE IŠČEJO KRIVCE
Kljub preiskavi policijska oblastva še niso odkrila zločincev, ki so v noči med 11. in 12. avgustom položili bombo pred sedež komunističnega »Delavskega krožka« pri Sv. Jakobu v Trstu. Peklenski stroj se je razpočil in poškodoval vhod v prostore krožka, a za srečo ni povzročil človeških žrtev.
Upamo in pričakujemo, da bodo oblastva prej ali slej vendarle iztaknila krivce ogabnega zločina, ki ga je vsa resnično demokratična javnost že odločno obsodila.
»KMEČKI TABOR«
V torek, 15. t. m., se je na Opčinah zaključil III. kmečki tabor, ki ga je priredila Kmetijska zadruga iz Trsta. Zanimiva prireditev je trajala tri dni. Obiskovalci so se zanimali zlasti za razstavljene kmetijske stro-
! je in za sodobno kmetijsko orodje ter na-| prave. Pozornost je vzbujala tudi razstava | s področja vrtnarstva, ki bi poleg živinoreje moralo biti ena temeljnih panog kmetijskega gospodarstva na Tržaškem.
Prireditelji »tabora« so poskrbeli tudi za zabavo in v ta namen povabili znane »Vesele planšarje« iz Ljubljane, ki se jih je razveselila zlasti mladina.
Ob tej priložnosti je Kmetijska zadruga tudi podelila nagrade svojim zaslužnim članom.
NOVO NASELJE V BARKOVLJAIJ
Ustanova INA-CASA prične v kratkem graditi v Bovedu pri Barkovljah novo, veliko naselje, ki se bo raztezalo na površini 22 hektarov. Skupno bo sezidanih 1200 stanovanj, za katera bodo potrošili štiri milijarde lir. Mestna občina pa bo poskrbela za ceste in za vodovodno ter električno napeljavo, kar bo skupno stalo 650 milijonov lir.
ŠTIVAN
Papirnica v Štivanu bo spet povečala svoj obrat. Te dni so izkrcali velikanske nove stroje za izdelavo papirja, ki so jih dobili iz Finske. Z novimi napravami bodo izdelali vsako minuto 900 metrov dolg trak papirja v širini petih metrov. Štivanska papirnica bo tako vrgla na trg vsako leto po
80.000	ton časopisnega papirja. Ta količina bo zadostovala vsem italijanskim dnevnikom za pol leta.
Podjetnikom gre žito prav dobro v klasje.
Z delavci je pa drugače. Slišijo se že razne pritožbe. Za domačine je pa najhujše, ker so se že začele diskriminacije. Zdi se, da prej dobi zaposlitev vsak tujec kot človek iz okoilice.
Nabrežina:
PRIZIV NA DRŽAVNI SVET
Pred kratkim smo zvedeli, da je Ustanova za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem (OAPGD) vložila priziv na državni svet proti ukrepu devinsko-nabrežinske občine, s katerim je bila omenjeni ustanovi odbita prošnja za gradnjo nadaljnjih 250 stanovanj v bližini Sesljana. Vsebina priziva nam ni podrobno znana, a se zdi, da pritožba v glavnem povzema vse tiste argumente, s katerimi določeni krogi skušajo izpodbijati zakonitost in upravičenost stališča nabrdžinske občinske uprave.
Ob tej priliki moramo ponovno poudariti, da to vprašanje ni samo pravnega, temveč predvsem političnega značaja in je zato potrebno, da njegov potek in razvoj od blizu spremljajo politične in druge slovenske organizacije. Množično in načrtno naseljevanje italijanskega življa v slovenske kraje je namreč najučinkovitejše raznarodovalno sredstvo in je zato zakonit, a odločen odpor našega prebivalstva povsem upravičen.
šempolaj:
V	KRATKEM PRICNO POPRAVLJATI ŽUPNIŠČE
Pred dobrim tednom dni so na Tehničnem uradu v Trstu oddali na javni dražbi popravljalna dela v župnišču v Šempolaju. Ta zadeva se vleče že več let, a je postala aktualna zlasti ob imenovanju novega šem-
polajskeoa župnika g. Mazorc, ki zaradi slabega stanja, v katerem se nahaja župnišče, sploh v njem ne more stanovati. Za popravljalna dela je občinska uprava dala na razpolago milijon lir, kar po sodbi občinskega tehnika zadostuje za osnovna popravila. Na dražbi je dela prevzelo podjetje Veronese. Pričakuje se, da se bodo dela pričela sredi septembra.
NOVI PREDSEDNIK
Za novega predsednika Ustanove tržaškega velesejma je pristojno ministrstvo imenovalo kap. Giovannija Suttoro, ki je obenem podpredsednik tržaške Trgovinske zbornice in prvak Italijanske liberalne stranke.
V	nekaj dneh bo bivši predsednik ing. So-spisio, ki je vodil pomembno tržaško ustanovo od njene ustanovitve pred 12 leti, predal posle svojemu nasledniku.
šolska vest
RAVNATELJSTVO SLOVENSKE NIŽJE INDUSTRIJSKE STROKOVNE ŠOLE V TRSTU (Rojan, ul. Monlorsino št. 8/II'I) obvešča, da traja vpisovanje v I., II. in III. razred za šolsko leto 1961-1962 do vključno 25. septembra vsak delavnik, od 10. do 12. ure. Obenem opozarja učence in učenke, ki so bili pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni in razredni izpiti v ponedeljek, 4. septembra, ob 8.30.
Podrobni razpored in urnik posameznih izpitov sta na vpogled na razglasni deski šole:
/j euie&ha V//ot*r»ii§f ri
ŠENTLENART
Srebrna maša. V šentlcnartski fari smo pred tremi nedeljami obhajali slovesnost srebrne maše. Petindvajsetletnico mašniške-ga posvečenja je praznoval g. Evgen Očnjak Ob pritrkavanju zvonov, med mlaji in veliko množico vernikov sta spremljala g. jubilanta pred oltar stric in teta v imenu že pokojnih staršev. Tudi ta dva sta obhajala svoj jubilej, in sicer zlato poroko. Srebrna maša in zlata poroka v isti rodbini sta pač redka slučaja!
V	cerkvi je imel slovesni govor srebrno-mašnikov bratranec p. Lovrenc Ošnjak, misijonar na Portugalskem. Slavljencem je poslal svoj pastirski blagoslov tudi videmski nadškof. Številnim čestitkam se pridružujejo vsi rojaki in znanci!
VISKORŠA
Naša vas je učakala zadnjo nedeljo julija veliko slovesnost. Srebrno mašo je zapel med domačini g. Artur Blazuto. Več let je pastiroval na fari v Lijesah pri Hlodiču. Laško leto pa se je zaradi slabega zdravja odpovedal dušnemu pastirstvu. Ob jubileju voščimo g. Blazutu, da bi se mu predvsem vrnilo zdravje in da bi spet mogel orati ledino v božjem vinogradu!
NADIŠKA DOLINA
Še pred velikim šmarnom se je poletno vreme pri nas kar nenadoma sprevrglo v' nevihte in neurja. V Strmici je treskalo i*1 bučalo, da je bilo kar groza. Strela je udarila v senik soseda Luka Franca. Zgorel je do tal in vse seno v njem. Gospodar ima precejšnjo škodo, ker ni bil zavarovan pf°' ti streli in požaru. Taki slučaji so opomij1 našim ljudem, da je le potreba odšteti t!' ste denarce za zavarovanje proti nezgodam-
Okrog čenebole je tudi pritisnilo hud0 vreme. Toča je povzročila precejšnjo šk°" do, posebno po vinogradih. Sodijo, da Jc
Gorica:
NEKAJ DROBTINIC
Goriški občinski odbor je na zadnji seji uredil več upravnih vprašanj, ki so že nekaj časa čakala na rešitev. Sklenjena je bila na primer pogodba za dobavo kuriva mestnim podjetjem. Odobren je bil nadalje nakup nekaterih parcel, potrebnih za razširjenje cest. Odbornik Moise je poročal o delovanju zavetišča za stare. Potrjen je bil tudi odkup pesniške zbirke »Sagra di Santa Gorizia« Vittorija Locchija in natis vodiča v občni Mariano, ki predstavlja osmi zvezek turstične zbirk'-* »Itinerari Isontini«. Končno se je odbor spomnil tudi slovenskih šol in odobril nakup enega magnetofona in enega radijskega aparata. Veliko sicer to ni, vendar smo hvaležni tudi za to drobtinico v upanju, da bodo odborniki pri-poznali še druge potrebe, ki tarejo naše šole.
KRMIN
Kakor vsako leto se krminski odbor za tujski promet tudi letos že pripravlja na tradicionalni praznik grozdja. Poleg običajne razstave grozdja bo odprta tudi pokušnja vina, čeprav še ne novega pridelka. Za veselje bo pa preskrbljeno tudi z drugimi prireditvami.
- Mnnnlbltr§ f tuliti a
vzela polovico vinskega pridelka, že pred tremi leti nas je hudo prizadelo, zdaj pa spet!
SV. VIŠARJE
Veliki šmaren je bil vselej tisti praznik, ko so prihajale na goro velike množice romarjev. Letos jih je tudi bilo precej, a ne toliko kot prejšnja leta. Nekam čudno se to sliši, ko imamo sedaj vzpenjačo, ki pelje na vrh. Pri Ovčji vasi je na praznik sicer stalo nad 150 avtomobilov, pravih romarjev pa je bilo malo. Dopoldne je bilo svetišče še polno. Slišalo se je tudi slovensko petje, popoldne pa je biila cerkev skoro prazna. Omeniti moramo, da je mojster Tone Kralj popravil svoje slike, katere je bila vlaga že močno izlizala. Umetniško okrašena cerkev se kaže zopet v nekdanji lepoti.
Menda bolj kot za romarje je poskrbljeno za izletnike. Pri vstopu in izstopu žičnice sta na razpolago dobro opremljena bara. Na vrhu, pri Mešnikovih, stoji že kar čeden hotel z dvema prostornima jedilnicama. Tržaški planinski klub bo pa zgradil za svoje člane prav moderno gostišče. Vodstvo svetišča bo pa moralo poskrbeti tudi za romarska prenočišča; v današnjih časih niso več primerne tiste smrdljive sobice, natrpane s slamo.
TRBIŽ
Na veliki šmaren smo doživeli v našem mestu veselo presenečenje. Krajevni turistični odbor je priredil na glavnem trgu folklorno zabavo. Prejšnje dneve so' nastopa’e razne skupine z narodnimi plesi in petjem. Največje zanimanje je pa na praznik vzbujala folklorna skupina z Jesenic, ki re je predstavila z narodnimi plesi, ki so značilni za posamezne jugoslovanske republike. Napovedovalec je posamezne točke spremljal z opombami v italijanskem, nemškem 'n tudi v slovenskem jeziku. Poslušalci so bili prijetno iznenadeni, ker je prišla tudi slovenščina do izraza.
ŠTEVERJAN
Samo kot kronisti omenrmo, da smo v nedeljo imeli nekaj več gostov kot ob drugih nedeljah. Vršilo se je namreč drugo nagradno tekmovanje slikarjev iz goriške, tržaške in videmske pokrajine. Slikanje na prostem vpričo gledalcev ali kakor imenujejo to tekmo »ex temprre« je nekaj podobnega kot tekma balincarjev ali kvartopircev, zato pač ima hitrostno tekmovanje v umetnosti bolj turistični kot pa resni pomen. Tako je bilo tudi v nedeljo v Formen-tinijevem parku in v njegovi osmici čeprav so se prireditve udeležili tudi nekateri priznani slikarji. Vseh je bilo 66. Prvi nagradi po 50 tisoč lir je razsodišče prisodilo slikarjema Ciussiju iz Vidma in Perizziju iz Trsta. Lepo popoldansko sonce je privabilo še precej obiskovalcev.
GORIŠKO LETALIŠČE
Goriško letališče je še vedno odprto vprašanje. Pred dvema letoma je obstajala nevarnost, da bo popolnoma ukinjeno in da se bo ves letalski promet ustavljal v Ron-kah. Samo dve ali tri stara letala so še brnela v zraku in vozila izletnike na ogled go-riških streh. V enem letu pa so se razmere nekoliko spremenile. Letala družbe Alitalia že pristajajo na mirenskem letališču po enkrat na dan. Seveda, če izstopi pet potnikov, je to že veliko. Vendar upajo, da se bo promet razvil. Postavili so že letalske lope za petnajst letal. Kljub vsem prizadevanjem pa bo noriško letališče, ki je tik ob meji, ostalo še vedno le turistična točka za krožne polete nad mestom.
SOVODNJE
Tujec, ki morda že ni bil eno leto v naši Vasi, se bo kar čudil, kako je spremenila svoje lice. Svoje dni so stale hiše le vzdolž ceste od Tomšičeve gostilne s presledki do župnišča in zaselek proti Vipavi. Danes se pa začno že pri novi tkalnici in se vlečejo nepretrgoma do železniškega mosta. Nove stavbe imajo prav moderno in lepo lice. Kar na obiskovalca zelo lepo vpliva, so cvetlice, katere vidiš na oknih in vrtičih vsake hiše.
Kopanje jarka za vodovodne cevi je v polnem delu. Asfaltna cesta je skozi vas že vsa razrita. Prevažanje po njej je celo nevarno, zato upamo, da bodo vsaj do zime dela dokončana. — Zelo potrebno bi tudi bilo, da bi prepleskali pročelje osnovne šole. Napisi na njej so že vsi izprani od dežja. Na ovalni tabli se bere sedaj samo italijanski napis »scuola elementare«. Sodimo, da bi lahko zopet napisali tudi v slovenščini. Sicer pa je celotno šolsko poslopje, ki je ena izipgd najgrših stavb v občini, zelo potrebno popravila.
Vsakdo se tudi čudi, da se pokrajinski odbor še ne zgane in začne z asfaltiranjem ceste od zgornjega pila do novih hiš v štan-drežu. Z asfalta prideš v prah, nato zopet na asfalt. Toliko se o tem delu ceste že go-\ori, dejanj pa še pričakujemo.
GRADEž
Prejšnji teden so gradeški ribiči imeli veliko srečo pri ribjem lovu. Izpluli so s petimi motornimi čolni in so ujeli 250 sto-
tov tun. Takega obilnega lova že dolgo ne pomnijo. Ribiči so zaslužili 7 milijonov lir, čeprav so vse ribe prodali kar na debelo. Ugodno vreme in dobri morski tokovi obetajo, po mnenju starih ribičev, še nekaj tako polnih mrež.
GORIŠKI »TRAMVAJ«
Odkar je nehal zvončkljati po goriških ulicah stari tramvaj po tračnicah še na konjsko vprego, menda niso prenehale pri tožbe zaradi te vrste cestnega prometa. E-lektrični tramvaj je končal v ropotarnici, potem ko je bil prodan nekam na Reko ali v Opatijo. Po vojni je prišel Rdbijev avtobus. Spočetka je šlo še nekam dobro. Nato so prišle težave med podjetjem in občino, med vodstvom in uslužbenci, vozila so zastarela. Ribija je zamenjala družba ATA. Meščani so upali, da bo vse gladko tek1 o. Nekaj časa je res šlo, zdaj pa je že več kot pol leta, odkar občinstvo po pravici godrnja nad tem podjetjem.
Ravnateljstvo menda res misli, da so meščani ustvarjeni zaradi podjetja in da niso avtobusi zaradi njih koristi. Vozni red avtobusov nikakor ne ustreza željam prebivalstva. Pri večernih vlakih se na južni postaji vedno tare dosti potnikov, ki morajo zlasti v deževnem vremenu čakati tudi po četrt ure, da se primaje avtobus na postajo. Kdor se ne more preriniti v voz, je obsojen še na drugi četrt ure čakanja, ali pa mora peš po dolgem Korzu. Ce se človek le malo pritoži, čemu ne podvoje voženj ob prihodu vlakov, prejme cd nadzornega o-sebja skoraj ukor. Vozovi so tudi že stari in pri naglem dirkanju mečejo natrpano občinstvo zdaj naprej, zdaj nazaj, kakor stara barka. Nezadovoljni so potniki nezadovoljno osebic podjetja, ki meni, ch moraš biti še vesel, če te pelje. Zato je prav umestno, da sta dva občinska svetovalca vložila na goriškega župana pritožbo in vprašanje; kako misli občinska uprava odpraviti te napake. Najbolje bi seveda bilo, če bi mestna občina vzela popolnoma v svoje roke upravo avtobusnega prometa, kot je ustaljeno že po drugih mestih.
ZA DIJAKE
Dijake, ki imajo popravne izpite na srednih šolah, obveščamo, da se bodo začeli izpiti v ponedeljek, 4. septembra, ob 8.30.
Zrelostni izpiti so pa določeni za 15. septembra.
OOO
Začetek novega šolskega leta bo 2. oktobra.
oco
Kandidate za suplence opozarjamo, da morajo vložiti prošnje za namestitev do 1. septembra na ravnateljstvo šol.
POROKA
V	ponedeljek sta si obljubila večno zvestobo gdč. Ileana Ferlat in g. Leon Kakeš. Nevesta je profesorica na slovenski višji gimnaziji v Gorici in izhaja iz znane goriško-mirenske družine. Ženin pa je iz Nabrežine. Novemu paru želijo vsi znanci in prijatelji mnogo sreče na novi življenski poti. čestitkam se pridružuje tudi naš list.
NOV ODDAJNIK
Z nedeljo, 13. t. m,, je začel delovati nov relejni ultrakratkovalovni oddajnik »Gorica MF«, namenjen prenosu oddaj radijske postaje Trst »A«. Oddaja s frekvenco 98.3 Megahertza in omogoča dobro sprejemanje radijskih oddaj v slovenskem jeziku v vsej goriski pokrajini.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
VTISI IZ MOSKVE
Tržaški publicist g. Mitja Volčič je imel letošnje poletje redko priložnost, da je obiskal Sovjetsko zvezo. Njegovi vtisi niso «ideološko vezani*. Zato smo ga naprosili za prijaznost, da nam odgovori na nekaj vprašanj, ki bi utegnila zanimati naše bralce.
Kaj Vas je gnalo na obisk v Sovjetsko zvezo, g. Volčič?
Poslovna in privatna radovednost, želja po izpopolnitvi jezika.
Katere kraje ste videli?
Moskvo, Leningrad, obmejna mesta, samostane in kolhoze okoli Moskve.
Kakšen vtis so napravili na Vas ljudje v glavnem mestu Rusije?
Napravljajo vtis, kot bi bili vedno na potovanju, morda zaradi torb in mrež, ki jih imajo v roki. Obrazi kažejo na nedavno doselitev s podeželja. Množica je čista in zelo pogosto imajo ljudje v rokah knjigo, ki jo odprejo, medtem ko čakajo v vrsti ali se peljejo s podzemeljsko železnico.
Ali odgovarja ruski človek predstavi, ki ste jo imeli o njem?
Zlasti med starimi je brez števila takih, ki se zde, kot bi istopili iz kaže Gogoljeve ali Dosto-jevskijeve knjige.
Se Vam zdi, da je po svoji miselnosti zelo različen od zahodnega človeka?
Po sto reportažah in knjigah, ki smo jih zadnje čase brali, je pač težko odkrili bistvena presenečenja.
Kakšen vtis ste dobili o njihovi mentaliteti?
Pogojen je od štiridesetletne vzgoje, pa tudi prej povprečni Rus ni imel na sebi mnogo zahodnega. Morda bi lahko tehnična civilizacija služila za skupni imenovalec.
V	soboto zvečer tudi Rusi radi pijejo, so gostoljubni, mehki, emotivni, imajo v sebi še mnogo tega, kar gre v svet pod splošnim reklom: slovanska duša.
Tisti, s katerimi sem prišel v stik, so mnogokrat nekritični do lastnega okolja, zaljubljeni v lastno domovino, lastne interese identificirajo z vladnimi. Poznajo obrazce in obrede, po katerih teče javno življenje in ki jih je treba spoštovati za mirno življenje, a jih ne teži.
In ste opazili pri njih kako religioznost?
Pri mladih ne.
Kak vtis imate o sovjetskem kulturnem življenju, kot ga pač lahko presodi tujec? Je intenzivno in idejno bogato?
Imam vtis, da je razmeroma intenzivno, idejno pa seveda nujno speljano po določenih tirih.
Kako so oblečeni, sodeč po ljudeh na moskovskih ulicah?
Pojem elegance v zahodnem smislu je neznan.
In ženske?
Tudi za njih velja, razen izjem, skoraj isto.
Zanima Ruse in zlasti mladino, kakšno je življenje na Zahodu?
Kažejo največje zanimanje za vse tuje izkušnje.
So pokazali kakšno zanimanje za Vas kot človeka, ki gorovi slovanski jezik?
Ne posebno. Kot vsem pripadnikom velikih narodov se tudi Rusom zdi povsem naravno, če se kdo uči njihovega jezika in mojo mešanico slovenščine in ruščine so kvečjemu vzeli kot nepopolno obvladanje ruščine.
Kako je urejen tujski promet? Se more primerjati z zahodnim?
Tujski promet se le s težavo prebija skozi počasnost natakarjev, birokratske težave in trenutno še pomankljive turistične strukture.
Ste prišli skupaj z intelektualci? So vedeli kaj o Slovencih?
Imel sem vtis, da sovjetske intelektualce zanimajo bolj ideološke kot nacionalne meje in da so za njih Slovenci samo zemljepisni podatek.
In kako so poučeni o Jugoslaviji in Italiji?
Kot jih Pravda uči.
Kakšno predstavo imajo v splošnem o dogajanju v svetu?
Nekoliko shematično, brez sivih senc oziroma odtenkov. Italija je zanje razdeljena na desničarje in na komuniste. Socialisti so omahljivi komunisti, krščanski demokrati so potencialni desničarji. Vmes nič.
So nezaupljivi?
Stiko z njimi je lahko dobiti. Po cestah, v tramvaju, v javnih obratih. Za tuje opazovalce je prav v tem največja spremembra v primerjavi s stanjem pred desetimi leti.
In ruska pokrajina?
Prav taka, kot jo prikazuje ruska literatura: izbe, polja, breze, iglavci, pa spet izbe na holmu, blatna steza, živina, breze. Nekako kot morje, vedno enako, vedno drugačno.
Kakšen vtis so vam napravile sovjetske oblasti?
Zelo prijazne, dokler ni treba sprejeti osebne odgovornosti.
Ste prišli v stik s kakimi sovjetskimi ljudmi neruske narodnosti?
Srečal sem v Moskvi nekaj Armencev, vendar sem imel vtis, da jih njih neruskost ne teži in da so nacionalni momenti povsem drugotni v primerjavi s socialnimi.
Šo zadovoljni v nacionalnem pogledu ali se čutijo nadvladane od Rusov?
Sovjetski jezikoslovci so kodificirali 70 jezikov, ki so pred tem obstajali samo v dialektih. Pri vseh so uvedli (podatka nisem mogel preveriti) cirilico, tudi tam kjer se s strukturo jezika ni skladalo. Toda kdo bo gledal darovanemu konju na zobe? Pastirji, ki so zasilno poznali narečje, pa so dobili knjige, šole in pismeni jezik, gotovo niso protestirali.
In vaš splošni vtis?
Seštejte vi: plus delo za vse, minus nezadovoljiva produktivnost, plus pomanjkanje občutka manjvrednosti, minus dogmantičnost, plus težka industrija, minus nezadovoljiva razdelje-valna mreža, plus desetletno šolanje, minus kulturna sladkobnost; tako plus in minus skoii pol ure. Vsakdo precenjuje, ocenjuje ali podcenjuje posamezna vprašanja skozi lastna očala.
_ 0 —
Razvoj jezika
Pri založniku Sansoniju je izšlo v drugi izdaji veliko delo najboljšega sodobnega poznavalca italijanskega jezika Bruna Migliorinija, in sicer »Storia della lingua italiana« (Zgodovina italijanskega jezika). Pisatelj spremlja ter kritično raziskuje zgodovinski razvoj italijanščine od njenih začetkov do današnjega njenega viška. V globoko znanstveni razpravi se kažejo vzponi in padci jezika, z njimi vred se pred bralca razgrinja tudi vsa zgodovina italijanske kulture. Cena knjige je pa precej visoka, 7000 lir.
Italijanski radio je tudi izdal brošuro z naslovom »Tisoč let našega jezika«. V zbirki je objavljena skupina jezikoslovnih predavanj, ki obsega dobo od »plačito di Capua« leta 900 do danes.
tfmtt kiparja Jake ffamtiShu
Umrl je znani slovenski kipar Jaka Savinšek. Smrt ga je dohitela v Kirchheimu pri Wi.irz-burgu v Nemčiji, kjer je delal na mednarodnem kiparskem simpoziju. Star je bil šele 39 let.
Jaka Savinšek se je rodil leta 1922 v Kamniku, gimnazijo in umetnostno akademijo pa je študiral v Ljubljani. Prvo razstavo je imel leta 1950 v Ljubljani, nakar je še večkrat razstavljal samostojno in kolektivno doma in v tujini. Bil je priden ustvarjalec, svoje kipe je izdeloval iz vseh mogočih materialov, uveljavljal pa se je tudi kot scenograf in ilustrator.
Spomeniki, ki jih je ustvaril Jaka Savinšek, stoje v Novem mestu, v Celju, Ptuju, Kobaridu, Črnomlju in še drugod.
KULTURNE VESTi
V Rimu je umrla 13. t. m. znana tržaška slikarka Maria Lupieri. Stara je bila 60 let in je bila že dalj časa bolehna.
V Milanu je umrl slavni italianski slikar Mario Sironi. Pripadal je od vsega začetka futurističnemu gibanju. Star je bil 76 let.
Na francoski Rivieri so neznani tatovi spet ukradli pet dragocenih slik iz neke vile v Beau-lieu-sur-Mer. Lastnik je bil odsoten.
V Budimpešti je umrl ugledni madžarski kipar Mark Vedres. Dočakal je 90 let. Dvakrat je dobil Kossuthovo nagrado.
Iz Nacionalne galerije v Londonu so ukradli Goyev portret vojvode VVellingtona, vreden
140.000	funtov. Policija je mrzlično na delu, a doslej zaman.
Edvard Kocbek je objavil v zadnji dvojni številki «Naše sodobnosti« dolgo razpravo o Alžiriji.
Slovenski filmski delavci in umetniki, ki so se udeležili letošnjega filmskega festivala v Pulju, se hudo pritožujejo nad njegovo slabo organizacijo. Te tožbe se zdaj ponavljajo že vrsto let, a je vedno slabše...
Rita Hayworth še vedno rada menjava... može. Zdaj se bo ločila že od petega. To je filmski producenl James Hill.
V Parizu pričakujejo invazijo črnskih pevcev in pevk. Kljub temu, da pojejo ljubke in duhovite francoske popevke v afriškem ritmu in z afriško... izgovarjavo, pravijo Francozi, da imajo njihovo invazijo še vedno rajši kot nemško ali... rusko.
Na hebrejski univerzi v Jeruzalemu so se zbrali pretekle dni na kongres učenjaki z vsega sveta, da so razpravljali o problemih judovske zgodovine in kulture, zlasti v daljni preteklosti. Kongres so odprli zelo slovesno v prisotnosti predsednika republike in ministrskega predsednika.
Mladi slovenski literati v Celovcu so izdali novo številko zbornika «Mladje». V njem najdemo pesmi, novele in članke.
V Narodni galeriji v Ljubljani je odprta že od 'ulija izredno zanimiva in bogata razstava slovenskega baroka, slik, kipov, knjig itd.
Hemingwayeva vdova je prispela v Havano, kjer išče v bankah moževe rokopise, katere je baje zapustil še neobljavljene. Namerava se za stalno naseliti na Kubi, na nekdanjem moževem posestvu.
Prizor iz jugoslovanskega igranega filma »Štirinajsti dan«, ki se posegel po zanimivi tematiki iz sodobnega življenja.
GOSPODARSTVO
Za rdečico ne zbolijo le prašiči
če govorimo o rdečici, mislimo, navadno | na rdečico pri prašičih in se nam niti ne ^ sanja, da zanjo lahko zbolijo tudi živali in celo človek. Rdečica ne razsaja samo po Evropi, marveč po vsem svetu. Le v Angliji se zaradi strogih zdravstvenih ukrepov redkokdaj pojavi. Obolelo žival namreč zako-ijejo in sežgejo ter skrbno razkužijo vse, kar je prišlo z obolelo živaljo v dotiko.
Kot sta 1. 1882 dokazala znanstvenika Pasteur in Thuillier, je povzročitelj rdečice bacil, ki mu znanstveniki pravijo »bacillus Erysipelatis suum«. To je zelo majhno bitje, saj je dolgo komaj poldrug mikromili-meter (tisočeri del milimetra), široko pa približno dvakrat toliko.
Mnoga opazovanja so dokazala, da rdečica napada mnogo vrst sesalcev, in sicer poleg svinj še goveda, bivole, pse, ovce, koze, kunce in tudi mačke. L. 1885 je znanstvenik Schottelius dokazal, da rdečica okuži tudi človeka in pozneje so jo večkrat ugotovili pri živinorejcih, živinozdravnikih, mesarjih, kuharjih itd. A kako je prešla bolezen z živali na človeka? To se lahko zgodi na razne načine, človek se lahko okuži, če se je ranil, ko je imel opravka z živaljo, ki je zbolela za rdečico ali poginila, še večkrat pa se
Poznaš “Landsberger“?
To nemško ime je med naprednimi živinorejci vedno bolj znano. »Landsberger« je posebno posrečena zmes deteljne travulje, ki daje ogromne količine zelo redilne krme. Recept so sestavili Nemci, ga izdatno doma preizkušali, potem pa ga je prevzelo tudi inozemstvo. V Italiji sejejo »Landsberger« posebno v Lombardiji, od koder so prevzeli recept naši živinorejci. Ta detelj-na travulja je povsod znana pod istim imenom.
»Landsberger« je deteljna travulja, ki je sestavljena iz detelje inkarnatke, kosmate grahorice in italijanske ljuljke. Za poseja-nje površine 1 ha (10.000 m5) potrebujemo 25 kg detelje inkarnatke (trifoglio incarna-to, ruša trava, laška detelja), 20 kg grahorice (veccia villosa) in prav toliko italijanske ljuljke (loio italiano, loiessa). čas setve je različen: nekateri sejejo šele konec septembra ali v začetku oktobra in imajo r°tem samo eno košnjo, ki pa lahko doseže tudi 800 stotov zelene krme na ha. Mnogi pa sejejo »Landsberger« že konec julija ali v prvih dneh avgusta in imajo potem že pred zimo eno malo, spomladi pa obilno košnjo izborne krme.
Obilnih košenj seveda ne bo imel, kdor bo sejal na pusto, slabo preorano in nepo-gnojeno zemljišče. Tudi »Landsberger« zahteva dobro pripravljeno, to je zrahljano in pognojeno zemljo. če sejemo po krompirju, kateremu smo izdatno gnojili, ni potrebno posebno gnojenje. Zadostuje, da raztrosimo na vsakih 100 m-’ po 4 do 5 kg »fosfazo-to potassico 11-22-16« (glej članek o repi).
Za moderno kmetijstvo, ki temelji vedno bolj na živinoreji, je »Landsberger« velikanskega pomena in je popolnoma pravilno, da živinorejci sejejo vedno več te deteljne travulje.
čovi:k okuži, če zaužije meso takih živali. Ugotovljeno je bilo namreč, da bacila rdečice ne uničita niti navadno kuhanje niti praženje skozi 2 in pol ure. Živega in virulentnega (povzroča bolezen) bacila so našli v 3 mesece starih salamah, ki so bile napravljene iz mesa za rdečico obolelih živali.
Rdečica čestokrat napade perutnino, in sicer kokoši, purane, race, golobe, fazane in nekatere vrste ptičev v živalskih vrtovih. O-kuženje nastane zaradi skupnega življenja obolelih in zdravih živali, ali ker so zdrave živali zaužile kakšno hrano ali tekočino, okuženo po odpadkih, ostankih krme, mesa ali drugih delih živali, ki so poginile zaradi rdečice.
Živali, ki zbolijo za rdečico, ne marajo jesti, postanejo otožne in mrzlične, pospešeno dihajo, srčno bitje je hitrejše in močnejše; pri obolelih prašičih izgubi dlaka blesk in postane štrleča, pri perutnini izgubi perje svoj blesk, peruti visijo navzdol. Obolele živali se ločijo od zdravih in se navadno zavlečejo v kakšen kot.
Rdečica povzroča velike izgube, ker zaradi te bolezni letno pogine mnogo živali. Prevečkrat se namreč zgodi, da zdravljenje — vcepljenje primernih cepiv — ne zaleže. O-bolenje pa lahko preprečimo s pravočasnim cepljenjem, ki bi se moralo izvršiti dvakrat na leto. če pa se je rdečica že pojavila, moramo o tem obvestiti živinozdravnika in se natančno ravnati po njegovih navodilih.
—0—
KDO JE KRIV?
Letošnja žetev na češkem se obeta zelo slaba, časniki iščejo vzroke v slabem vremenu, ki je vladalo vse poletje in ni moglo žito dozoriti. Še bolj čudno pa je, po pisanju praškega lista »Prače«, da je še polovico žita na polju. Požetega je komaj 60 odstotkov. Manjka namreč kmečkih delavskih rok. Listi vabijo vsa industrijska podjetja, naj prisilijo delavce, da bi šli pomagat kmetom na polje in pospravili jesenske pridelke.
Repa je tudi važna
Repo sejemo za človeško in živalsko krmo. človek uživa kuhano, pečeno, praženo ropo in kislo repo. Tako je pravzaprav bilo nekoč, ko je bila repa važno hranilno sredstvo. Kako je pa danes? Moderni človek pravi, da je repa dobra le s klobasami; klobase poješ, repo pa zavržeš. Žival pa ni tako razvajena in prav rada uživa repo.
če hočemo pridelati mnogo repe, moramo sejati pravočasno — okoli velikega šmarna — v dobro pripravljeno zemljo. To pomeni, da mora biti njiva globoko preorana in dobro pognojena. V poštev pridejo skoraj samo kemična — umetna gnojila, ki hitro učinkujejo, ker drugače ne morejo koristiti repi, kajti ta ostane na njivi le nekaj mesecev. Najprimernejše in najcenejše gnojilo je »fosfazoto potassico 11-22-16«, ki vsebuje vse tri najvažnejše redilne snovi za rastline v primernem razmerju: vsebuje namreč 11% dušika (azoto), 22% fosforne kisline (fosforo) in 16°/o kalija (potassio). Tega gnojila raztrosimo po 6 do 8 kg na vsakih 100 m2 zemljišča, in sicer trosimo vrhu preorane, a še ne pobranane njive.
Sejati moramo seveda dobro sorto repe.
V	glavnem razlikujemo okroglo — ploskna-te in podolgovate sorte repe. Najboljše seme pridelamo doma, ker v tem primeru ve mo, kaj sejemo. V trgovini se prevečkrat naleti na slabo seme, posebno pri dolgih sortah, kjer je koren na vrhu še dovolj širok, a je spodaj čedalje bolj šilast. V trgovini sta najbolj priporočljivi sorti Norfolk (okroglaplosknata) in Alzacija (podolgovata).
Repo sejemo redko, saj je znan kmečki pregovor: na vsakem koncu njive po eno seme, na sredi pa dve. Pregosto sejana repa ne daje zadovoljivega pridelka, čeprav jo še tako redčimo. Redčiti pa je potrebno v vsakem primeru. Repo prečesto napadajo gosenice metulja belina. Gosenice uničujemo s prašenjem. V ta namen uporabljamo »gesarol 5« ali »lindapolvere« in še druge pripravke, s katerimi se običajno borimo proti koloradskemu hrošču na krompirju, melancanah, paradižnikih, papriki itd.
če smo njivo primerno pripravili, lahko pridelamo na vsakem aru, to je na površini 100 m'-', po 500 in tudi več kg repe.
ZKMA EN BOM
Bogastvo zdravih zob
Vsi se moramo potruditi, da nudimo zobem tisto nego, ki jim je potrebna in to zaradi zdravja, lepote in nemalo tudi zaradi »nevšečnosti z zobozdravniki«. Zdravniki so enotnega mnenja, da tudi najboljša proteza ne more nadomestiti naravnih zob.
Najprej besedico o zobni pasti, ki je proizvedena na osnovi kalija, magnezija, fluora, azulyna ali klorofila. Vse te snovi ugodno vplivajo na zobno skle-nino. Zato bomo uporabljali zdaj to zdaj ono pasto. Le eno drži: fluor se je izkazal kot najboljše preventivno sredstvo proti zobni gnilobi.
Dobra ščetka je prav tako važna kot zobna pasta. Ako so ščetiniee obrabljene, razredčene ali potlačene, je ščetka neuporabna in jo čimprej zavrzimo. Najboljše so prave svinjske ščetine, glede nylona pa so strokovnjaki mnenja, da je za zobno sklenino celo škodljiv. Svinjske ščetine so boljše trde kot mehke, ščetkali pa ne bomo preveč močno in tjavdan. Predvsem naj velja pravilo: ščetkati je treba v vseh smereh, na notranje strani kočnikov pa je treba še posebej paziti. Zobe bomo očistili obvezno po vsaki jedi. Po končanem čiščenju je zelo priporočljivo, izplakniti usta in zobe.
Ne odlašajmo obiska v zobni ambulanti. Ko začne zob boleti, je že prepozno. Jalovi izgovori in tolaženja so zaman. Čim prej bomo obiskali zobozdravnika, tem manj bo vrtanja in bolečin. Bodimo glede tega odločni in nepopustljivi in obiščimo zobozdravnika vsaj trikrat na leto.
Zobni kamen je sitna in tudi nevarna reč. Mineralne soli, ki sc nabirajo na zobni sklenini, vsebujejo tudi mikrobe, ki največkrat začno nažirati zobe. Zato si bomo najmanj dvakrat na leto dali zobni kamen temeljito očistiti.
(nd)
Drobni nasveti
♦ Čevlje sezujemo in jih še tople namažemo s pasto. Šele zjutraj jih odrgnemo s krpo ali krtačo, ker tako dosti laže dosežemo blesk.
♦ Če hočete ublažiti vonj po ribah, kadar jih kuhate, dolijte vodi nekoliko mleka.
♦ Pri mesarju ste dobili žilavo meso. Če ga nameravate kuhati, dodajte vodi, v kateri ga kuhate, eno do dve žlici kisa.
♦ Prva pomoč pri preozkih čevljih: dobro jih navlaži z mešanico vode in kisa.
37.
Priredil R. B.
STRTA. SRCA
Počasi se je dvignila in je odprla vrata. Nobene besede ni izrekla, marveč je samo z veseljem v očeh pogledala mladega moža, ki je pravkar stopil v sobo.
Ko so se zaprla vrata za njim, je mladenič čutil, da ga je redovnica narahlo prijela za roko. Njegov obraz je bil vznemirjen. Deliča se je na postelji obrnila. Zlati lesk je sijal iz njenih oči, ko se je zazrla v Obraz ljubljenega mladeniča.
»Ah, kje so že tisti časi,« je spregovorila Adrana, zdaj redovna sestra, »ko si še kot deček hodil z mano. Skupaj sva živela in se igrala. Ralf, sem te klicala, moj polbrat si bil in si še danes. Tvoja mati te je prinesla v hišo, ko se je moj oče drugič poročil. Danes sem še bolj srečna, ker mi pomeniš še dosti več kot takrat. Osrečil boš mojo Delico in jaz se bom smela imenovati vajina mati.«
Ralf Dornik je komaj, komaj zadrževal solze. Globoko ganjen je gledal v dobrohotne oči redovnice. Nato se ji je približal in se je dotaknil z ustnicami njenega obraza.
V	tihem ganotju mu je privrela iz srca ena sama beseda »mati.« Ta beseda je Adrano neizmerno osrečila.
»Bodita srečna, otroka,« je šepetala kot \ molitvi, »bodita srečna tako, kakor sem sanjala nekoč, da bom jaz srečna.« Glas se ji je utrgal, čez hip so se pa zalesketale Adranine oči. Sklenila je roke Deliče in Ral-fa in izrekla svečan blagoslov: »Vsemogočni naj blagoslovi vajino življenjsko pot. Naj vama dodeli vse, kar je bilo odrečeno mojemu ljubljenemu rajnemu možu in meni« !
Hotela se je obrniti, da zapusti sobo, a še enkrat ji je pogled poromal k obema mladima človekoma, ki sta se držala kot omamljena od sreče za roke. Mati, sestra Ester, je pa dvignila desnico v blagoslov in je odšla.. Na hodniku sta ji prišla naproti oba Žitkova; tudi njima so se lesketale v . očeh solze veselja.
»Bog je obrnil vse na dobro,« je izrekel | stari Žitko z zamolklim glasom, »toda nekaj me teži in se bojim, da me bo strlo ...
»Prosim te, Franc, ne govori sedaj o tem, nikar ne skali sreče te ure. Ne pokvari mi lepe misli, da je naša Deliča pri življenju, da se ji ni nič hudega pripetilo in da bo končno vendarle uživala srečo.«
»Saj že molčim, Jera, nenadoma me je spreletela skrb. Zdaj je, kar je. H gospe Matildi že tako ne moreš več stopiti.«
»Ne, dragi mož, ne morem več. Pravi strah me obide, če pomislim na tisto žensko,« je trdo odgovorila mati Jera. »Stopiti pred tisto žensko, ki je Delico pognala sko-ro v smrt, ki je Adrano vrgla v tako nesrečo, ne, ne ...«
»Strupena ženska je, ki je že vsa srca okoli sebe strla,« je zavpil Žitko. »Zdaj bo strla še naju... oh, ne pozna usmiljenja ...«
Jera je molčala. Kaj naj bi odgovorila?
V	hipu je prisluhnila proti dvorišču. »Avto slišim, Franc.«
On pa je dalje predel svojo nit: »Prišla bo in terjala svojo vsoto. V nekaj dneh bo menica zapadla. Morda pa bo prišel poprej še kakšen opomin ...« Ves vznemirjen je, obmolknil in si je podprl glavo z rokami. |
»Uničila nas bo,« je iztisnil iz sebe. »Ona pozna samo sovraštvo!« Kar dušilo ga je v grlu, tedaj pa je obmolknil, ker so se odprla vrata.
Na koncu hodnika se je pokazala ženska postava, ki se je približevala bolniški sobi.
Franc Žitko je preplašen vzkliknil: »Je že tu, že gre, gospa Matilda, po denar, po naše imetje... »Ona pa je z ošabno nervoznostjo šla mimo njega in je hotela odpreti vrata. V tistem hipu je prišel Rali' iz sobe in je zastavil pot gospe Matildi.
»Kaj iščeš tukaj?« je vprašal sin.
»Tebe iščem, tvoja mati sem ... porazgo-voriti se morava, še preden se zapleteš v kako neumnost s tisto samomorilko...«
»Mati... ne, samo roditeljica si mi, telo si mi dala, srce pa strla ...«
Matilda je razburjena dvigala prsi in je le s težavo -lovila sapo. »Tako govoriš z mano ... s tvojo ma ...«
»Z roditeljico..., ki sem ji dolžan spoštovanje ... ljubezni ne več ...«
» ... Ker te je zamrežila tista tam, ki še ne veš, kaj je ...«
»Vem, moja zaročenka je in v nekaj dneh bo tudi moja žena! Tudi njo si skoro strla, tudi na telesu, ne samo srca ...«
»Zaradi tebe ... Ralf...«
»Hotela si mi uničiti srečo, zato da me o srečiš? Vse vem, vse tvoje spletke mi je odkril rajni oče. Tudi njegova smrt leži kot breme na tvoji duši... Morila si srca, morila ...«
»Jaz, morilka...,« se je penila. Mahala ie z rokami, kot da odbija nevidne udarce. Zdajci se je vzpela kot ranjena zver in zbežala po hodniku.
»Morilka src ... morilkaaa ...« je vpila, da je odmevalo kot peklenski vrišč od dolgih sten.	(Dalje)
Njena podoba je žarela v njegovem spominu v mili luči, v kakršni vidimo drage mrtve. Saj zdaj sta bila mrtva drug za drugega. Nikdar več ne bo držal v rokah njenega toplega, dragega telesa, nikdar več ne bo občutil sladkega vonja njenih las in njenega telesa, nikdar več slišal njenega glasu, njenega toplega alta... Spominjal se je njenega veselega, razigranega smeha, ki ga je spominjal na igrajoče se grlice, in se skušal do podrobnosti spomniti barve njenega glasu. Moral je stisniti zobe, da ni zaječal od hrepenenja.
Potem pa je končno začelo delovati uspavalno sredstvo in je zaspal. Sanjalo se mu je, da hodi po mestu in vročično nekoga išče, hotel ga je najti za vsako ceno, čimprej; tekal je od vrat do vrat, od ulice do ulice in se oziral pO ljudeh, a pri tem se vendarle ni mogel spomniti, kdo je tisti, ki ga išče. Vedel je le, da mu mora povedati nekaj važnega, nekaj silno važnega, kar bo vse spremenilo... Toda potem se je spomnil, da mora k Evi, in je tekel do njene vile ter pozvonil pri vrtnih vratih. Toda vrata se niso odprla. Zvonil je in zvonil, a zaman. Ves znojen se je prebudil. Iz radio-televizijskega sprejemnika je prihajal glas napovedovalca Enotnega sveta, ki je z optimističnim poudarkom komentiral velike spremembe na boljše, ki čakajo človeštvo, zdaj ko je končno združeno pod enotno vlado, ko ne bo več vojn in bo lahko vse svoje sile posvečalo samo napredku...
Ob tej besedi je začutil Krushnik fizičen gnus. Bila je beseda raztegljivega pojma kot svoboda in zaobjela je lahko vse, vsakršen zločin in vsako še tako ogabno akcijo, s katero so morda v hipu zatrli in odpravili tisto, za kar so se v resnici napredni duhovi bojevali v tisočletjih ... Zaklel je in se stegnil ter ugasnil aparat. Pri tem se je moral nasmehniti zvoku lastne kletvice. Na milijarde kilometrov daleč v vesolju je zazvenela prav tako kakor tam doli, na Zemlji ...
Razmišljanja in brezmočnega hrepenenja ga je odrešil spanec, ki ga je presenetil za njegovo pisalno mizo, kot že tolikokrat na Zemlji. Iz resničnosti, ki je bila kot sanje, je nevede in na-
^ootaiah oesoCjj-a
K* Z*
2».
lahno prestopil v sanjski svet, ki pa je bil kot resničnost, tista prejšnja resničnost. Ne da bi vedel zakaj, se je začutil v sanjah zelo srečnega. Ta občutek sreče je bil tako globok, da so mu prišle solze v oči. In ko se je zbudil, je še ostalo v njem tisto občutje, kot nekak okus, dokler se ni dokončno vzdramil.
Pogledal je na zapestno uro, ki pa je stala. Spomnil se je, da se je tudi za uro čas zmedel. Ni vedel, koliko časa je spal, morda le nekaj minut, morda nekaj ur, toda nedvomno se zemeljski čas in čas v raketi, ki drvi skozi vesolje morda že s hitrostjo, ki ni več tako fantastično daleč od svetlonbe hitrosti, ne ujemata več. Vendar je mehanično spet navil uro ter zanesel roko k ušesu, da bi slišal, če bije. Bila je in to ga je spet nekam zasidralo v čas.
Pobožal je materijo, ki ga je obdajala: bila je del zemeljske materije, bila je še delček sveta, ki je ostal nekje za njimi v teminah vesoljnega prostora. Zato mu je bila draga.
Zahotelo sc mu je človeške družbe, zato je vstal in se podal na odhod po vesoljski ladji. Profesorja Magnussena ni našel-Odšel je počivat, toda znanstvenik, ki ga je nadomeščal pri pilotskih napravah, mu je povedal, da so se po vsej verjetnosti že izvili iz območja sovražnih vesoljskih patrolnih ladij. Bili so že preveč oddaljeni od njihovih oporišč in tudi hitrost so dosegli že takšno, da jih nobena vesoljska ladja znane tehnične konstrukcije ne more več dohiteti ali prestreči. Proti na daljavo vodenim atomskim torpedom Enotpega sveta, ki so križarili po vesoljskem prostoru, so bili dovolj zavarovani s svojim obrambnim omrežjem ultrakratkih valov in z žarki, s katerimi bi lahko na velikanske daljave vžgali ves atomski naboj.	(Dalje)
ŠPORTNI ]P S K Gr IL K
Odločna zmaga Madžarske v Moskvi
Pred kratkim sc je v Moskvi zaključila četrta izdaja znanega tekmovanja v waterpolu za pokal Italije. To tekmovanje se prireja vsaka štiri leta in zbere na medsebojno preizkušnjo najboljše predstavnike mnogih držav na svetu (razen ZDA).
Do zdaj so to častno trofejo osvojile: Nizozemska (1949 v Milanu),
Jugoslavija (1953 v Nimegi) in Sovjetska zveza (1957 v Zagrebu).
Glavni favoriti tekmovanja so bili Madžari, ki so pred kratkim zmagali tudi na turnirju v Leipzigu.
Končni izid je potrdil napovedi:
Madžari so se odločno uvrstili na prvo mesto, pred SZ, Jugoslavijo,
Italijo, Romunijo in Vzhodno Nemčijo. Madžarska ekipa je sestavljena iz prekaljenih atletov, ki so skoraj vsi stari več kot 30 let, Gyarmati, Markovits, Mayer, Kanizsa, Domotor in Karpati so zelo hitri in odločni v streljanju, a tudi mlade rezerve so se častno izkazale. Madžari so z lahkoto porazili Romunijo (4-2), SZ (4-3) in Vzh. Nemčijo (4-1). Tudi glavno srečanje z Jugoslavijo se je končalo v korist Madžarov (4-2).
Sovjetska zveza se je uvrstila na drugo mesto in zanjo to morda ne predstavlja uspeh, ker so nastopali na domačem igrišču in pred domačim občinstvom. V sovjetskem moštvu so se odlikovali posebno Kurenoj, najboljši strelec tekmovanja, Scid-lovski, presenečenje waterpola leta 1961, Semjanov in Kartasccv. SZ je premagala Italijo (4-1), Romunijo (4-0), Vzh. Nemčijo (7-2) in Jugoslavijo (6-5), izgubila pa je srečanje z Madžari (3-4),
Jugoslovani so zasedli tretje mesto. Ce primerjamo ta uspeh s tistim, ki so ga jugoslovanski vvaterpolisti dosegli v Rimu, kjer so bili četrti, ugotovimo, da so se na lestvici pomaknili za eno mesto više. Toda uspehi Jugoslavije v Moskvi niso preveč razveseljivi. Izredno tesne zmage le z enir golom razlike proti Romuniji (2-1) in Vzh. Nemčiji (3-2), neodločen izid z Italijo (2-2) in porazi s Sovjetsko zvezo (5-6) in 'Madžarsko (2-4) niso velik uspeh.
Italija je v Moskvi doživela največji neuspeh. Nosilci zlate olimpijske svetinje so se uvrstili na četrto niesto lestvice, ne da bi dosegli niti eno zmago.
Izgubili so srečanje z Nemci (2-3) in z Rusi (1-4), odigrali neodločno z Romunijo, z Jugoslavijo in z Madžarsko, vedno z istim izidom 2-2. Toda Italijani trdijo, da jih to prav nič ne skrbi, kajti v Moskvo so poslali moštvo, ki naj bi se tri leta vigravalo in ki naj bi v Tokiu ponovno osvojilo prvo mesto.
Presenečenje tekmovanja sta prav gotovo Romunija in Vzh. Nemčija, ki sla pokazali največji napredek. čeprav sta končali na zadnjih mestih, sta bili enakovreden tekmec »velike četvorke«.
Končna l s'■■'.ca: 1. Madžarska 9 točk, 2. SZ 8,
3.	Jugoslavija 5, 4. Italija 3, 5. Romunija 3 in 6. Vzh. Nemčija 2 točki.
V	Huizenu pa se je odigralo zanimivo tekmovanje v watenpolu za pokal mesta Huizen, s sodelovanjem ostalih šestih najboljših ekip zahodne Evrope. Kot so strokovnjaki predvidevali, so se na prvo mesto uvrstili Nizozemci, ki so zmagali v vseh srečanjih; sledijo Zahodna Nemčija 6, Belgija 5, Velika Britanija 4, Francija 3 in Španija 2.
Miro Cerar evropski prvak
Sredi avgusta se je v Luksemburgu odigralo evropsko prvenstvo v orodni telo dbi, katerega se je udeležilo 44 tekmovalcev iz 22 držav. To tekmovanje je bilo četrto po vrstnem redu in prej so zmagali naslednji telovadci: leta 1955 v Frankfurtu Rus Sakljin, leta 1957 v Parizu Spanec Blume in leta 1959 v Kjobenhagenu Rus Titov. Tudi letos so 'bili Kusi glavni favoriti, Čeprav je Sakljin pred nastopom zbolel. Sovjete sta zastopala Titov in Leonti-iev (1. na velikem mednarodnem tekmovanju v Bukarešti). Jugoslovani pa so trdno zaupali Cerarju ‘n mladi slovenski telovadec je na tem tekmovanju fes pripravil največje presenečenje: osvojil je evropsko prvenstvo s kar >1,20 točke prednosti. Miro Cerar le izvajal svoje vaje umirjeno, brez napak in brez živčne napetosti. Njegove vaje so bile po mnenju strokovnjakov najtežje in prvine, ki jih je pokazal v nabito polni dvorani, so bile vseskozi nagrajene z burnim odobravanjem in ploskanjem. Pomembno je omeniti, da je Cerar, ki je bil prvi tudi v 'ajah z ročaji na konju in na bradlji, povprečno ^abral kar 9,675 točke, kar predstavlja izreden u-
Velik poraz so Sovjeti doživeli tudi v uvrstitvi Oržav, kjer so zasedli komaj tretje mesto. Na prvo fiesto se je povsem nepričakovano uvrstil italijan-. i Par dvajsetletnikov Carminucci in Menichelli Na arugem mestu najdemo Jugoslavijo (Cerar-Petrovič).
V	posameznih disciplinah so zmagali naslednji ipjovadci: vaje z ročaji — 1. Cerar (Jugoslavija), ''tov (SZ) in Kapsosov (Bolgarija); konj — 1. Ce-ar (Jug.); preskok — 1. Carminucci (It.), partner jT *• Menichelli (It.); drog — 1. Titov (SZ); torad-Aa — 1. Cerar (Jug.) in skupna lestvica: 1. Cerar
2.	Titov (SZ), 3. Carminucci (It.), 4. Meni-ne*h (It.) in 5. Furst (Zah. Nemčija).
Vit p vit Mulile u Pri 7 i*2i t
Pred kratkim so se v Parizu končale dirke za svetovno prvenstvo v kotalkanju. Največ kolajn so osvojili Italijani (7); ena svetinja pa je pripadla tudi Nemčiji. Novi svetovni prvaki so: Burani (1000 m), Guardigli (10.000 m), Civolani (20.000 m) in Vianellova (500, 5.000 in 10.000 m) ter Nemec Traub (5.000 m).
Svetovni višek Silvestra
Prejšnji teden so bile v Bruslju tekme za svetovno prvenstvo vojakov, in sicer v lahki atletiki. Največ kolajn so seveda osvojile ZDA (9), sledita Francija (4) in Italija (3). Najboljši izid tekmovanja je svetovni višek Američana Silvestra v metu diska: 60,72 m.
SZ najboljša v veslanju
V	Pragi so v nedeljo bile veslaške tekme za žensko evropsko prvenstvo. Največ kolajn so osvojile predstavnice SZ (4), eno pa Madžarska.
V	Poznanu pa je bilo evropsko prvenstvo v kanujih. Tudi v tej disciplini so Rusi s številnimi zmagami potrdili svojo premoč. Glavni nasprotnik SZ je bila Madžarska.
Planinska knjiga
Pri Državni založbi Slovenije je izšla krasna knji-ga-album o lepotah slovenskega planinskega sveta. Naslov nosi »Svet med vrhovi«, sestavil jo je Jaka Čop, eden najboljših poznavalcev domačih planin. Album predstavlja 104 slike iz Karavank in Julijskih Alp; opremo knjige je oskrbel arhitekt Vlasto Kopač. Ljubitelji planin bodo radi segli po tej knjigi in podoživljali veličastni mir naših gora tudi v sliki.
Izdaja Konzorcij Novega list« Odgovorni urednik Drago Legiia Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
Šport v itaeiji
V nedeljo se bodo začele tekme za italijansko nogometno prvenstvo, katerega se bo udeleževalo 18 enajstoric. Tekmovanje bo gotovo zelo zanimivo, ker se za prvo mesto poteguje več ekip. Po uspehih v predtekmah lahko ugotovimo, da so državni prvaki Juventusa zelo vigrani v napadu (M.T.K. -Juventus 3-3), a šibki v obrambi. V polni moči je že Inter, ki je odigrala 'kar 5 tekem, in sicer z naslednjimi moštvi: S. Pellegrino (17-0), Simmenthal Monza (7-1), Varese (5-1), Genoa (5-3) in Dinamo iz Kijeva (4-0). Tudi Roma je že vigrana, saj je zabila številne gole (Grosseto 14-0, Juniores 5-0, Lucchese 5-0, portugalski Sporting 6-2). Milan je odigral le manj pomembne tekme in prav tako tudi Sampdoria. Grenke poraze in neuspehe sta doživeli Fiorentina in Catania. Hamrinovo moštvo je izgubilo srečanje s španskim Betisom (2-3) in sovjetskim Dinamom (1-2) ter zaigralo neodločeno z Mes-sino (0-0); Catania pa je izgubila tri zaporedne tekme. Dobro pripravljene so že Padova (Bassano 14-0, iReggiana 2-1 in Prato 3-0), Atalanta (Charleroi 2-1 in Novara 2-1), Lecco (Chiasso 3-0, Locarno 7-0 in Simmenthal 4-0), Bologna (Sambenedettese 5-0 in Lazio 3-0) in iMantova (Governolo 9-0, Verona 3-1 in Bellinzona 3-1). Ostale ekipe pa še kolebajo, kot na primer Spal (Modena 5-1, Verona 2-0 in poraz proti Comu 2-4), Palermo (zmaga proti portugalskemu Sportingu 2-0 in poraz proti Napoliju 2-3), Venezia (zmagi proti Bclluni 7-0 in Locarnu 2-0 ter poraz proti Reggiani 0-3), Udinese {Verona 3-1 in Brescia 2-2) in L. R. Vicenza (Napoli 2-0, Schio 3-1 in Alessandria 0-0).
V nedeljo se bodo pomerile naslednje ekipe: InterjAtalanta, Juventus-Mantova, Sampdoria-Torino, L. R. Vicenza-Milan, Bologna-Palermo, Udinese-Ro-ma, Venezia-Fiorentina, Catania-Spal in Lecco-Pa-dova.
000>
Tudi italijanski kolesarji se vestno pripravljajo za svetovno prvenstvo, ki bo v Švici. Na sporedu je bilo več dirk in na vseh so se na prvo mesto uvrstili Belgijci, in sicer Vannitsen (Tre Vali Vare-sine in Milano-Vignola) ter Desmet (G. P. Industria e C.). Italijani upajo, da se bodo častno izkazali posebno v dirkališčnih disciplinah. V dirkah za prvenstvo moštev je na prvem mestu IGNIS.
OOO
Duilio Loi (proti Dancu Christiansenu po točkah) in Burruni (proti Angležu Lloydu k.o. 6) sta uspešno branila naslov evropskega boksarskega prvaka wcltera oziroma rnušje kategorije.
OOO
V prejšnjem tednu je bila v Pescari zadnja dirka za svetovno prvenstvo vozil. Zmagal je avtomobil znamke Ferrari (Bandini-Searlatti), ki je tako postal novi svetovni prvak za leto 1961.
OOO
Na tekmovanju za prvenstvo v hokeju na kotalkah je prvo mesto zasedlo moštvo iz Monze s točko prednosti pred državnimi prvaki leta 1960 Amatori Modena. Častno sta se izkazala tudi Marzotto in Hokej Novara, razočarala pa sta Triestina in Fer-roviario iz Trsta. Prvo ligo zapuščata Lazio in Mens Sana, prva iz Rima, druga pa iz Siene.
OOO
V odbojki sta modenski ekipi AVIA P. in CIAM zamenjali naslova; lani so zmagali predstavniki AVIE, letos pa so se odločno uvrstili na prvo mesto igralci ekipe CIAM, ki niso izgobili niti enega srečanja (18 zmag v 18 tekmah!). Iz prve lige izpadeta Olimpia in Čelana.	,
Tudi prvenstvo v rugbyju se je končalo. Zmagali so igralci moštva Fiamme Oro Padova, in sicer kar z 9 točkami prednosti pred Ignisom Treviso in Amatori Milano.
OOO
Državni prvaki v košarki sta postali moštvi Ignis-Varese (moški) in Udinese (ženske).
Zaključujejo se še tekme za prvenstvo v baseballu in v waterpoIu. V base-ballu je vseskozi v osprodju ekipa Europhon, ki je do zdaj zmagala v vseh tekmah in ki nima resnega nasprotnika na poti do častnega naslova. N adrugem mestu je kar 5 ekip. V waterpolu bodo dosedanji državni prvaki moštva Recco po verjetnosti obdržali častni naslov. Spomladanski prvaki v waterpolu so, kot znano, predstavniki ekipe Lazio.
V hokeju na travi se bodo kmalu odigrale pol-finanle tekme. Glavni favoriti so HC Genova, CUS Torino in CUS Padova.
Končano je tudi tekmovanje za državno prvenstvo ekip v lahki atletiki. Na prvo mesto so se uvrstili ekipi Fiamme Oro Padova (moški) in AS Roma (ženske).
ili , .
llllll
BnriUvVv:
d 03 ” O 3 N 'O O, ~	3 M
c '£ ~ >C/J
•So “i?
C . .-H O
S ~ "ra "
03 d)
o g? .S 73
D< " r »->
-h n g a « 2 o. S
s & o DO.6
K* O ^
>Sš 2 “ S
M-2 S
X [ 3
>N
! o • ^
> 5.-S 3 o P^ g»
bi) DU c/) "
■22,._ nj S
c-°'& o
OJ • IT" TJ a
« - o ^ O D. 03 ,-> ‘
u y
c ra • c —> ■ 1/5 73
oj T3
: " P
•— t-i
. > TJ I O •-
' * o.
> ~ p.
i P —
) ^ CJ
! d o i “J:
L!n
;sE
1 E •
o °
3 ^
a os: c
Cvi «
>o c
05 —• <D 1) 0fl-77>O c/l
oj xs „
OJ O
O o •
TJ
c/)
-a
O %	.	03
^	^	y
73 bc'o 2
>C/3	L,
3n!?
o ra « ._ o. MJ3 c
S OH
c 43 o
O) ^3
C/l
O OJ
T3 ”■
.3, ra
§J
C oj
05 P N Oh
03
03
—T M oj P TJ >CJ • 03
O -
C ^ .Si, H,
2	3*
p-^	£
«2 > Z
^ -a
S 5! S E o >3
C
«-O.>5 0 3 >5> E ^
N (jj U
p. p 2 E
"3 03 OJ c m
■—• n *-* ra ° OJ.« N ,
oi tj ra ra
•-h Sfi: «
— •* n -a
.ii > o. .e; ~~ c . c - M >N g ra -c rai)—, « ^ iJ ra
O	X)	c
&	OJ	d)
03		>o
	•■—i	iS
+J ° 03 H		J—.
p		IS
K*	05	fr_
>	Tj	'c
OJ 'O n
<D
03	.	>N
bi. tj
Ji
P-
>0 O
G OJ ,2
p	OJ
Ti	'P
! s °'
j M •>»
1 ra c »a * o S *
OJ TJ P	‘C a	OJ C/j	lj >c/l	> 03
	0)	C OJ		P P*
				0
E	p	p	O	
	bij	H	rp	o
		OJ	c p TJ	F
O C/5	t/j OJ	>N		p C/l
ra	F	."P	N	
bij	05	-D	OJ	
Ebii <u
<u : >c? 9« > 7^ 2 ra p,
c w 1 73 o ^ '
> > .K
9 c ^ ^ .5 o -
3 m 'S >!
E ? S
</i F O '
•c £t c:
p, .OJ