List izhaja 25. vsakega meseca.
Za člane v „Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 2-—. Sicer stane list celoletno K 5.—, polletno K 2.60, četrtletno K 1.30; posamezne številke - ■	=	25 vinarjev. —	 —
== Cena inseratom: i/ts strani K 1'50, pri večkratnih objavah popust. =====
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16.
Strankam je uredništvo na ^razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.—6. popoldne.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ===== vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. —	■
V Ljubljani, 25. junija 1918.
Št. 8. in 9.
Leto V.
Vabilo
VI. [Ulili
dež. zveze pslilirtili zadrug na Kranjskem
ki se vrši
dne 27. julija 1918 ob 9. url dopoldne v zadružni pisarni na Marije Terezije cesti št. 16 v Ljubljani.
SPORED:
1. Pozdrav.
2. citanje zapisnika zad. obč. zbora.
3. Poročilo o delovanju zveze.
4. Poročilo o računskih zaključkih.
5. Proračun in njega pokritje.
6. Volitev načelstva.
7. Raznoterosti.
V	Ljubljani, 24. junija 1918.
Načelstvo.
Vabilo
redni občni zbor
pomolDlike bolniške blagajne gostiln, zadruge ljubljanske
ki še vrši
dne 15. julija 1918 ob 3. uri pop. v zadružni pisarni na Marije Terezije c. št. 16
po sledečem dnevnem redu :
1. Nagovor.
2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Letno poročilo o delovanju blagajne v pretečenem letu.
4. Računski zaključek za leto 1917 in poročilo revizorjev.
5. Razni predlogi in nasveti.
Delegati se vljudno vabijo na polnoštevilno udeležbo.
Nafielstvo-
Zvezne objave.
Občnega zbora zveze ni bilo vsled vojne že od leta 1915. Tri in pol leta se je načelstvo samo trudilo vzdržati organizacijo po-koncu, tudi odborovih sej ni bilo možno sklicevati vsled vpoklica skoro vseh članov odbora. Daši je zveza vse v svoje področje spodajoče agende vršila nemoteno administrativnim potom, je vendar nemogoče dalje voditi zadevo brez sodelovanja občnega zbora, ker je tek časa in položaj, v katerem se danes gostilničarstvo nahaja prinesel, da se mora vse delovanje zadrug in cele Organizacije poživeti. Vsa društva in korporacije pričenjajo zopet dvigati svoje glave, torej tudi gostilničarstvo, ki je danes po zvezi naj-uzorneje organizirano urejen obrtni stan na Kranjskem, ne sme odlašati, da povzdigne svoj glas na občnem zboru zveze, ki se bo vršil dne 27. julija ob 10. dop. v zadružni pisarni v Ljubljani na Marije Terezije cesti št. 16 gostilna pri Levu. — Bliža se nova doba, zatorej pravočasno na pozorišče. Posvetovati se je, kako stopiti v ožjo dotiko z Deželno zvezo za promet tujcev, o organizaciji gostilničarstva v prehodnem gospodarstvu in v bodoče. O zakonskih predpisih na-pram zvezam, o zadružnih načelstvih, njih delokrogu in pravicah. O snovanju novih zadrug v krajih, kjer še ni teh organizacij, o zbuditvi spečih nedelavnih zadrug, o uredbi enotnega knjigovodstva pri zadrugah, o postopanju v slučaju, da monopolizira država žganje. Proti nezaslišanem zvišanju cen vina in temu neprimerno majhnemu zaslužku in nebroj drugih raznoterosti. Opozarja se torej že danes vsa načelstva in delegate, da se k temu pripravijo in upamo, da bodemo v stanu prihodnjo števiko našega lista že točno 25. julija razposlali, da se tako program pravočasno gg. delegatom v roke spravi, sicer pa se bo tudi vabilo po načfelstvih zadrug. Na drugem mestu podamo imena vseh izvoljenih delegatov, katerih funkcije so še vedno
v	veljavi.
NAČELSTVO.
Zvezin občni zbor.
V	naslednjem navedemo delegate za občni zbor zveze. Bilo bi namreč s precejšnjimi poštnimi stroški spojeno, ak6 bi vse cenjene gg. delegate, ki so od svojih zadrug izvoljeni za občni zbor zveze pismeno vabili, zato jih tem potom poživljamo, da se na ta občni zbor, ki se ima vršiti 27. julija 1918 v
Ljubljani v zadružni pisarni, Marije Terezije cesta št. 16, pravočasno pripravijo in polnoštevilno udeležijo. Dnevni red razpravam dobe na občnem zboru, oziroma bo v našem listu in drugih časnikih razglašen, ter tudi zadružnim načelstvom odposlan. Ako bi bil kdo teh gospodov zadržan, naj skrbi, da ga bo drugi tovariš nadomestoval. Na vsakih 20 članov zadruge pride po en delegat. Nekaj članov delegatov je med tudi že umrlo, o katerih nam njih smrt ni znana ali da so pri vojakih, naj si načelstva imenujejo nove delegate oziroma namestnike. Prigašeni delegati so torej sledeči:
Zadruga v Ljubljani: gg. Kavčič Franjo, Stritar Ivan, Bončar Anton, Škulj Rudolf, Tonejc Anton, Belič Ivan, Mrak Valentin, Pogačnik Leon in Bole Jakob.
Ljubljanska okolica: gg. Ogorelc Vinko, Kanc Ivan, Jesih Jakob, Anžič Josip, Gerbec Ivan, Jesih Jos., Kandare Anton, Lhipah Fr., Rus Ivan, Štirn Anton, Šušteršič Franc, Vilfan Anton, Suhadolec Franc, Končan Ivan, Mrcina Ignacij, Kuhar Leopold, Anžič Mihael, Pogačnik Anton, Robežnik Ivan, Šušteršič Josip, Javornik Alojz.
' Zadruga na Jesenicah: gg. Humer Lovro, Marija Arh, Josip Zupan.
Zagorje ob Savi: gg. Robavs Peter Av-šič Alojzij, Dragotin Korbar, Valentin Učakar in Uranič Matej.
Zadruga v Kamniku: gg. Cerer Anton, Engelman Viktor, Bergant Tomaž, Weiss Iv„ Flerin Ivan, Jerman Ivan, Žerovnik Peter, Ponikvar Ivan, Ocepek Franc.
Zadruga v Mokronogu: gg. Bulc Anton, Durjava Peter, Flajs Franc, Jelenc Anton, Zajec Anton.
Zadruga v Škofji Loki: gg. Hafner Leopold, Kalan Franc, Jelovčan Franc, Kalan Anton, Oblak Josip.
Zadruga v Železnikih: gg. Anton Bogataj, Dolenc Karel, Thaler Gabrijel.
Zadruga v Lukovici: gg. Rus Josip, Benkovič Franc, Konšek Franjo, Učakar v Moravčah.
Zadruga v Idriji: gg. Kobal Alojzij, Di-dič Franjo, Lipušek Andrej, Kogej Srečko, Božiček Franc, Blažič Franc, Rudolf Filip, Lapajne Štef., Likar Srečko, Kankelj Marija, pl. Premerstein.
Zadruga v Kostanjevici: gg. Bučar La-voslav, Štravs Anton, Majzelj Anton, Stritar Andrej, Dolinar Franc.
Zadruga v Postojni: gg. Paternost Fr., Sever Franjo.
Zadruga v Starem trgu: gg. Kovač Karel, Benčina Ivan.
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem".
Zadruga v Kranju: gg. Kuralt Franjo, Pogačnik Franjo, Šušteršič Franc, Gorjanc Jakob, Grajzer Ivan, Gašperlin Ivan, Rebolj Lovro, Jeglič Rudolf.
Zadruga v Tržiču: gg. Ruech Karel. Aljančič Lovro, Ankelc Ivan, Zupan Ivan, Sajovic Ivan.
Zadruga v Litiji: gg. Mešek Josip, Robavs Ivan, Pavli Franc, Prašnikar Franc, Lavrič Franc, Balant Josip, Zupančič Andrej, Šlibar Radoslav. Berlič Anton.
Zadruga v Ribnici: gg. Lušin Ivan, Podboj Josio, Arko Josip, Bregar Ivan, Gruden Matko, Gnidica Alojz.
Zadruga na Vrhniki: gg. Kos Ivan, Grašič Anton, Korenčan Franc, Kočevar Franc, Drašler Anton, Drašler Ivan.
Zadruga v Vel. Laščah: gg. Pucelj Ivan, Grebenc Franc, Hočevar Ivan.
Zadruga na Bledu: gg. Peternel Jakob, Mencinger Ivan, Ropret Anton, Vrinšek Davorin .Rauhekar Josip, Vovk Anton.
*
Zadružne objave.
VIII. redni občni zbor gostilničarske zadruge za ljubljansko okolico se je vršil dne 12. junija 1918 v zadružni pisarni ob 10. url dopoldne. Ker ni došlo ob tej uri zadostno število članov, je porabil gosp. zadružni inštruktor komisar Steska čas v to, da je navzočim podal jako koristnih razlaganj v po-pomožni akciji pričakujočega kreditnega zavoda, ki se ima v najkrajšem času v Ljubljani ustanoviti za obrtni stan. Pove, da bo država jamčila v te svrhe 75%, dežela 15%,občine 7% in obrtna zbornica 3% in to ne le za rokodelsko obrt, marveč tudi za gostilniško. Kredit bo oseben do 4000 kron, obresti 4%, amortizacija 11 let neodpovedljiva. Opozarja nadalje, da kdor ima pa škodo, povzročeno po vojni, dobi pa posojila pri vojnem kreditnem zavodu v Celovcu, za Kranjsko se ustanovi posebno tajništvo v Ljubljani. Navaja vsa podrobna navodila, kako postopati pri prošnjah in dobavi posojila. Tudi v zade-
vi	drugih dobav, namreč materijala za gostilne po vojni, poda navodila, kako dobiti tako vojaško blago po vojni, ter želi, da bi deželna zveza gostilničarjev podala svojim članom dober poduk v ravnanju tozadevno. Ker je predsednik Deželne zveze in tudi nekaj odbornikov navzočih, se pri tej 'priliki takoj sklene sklicati občni zbor na dan 27. julija t. 1. v zadružne prostore. Po enournem čakanju otvori načelnik g. Ogorelc zborovanje, pozdravi navzoče, predstavi obrtno-oblastvenega zastopnika zadružnega inštruktorja g. komisarja Stesko in da prebrati zapisnik zadnjega občnega zbora, k? se brez ugovora odobri. — Nato poda tajnik letno poročilo o delovanju zadruge v pretečenem letu, kar se brez ugovora vzame na znanje. Iz poročila posnamemo sledeče: V očigled dejstvu, da so se člani vsled obstoječih razmer zelo težko včasili priti pogosteje k sejam, se je že v plenarni seji odbora dne 12. julija 1915 sklenilo, da prošnjam za razširjenje koncesij, koder je izkazana potrebnost, se sploh ne ugovarja, ter se je pooblastilo načelnika v danih slučajih, ako ni drugega materijala za sejo, rešiti take prošnje v rečenem smislu imenom odbora in pri prihodnjih sejah o tem poročati. Takih prošenj je bilo pretečeno leto podanih dvanajst in vsaka posamič, moralo bi biti torej samo zato dvanajst sej, kar bi povzročilo odbornikom preveč troška in zgube časa, je bil tedaj ukrep odbora, da sme prošnje, ki se nanašajp samo na razširjenje koncesij, načelnik sam rešiti, osobito kadar se gre za pravice kuhati In prodajati tudi kavo, čaj in druga gorka in hladna poživila, ker se gre tudi za princip zadružnikom pripomagati, ne pa staviti ovir v obratovanju. Rednih sej je bilo troje, v katerih je bilo oddati meneje na 12 prošenj za podelitev novih koncesij in sicer 3 popolnoma na novo, 9 pa kot nadaljna podelitev že obstoječih koncesij oziroma obratov, V slučajih za nadaljne podelitve koncesij se ni ugovarjalo, proti podelitvam novih koncesij pa se je podal vsakokrat ugovor,. Na novo oziroma nadalje se je podelilo 7 koncesij, razširjenje pravic pa petnajstim Članom, V zadevi ureditve cen vina že pri vinogradnikih je podala zadruga obširnejšo dobro ute-
meljeno peticijo na deželno vlado za uvedbo maksimalnih cen, a ostala je, kakor tudi drugih gostilničarskih organizacij, glas vpijočega v puščavi. Tudi za podaljšanje policijske ure za okolico se je podala prošnja na okrajno glavarstvo, katero pa je prošnjo odklonilo, češ da ni vpoštevanja vrednih argumentov zato. — V treh slučajih, koder se je šlo za nadaljni obstoj že starih gostiln, obrtna oblast pa ni skoraj leto in dan rešila dotičnih prošenj, marveč kaznovala izvrševatelje prejšnjih koncesij, ker so nadalje obratovali, se je zadruga zavzemala za te člane, protestirala proti takemu postopanju, ter urgirala rešitev dotičnih vlog, ker je zadruga izdala priporočilno mnenje. Imejiteljev koncesij je sedaj 373, zakupnikov je 43, vseh članov skupaj 416, uradnih spisov je došlo in bilo rešenih 169. Vajencev je vpisan. 5, dvema so se podelile oprostilne listine. Tudi temu sledeče poročilo o računskem zaključku za leto 1917 se po prečitanju izjave preglednikov gg. Travna in Robežnika, da so računi v redu, na znanje vzame. Računski zaključek kaže 1875 K 71 v dohodkov in 1822 K izdatkov, prebitka 53 K 71 v. Izkaz čistega imetja t. j. naloženi denarji v hranilnici, v državnih papirjih, v poštni hranilnici in vrednost inventarja znaša skupaj 2235 K 57 v. Proračun za tekoče leto izkaže okrog 1450 kron izdatkov in le kakih 3—400 kron dohodkov, treba je torej skrbeti za pokritje. Sklene se brez ugovora tudi v tekočem letu pobirati 3 K doklade od vsakega člana; doklada naj bo plačana do konca avgusta t. 1. — Pri raznoterostih se predlaga podati deželni vladi vprašanje, ali se misli kaj ukreniti, da bi se cene vina vstalile, poda naj se tudi tozadevna peticija na poljedelsko ministrstvo, na trgovinsko ministrstvo in na ministrstvo za prehrano, pa tudi deželni zvezi naj se naroča, da poda tozadevno na državno zvezo memorandum. — Ker se nihče več ne oglasi k besedi, se zahvali načelnik članom za udeležbo, posebno pa gospodu inštruktorju, ki je med tem, ko se je moralo eno uro čakati, porabil čas in podal tako podučna poročila o pomožnih akcijah za obrtnike, ki se jih po vojni prizadeti posluževati zamorejo, ter zaključi občni zbor ob SA12. uro.
Poziv. Člane zadrug, katerim smo do-poslali na željo načelstva opomine in položnice, prosimo prispevek 2 K za leto 1917. vplačati. Vsa načelstva pa istotako prosimo, da poskrbe za poravnavo računov, osobito. glasno trkamo pri tistih, ki imajo dolg še za leto 1916.
Vaše blagorodje!
Osmo vojno posojilo.
Osmič se obrača naša država do svojih narodov, da ji pomorejo k sredstvom za silne, pa neizogibne vojne izdatke. Ne more biti dvoma, da tudi sedaj kakor pri vseh prejšnjih vojnih posojilih najde klic domovine mogočen odziv.
Junaška naša armada nad vse sijajno opravičuje vanjo stavljeno zaupanje. Občudovanja Vredne naše in zavezniške čete zmagovito vzdržujejo naval skoro celega sveta ter kopičijo uspeh na uspeh, sebi in svojim znapienitim vodnikom v stavo, domovini v varstvo in čast. Na vzhodu je vojska končana, tem večje sile so sedaj razpoložljive na zahodu in jugu za dobojevanje častnega miru. Ob takem položaju se domovina s tem voejim zaupanjem obrača do požrtvovalnosti svojih državljanov. V polnem spoznanju splošne važnosti VIII. vojnega posojila, uva-žujoč gopodarski in financijelni njegov pomen in vpoštevajpč ugodnosti, ki jih nudi posojilo podpisovalcem, se prebivalstvo naše dežele in zlasti produktivni krogi kakor pri prejšnjih tako tudi pri osmem vojnem posojilu izvestno kar najobilneje odzovejo pozivu za njega podpis.
Posebej bodi opozorjeno na korist, ki jp morejo pridobitni krogi s podpisom osmega vojnega posojila doseči vsled zagotovitve, da se bo vojno posojilo pri prodajah tako-
zvanega demobilizacijskoga blaga za sub-skripcijsko ceno vzelo v plačilo in da bodo oferentje, ki ponudijo plačilo v tem posojila, pri tem imeli prednost.
Podpisana zbornica se obrača do Vašega blagorodja s kar najtoplejšim priporočilom, da se čim izdatneje in po svojih najboljših močeh udeležite podpisovanja) osmega vojnega posojila. Vabimo Vas tudi, da v krogu svojih prijateljev in znancev opozarjate na izredno važnost tega vojnega posojila. Uso-,^amo se naposled poživljati Vas, da kar najtopleje priporočate in po svoji najbolji moči omogočite udeležbo pri osmem vojnem posojilu tudi svojim delojemalcem, po potrebi na ta način, da jim na željo dovolite primerne predujme.
Ker nam je na poziv c. kr. trgovinskega ministrstva svojčas poročati o odzivu trgovskih, indiistrijalnih in obrtnih krogov pri sedanjem vojnem posojilu, Vas nujno prosimo, da nam zanesljivo sporočite, ali in v kolikem znesku podpišete osmo vojno posojilo.
V Ljubljani, dne 12. junija 1918.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. Predsednik:	Tajnik:
Ivan Knez.	Ur.	Viktor	Murnik.
Vsem cenjenim zadružnim načelstvom.
Vsled zakona z dne 11. marca 1918, drž. zak. št. 90 se je z 28. majem 1918 pričelo podpisovanje VIII. vojnega posojila in se konča dne 2. julija 1918 opoldne.
Izda se 5lA% davkaprosto amortizačno državno posojilo po subskripcijski ceni 92'5% ter 5V % davkaproste državne zakladnice po subskripcijski ceni 96% in s pravico polletno odpovedi počenši s ,1. septembrom leta 1923.
Kuponski termini so 1. marec in 1. september; obresti teko od L junija 1918 in se bodo do 31. avgusta 1918 poplačale obračunskim potom.	,
Podpisatelj dobi bonifikacijo Vi % in pri amortizačnem državnem posojilu vrhu tega eno enomesečno obrestno bonifikacijo.
Izvolite obrniti vso pozornost in agi-tačno zmožnost tej subskripciji in ne agitirajte za to podpisovanje samo med svojimi g. člani, temveč prosite jih, da zaneso agitacijo tudi med svoje odjemalce, zlasti med one z dežele, kjer domača razumna beseda zaleže mnogo več, nego vse častnikarske in ' druge tiskane objave.
Posebno naj se vsakogar opozarja na pojasnila pri prodaji, ozir. na kupovanju de-mobilizačnega blaga, katera pojasnila smo že v zadnji številki podali.
V prepričanju, da ta poziv zadošča za vr-šitev častne patrijotske naloge mso s zvezi-nem pozdravom
Načelstvo..
Kranjsko deželno društvo c. kr. avstr.zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskrbo mladine.
Društvu dohajajo vsak dan prošnje, ki se morajo že v naprej odkloniti, ker niso dani pogoji, katere zahtevajo društvena pravila.
Da se prihrani društvu nepotrebno delo, prisilcem pa stroški in razočaranje, se v naslednjem navedejo za prošnjo važne točke društvenih pravil:
§	2.	Namen	deželnemu	dru-
štvu j e:
1.	Da pomaga avstrijsko državljanstvo uživajočim vdovam na bojišču padlih ali v vojski ali za njenimi posledicami umrlih
deželanov doseči priliko za pridobivanje ali da jih, če to ni mogoče, podpira kako drugače;
2. da avstrijsko državljanstvo uživajočim, podpore potrebnim sirotam v vojski padlih ali umrlih deželanov, pa tudi drugim varstva potrebnim otrokom in mladoletnim zagotavlja preživek in oskrbo ter vzgojo in pouk in sploh skrbi za njihovo telesno in versko nravno uspe vanje;' pri tem mora vedno v prvi vrsti gledati na vojaške si r o t e;
3. da pomaga onim drugim, avstrijsko državljanstvo uživajočim'svojcem padlih ali umrlih deželanov, ki so jih le-ti bili vzdrževali ali vsaj vedno podpirali.
Stanovske vesti.
Matije Dolničarja gostilničarsko obrt v žmartnem na Savi je prevzela ga. Marija Dolničar. Štefan Kavčič iz Goriškega je bil postavljen kot namestnik gostilniškega obrata Julija Novljana v Medvodah. Frančiške Lenarčičeve gostilničarsko koncesijo pa Logu izvršuje gospa Marija Rožmane kot za-kupnica. Gospa Roza Robida je prevzela go-siilno gospe Ivanke Pavčič v Zg. Šiški. Gostilniško koncesijo Anton Kosancevih dedičev je vzel v zakup g. Anton Terlep v hišo št. 65 v Zg. Šiški. Alojzija Blaznik je bila odobrena kot zakupnica Anton Medveščka gostilniške obrti v Zg. Gameljnih št. 18, nato pa je bila Blaznilcovi podeljena koncesija, ker je isto v ta namen odstopil Medvešček. Franc Remcu na Dobrovi je bila podaljena nova gostilniška koncesija v hišo št. 37, ker je ista Andrej Babnika po njega smrti ugasnila. Ani Šetina na Šmarni Gori št. 45 se je podelila nova gostilniška koncesija, ker se je ondi svoj čas že nad 30 let gostilniška obrt izvrševala. Istotako so se na novo podelile koncesije Leopold Hude-tu na Grosupljem po ugasli Iv. Garbajsa. Antonu Faturju na Glincah, Uršuli Bahovec v Mali Račni, Heleni Košir v Iški vasi in Frančiški Mižič v Dobrunjah, ker so ugasnile koncesije prej na istih obratovališčih se nahajajočih imejileljev. — Na pravice lit. f § 16 obrtnega reda t. j. prodajati tudi kavo, čaj, čokolado in druga gorka in hladna poživila so bile razširjene oziroma podeljene koncesije: Mihael Habiču v Sadinji vasi, Ivani Jariha v Zadvoru, Simonu Šetina v Vižmarjih, Jakobu Jesihu- v Rudniku, IVanu Pečniku v Stožcah, Valentin Cirmanu v Št. Vidu, Antonu Križniku na Viču, Neži Vilfan na Črnučah, Franc
m
m
m
pekarija, slaščičarna in kavarna3i 25-24
3 Start trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na z^jutrk.
m
&
$
m
m
m
m
m
m
&
m
'M
Košaku v Stranski vasi, Grosuplje, Ignaciju Mrcina v Zg. Kašlju, Ignaciju Šuštar v Malem Bičju, Anton Belcu v Št. Vidu, Anton Galetu na Grosupljem in Alojziju Koprivcu ravnotam. — Koncesije so odložili in obrt opustili Ivan Švigelj v Brestu, Martin Škraba v Iški vasi in Jerin Luka na Glincah.
Redni letni občni zbor pomočniškega zbora gostilničarske zadruge ljubljansko se jo vršil 24. junija ob 3. uri popoldne v restavracijskih prostorih pri »Tratniku« na Sv. Petra cesti. Po enournem čakanju otvori podnačelnik gospod Nesman zborovanje. Pozdravi navzoče osobito še zadružnega inštruktorja c. kr. komisarja g. Steska, zadružnega načelnika g. Kavčiča in podnačelnika pomočniške bolniške blagajne g. Stritarja in da prebrati ■ zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se brez ugovora odobri. Nato poda zadružni tajnik letno poročilo za leto 1917., ki se istotako odobruje na znanje vzame. Nato se vršijo volitve, in sicer se na predlog preddogovora izvoli načelnikom pomočniškega zbora g. Fran Nesman, nočni vratar pri Slonu in Verbič Matko, kletar pri Fabjanu pa načelnikovim namestnikom. V odbor pa se izvolijo:	Erat Ivan, Hočevar
Anton, Šart Blaž, Skok Josip in Rojc Vincenc; kot namestniki pa: Dosler Josip, Auer Ferdo, , Gabriel Janez, Stridinger Karel in Vinterleitner Leon. V odbor pomočniške bolniško blagajne se izvolijo gg.: Nesman Fran, Erat Ivan, Šart Blaž in Verbič Matej kot odborniki ter Vinterleitner Leon in Stridinger Karel kot namestnika. V nadzorovalni odbor pa Skok Jože in Gabrijel Janez kot odbornika, Cafuta Rudolf pa namestnikom. Nato se preide k volitvi delegatov za občni zbor pomočniške bolniške blagajne ter sestavi v to posebna lista 30 članov, ki imajo funkcionirati kot delegati na rečenem občnem zboru. S tem je bil dnevni red končan in se zahvali predsednik cenjenim funkcijonarjem za prijazno sodelovanje ter zaključi občni zbor ob na 5. uro.
močnejše, toliko višja je cena. Tvrdka je strogo solidna, kdor bi si želel nabaviti močnega dalmatinca, naj se obrne na zgorajšnji naslov.
prve vrste umeten, z saharinom oslajen, zelo izdaten in se ne pokvari, koncentrirano fini okus in vonj, razpošilja od 10 kg naprej po 10 K kg.
Adolf Tosek, Praga
Kralj. Vinogradi, čislo 1274-G.
Zamaške
nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Jelačin & Ko. LjuMfana.
Razno.
* Potom trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani ponuja trgovačko gospodarska poslovnica »Silvija« Z n -dar v Dalmaciji bakreno galico 94 do 98% kg po 14 K 50 v in vino opolo belo po 59 K, rdeče po 63 K, fino desertno po 73 K za 1 stopinjo po Maligandovem alkoholome-tru. Ako je vino 10 stopinj močno, velja torej liter 5 K 90 v, 6 K 30 v, 7 K 30 v itd., čim
1. kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice i. t. 3.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27«
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni mali-
j	—■*	■-	M
nov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabol-čnl biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
jGvgust y?gnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja 242 30 za gostilne, hotele in kavarne.
Hvalnica za
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno M vit službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 60 v, -1-----_= z dežele 1 K. ==
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike!
26 23—24
Majvečja slovenska hranilnica
si mili
Cjubljana, Prešernova ulica št. 3.
ji imela koncem leti 1916 vlog . . R 66,200.000'— hipofelnih in oblinskih posojil . . „ 27.000.000'—
rezervnega zaklada................ 2.000.000’—
Sprejema vloge vsak delavnik In jih obrestuje najvišje po 4°/o, večje in nestalne vloge po dogovoru.
Hranilnica je papilarno varna in
stoji pod kontrolo
o. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične  ........... domače	hranilnike. •
Pomil u umljlHa In inhpii n Kranjskem prali S °/», li*m Kranjska pa prali SV*“/o obraslim In prali najnin] 1 °/o
------------oztr.	3/4°/oodpUEtranin »doli.------
V priplno|«!ti|oim In obrtnika« Ima oilaairijtu Kreditno drultvo.
(vehe In čepincl) leseni v vsaki množini in velikosti so na razpolago.
Vpraša se pri
JOS. ŠREY1I,
v Ljubljani,
Sodna ulica št. 2 II. nadstropje. »»««> >» ««
Tavali«} To*ariilc«l Kupujte le pri talkah, U podpirajo in oglašaj« v ..gostilničarja", v Valen glasila.
I
8Z jtž6™1/ špece,il*ko ta del,ka4e*no *oko spadajočimi potrebščinami^ kakor tudi ^ vseh vret namiznimi In buteljskimi vini poatr<2« gostilničarjem najceneje ■
T. MENCINGER, LJnblJana, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste. I
Voloproiomo aa kavo ae •lakMialm obratom.
Zalogo mineralnih voda.
Zaloga stekla, porcelana in svetnik
FivKollmann
11
v £jubljani
24—24
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
ii
1
f. Bajec
cvetlični salon ^ ^
Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34^ SsE
v Ljubljani.
Mazilo zoper »Srbečico1* garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 4 krone, po pošti 5 K. Mazilo je belo. ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
Moczy, Ljubljana.
■ Vinska trgovina In restavracija
; Peter Stepic
■ Spodnja Stika Itn. 256
■ priporoča p. n. gostilničarjem svojo _ veliko zalogo zajamčeno naravnih
vin iz dolenjskih, goriških, istrskih
■ in štajerskih vinskih goric.
m	Telefon	it.	282.14	25-24
■
a
as*
\
\
priporočata svoja najboljša piva, ikakor:
marčno carsko, vležano In bavarsko v sodcih ln
steklenicah. 27 23-24 Specijaliteta Relnlnghansovo dvojno sladno pivo „St. Peter" v originalnih steklenicah.
%
x.
zastopstvo pivovarn kub id
T.I.Iod il. 90. v Ljubljani, Martinova cesta 28. T.lelon it. 90.
n
H
N
H
N
H
N
H
N
M
M
Pivovarna G6ss
priporoča svoj priznano priljubljeni izdelek
marčno pivo
v sodčkih in steklenicah.
Pojasnila daje Fr. Sitar, zaloga pivovarne G6ss, Ljubljana VII. (Spodnja Slška.)
Istotam se nahaia zastoustvo nrpblavske slatino
H
H
N
M
N
M
N
N
rpL '..-EHr^I=ESIl  —=
Ivino
belo in rude£e
od 56 litrov dalje.
Kislo vodo
za brizganec in namizno zdrav, slatino
od 25 stekleni« dalje. Razpotilja:
A. OSET, Guštajn, Koroško.
Kupim vsake vrste steklenice, za-maške in sode.
f
j
DE
~r~
DE
Pristni
se dom po primerni ceni pri
Franc jvisellu no Bregu
pošta Borovnica, Kranjsko.
Kleinoscheg- i Derby seg
Vlnometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž In prašek. — Ep onit. — Francosko želatino Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev blsulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino. —— Vinsko kislino. — Soda blkarbono. — Strupa proste barve itd. ————
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
 —---- Ljubljana,	Židovska ulica 1.	—
Pivovarna „UNION“ v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobč se tudi tropine In sladne cime, ki so kot ilvlnska krma selo priporočljive.
3 24—24
Izdaja ln zalaga „De2. zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk »Narodne tiskarne".