Gospodar in gospodinja
LETO 1934	24. OKTOBRA	ŠTEV. 43
Vrini pridelki za zimo
>	.
Do pričetka koledarske žime (29. de-	veda ga je treba nekoliko pokriti, da
cembra) je sicer še cela dva meseca, toda	zemlja ne zmrzne, ker iz take zemlje ga
zima, kakor jo občutijo1 naše kulturne	je težko dobiti, dasi mu zmrzal nič ne
< , rastline, bodisi poljske ali Vrtne, in ka-	škoduje.
kor jo občutita za njimi kmet in vrtnar,	Ponekod prezimijo na prostem tudi
se pričenja v začetku nove m bra in. traja	endizijo, ki jo na gosto presadijo, pre-
Ije do blizu konca aprila, torej kar ce-	den začne zmrzovati,-na kakem prav su-
Ipgo pol leta. Saj je ,v našem podnebju	hem in zavetneni prostoru ob steni in
s koncem oktobra tudi konec vsake rasti,	jo dobro pokrijejo s slamo in deskami,
bodisi kjerkoli v naravi in šele aprila	ali pa s kako drugo odejo, da ne piore
meseca se začne zopet probujati rastlin-	prodreti mraz do nje. Če je odeja tako
sivo k novemu življenju. Kar celega pol	prirejena, da se ob lepem vremenu en-
leta bi morali torej pogrešati zlasti ze-	divija lahko zrači, se bolje in dlje ob-
lenjad iz vrta. ko bi si ne pomagali na	drži nego v kleti,
ta način, da vsaj nekaj- shranimo za	Večino korenaste selenjadi kakor ko-
polletni mrzli letni čas. Nekaj; vrtnih	renje, repo, rdečo peso, redkev, pa vča-
.pridelkov je sicer take narave, da se	sili tudi zeljnate glave prezimujemc
tie 'dado. shraniti (n. pr. glavata solata,	isiotako lahko na prostem v tako imeno
špinača), nekatere predelamo v drugo	vanih zakopih. Važno je, da izberemo
trajno obliko (n. pr. paradižnik v mar-	za to suh prostor, da spravimo vanj su-
melado. dišavna zelišča posušimo). Ve-	ho korenstvo hi da ga dobro pokrijemo
čina je pa vendar taka, da jo je moči	najprej precej na debelo s slamo in po-
v zelenem stanju na razne načine shrah	, vrhu še z zemljo. Potrebno je tudi, da
niti več mesecev ali celo tja do pomladi,	naredimo vrhu zakopa zračnik iz slame
Naj omenimo najprej tisto zelenjad,	ali iz praproti, da se zelenjad v zakopu
ki prenese našo zimo brez škode zunaj	ne zaduši in ne zgnije. Čimbolj, je zakop
na vrtu pod skromno odejo ali .pa tudi	zavarovan, zlasti pred mokroto, tembolje
.■elo brez odeje. Posebno neobčutljiv za	se v njem zelenjad ohrani. zdrava in
zimo je motovileč. Vso zimo ga lahko	okusna.
nabiramo, zlasti ako ga nekoliko zava-	Mnogo zelenjadi pa lahko spravimo rujemo s smrekovimi vejami, ali pa ako	za zimo tudi v kleti in druge prostore. ■ ga pokrije sneg. Na prostem preneseta	kjer ne'zinrzuje. V takih , prostorih (v zimo tudi glaričasti in kodrasti kapvs,	poslopjih) shranjujemo posebno tisto ze-ki ju nabiramo po potrebi kar izpod	lenjad, ki jo pogosto potrebujemo, kasnega ali se bolje izpod kake druge pri-	kor endivijo, ' zeljnate glave, olirovl, nierae odeje. Jako. trd je tudi por, ki	karfijole, petefšilj, zeleno, nekoliko koga brez skrbi laliko pustimo čez zimo ha	renčka, rdeče pese. repe* podzemeljskih vrtu. Prav tako je neobčutljiv hren, ki	kolerab i. dr. ZJmska shramba, kjer naj se najbolje ohrani, ako ga pustimo v	se zelenjad dobro ohrani, mora biti ktir zemlji. Nakopamo ga samo toliko, koli-	se da stiha in hladna (do 2—i>"stopinje ;. kor ga potrebujemo čez dva, tri najhujše	Celzija "nad ničlo). Za vlago je zelenjad zimske mesece, ter ga prisujemc nekam,	še bolj občutljiva nego sadje. Toplota in kjer je ob potrebi takoj pri rokah/Se-	vlaga namreč jako pospešujete razkra-
janje (gnitje) zelenjadi in lahko v kratkem času uničita vso zalogo. Vso kore-nasto zelenjad, pa tudi zelje in ohrovt, ako ju shranimo s koreninami, prisuje-mo v zmerno vlažen pesek, ali pa tudi v vrtno zemljo, ki jo v lepem suhem vremenu nanesemo v klet in jo razgre-bemo v primerne gredice. Pesek ali prst moramo vsako jesen obnoviti, staro pa znesti na vrt, da se poživi in pozdravi. Stara prst od prejšnje zime je vsa okužena in ni čuda, ako se zeleujad v taki shrambi hitro pokvari.
Za trpežnost zelenjadi v zimski shrambi je dalje zelo važno, da pridelkov ne spravljamo prehitro v shrambe. Čim pozneje, tem bolje, to je pravilo. V naših krajih vsaj do sredi novembra ni hujšega mraza niti snega, ki bi obležal. Nikakor torej ne kaže spravljati zelenjadi pred novembrom.
Preveč zrela in že popolnoma za uporabo godna zelenjad ni prida za shra-
Važnost giban'a
za
Večkrat lahko slišimo, da bi bila kokošjereja dobičkonosna, če bi kokoši nesle zadovoljivo tudi pozimi. Pa kolikokrat smo prav sami krivi, da nam kokoši ie malo ali nič ne nesejo v zimskem času. Lahko smo napravili glede vzreje kokoši vse v redu, lahko jih tudi pozimi primerno krmimo in sicer skrbimo za njih nego. Toda kljub vsemu temu nam kokoši nočejo nesti kakor bi želeli, morda iz edinega vzroka, ker nimajo prilike, da bi se dovolj gibale.
Skozi vse poletje se kokoši navadno dovolj gibljejo na prostem, zlasti zunaj na kmetih v prosti naravi. Od zgodnje spomladi, ko skopni sneg, pa do pozne jeseni ali zime, ko pritisne mraz in zapade sneg, So kokoši veliko na prostem, kjer si same iščejo zeleno in mesno hrano (črve, hrošče itd.), brskajo, grebejo in se kopljejo v zemlji ali pesku. Ko pa začne prava žima, preneha največkrat kar naenkrat vse njih prosto gibanje in ostaneio zaprte v kurniku. Da takšna
njevanje, ker je bolj nagnjena k pokvari nego ona, ki je vprav v najboljšem raz-voju.
Zelo važno za trpežnost zelenjadi je tudi to, da spravljamo pridelke v lepem vremenu, ko so popolnoma suhi. Prav tako bi bilo skrajno napačno, ko bi zelenjad v zimski shrambi zalivali. Vlaga, ki je v pesku ali v prsti in pa v zraku navadno zadostuje popolnoma. Rastline, ki so brez listov, še celo ne potrebujejo nikake vlage.
Končno moramo še poudariti, da trpežnost zelenjadi v zimski shrambi zelo pospešujemo s skrajno snažnostjo. Predvsem je treba shrambo za zimsko zelenjad primerno pripraviti, osnažiti, kakor je bilo nedavno povedano o shrambi za sadje. Potem je pa treba najmanj vsak teden enkrat zalogo v shrambi pregledati, vse, kar se kvari, odstraniti, prostor prezračiti- oziroma po potrebi še bolj zavarovati pred mrazom. H.
kokoši
nesenje pozimi
velika sprememba v vsakdanjem življenju kokoši ne more nič kaj ugodno vplivati na zdravje in še posebno na nesenje kokoši, je lahko vsakomur popolnoma jasno.
Zato pa je nujno potrebno, da že vnaprej poskrbimo, da bodo imele kokoši piiliko se dovolj gibati tudi pozimi, ko je zunaj premrzlo, dež in sneg. Ako-ni že v kurniku vedno na razpolago kokošim v to pripravljen prostor, jim moramo takšen prostor šele pripraviti, da se bodo lahko dovolj gibale, brskale in greble. Kakor primerna krma in ostala nega bo tudi zadostno gibanje, v . to prirejenem prostoru pripomoglo k dobremu zimskemu nesenju kokoši. Ni treba, da je takšen prostor posebno dragocena naprava. Lahko uporabimo v ta namen kolnieo, skedenj ali drug slišen prostor, ki ga ne rabimo za kaj drugega in je zavarovan pred dežjem, snegom, vetrom in prepihom, je dovolj svetel in ako le mogoče obrnjen in odprt
proti solncu. Kdor nima takšnega primernega prostora, ga lahko pripravi kje v neposredni bližini kurnika ob hišni, hlevski ali kaki drugi steni gospodarskih poslopij. Na že stoječo steno naj prisloni in zgradi še dve priprostj leseni ali zidani steni, pa dobi od treh strani po stenah zaprt seveda primerno visok in na eno stran odprt prostor, ki ga naj pokrije z enostavno streho. Streha je lahko iz desk in strešne lepenke. Odprto stran prostora naj opaži ali obije spodaj z deskami en meter visoko in po potrebi tudi od strehe navzdol četrt do pol metra. Ostalo odprtino pa naj zamreži z žično ali tudi leseno mrežo, skozi katero prihaja v prostor svetloba in solnce. Ako ni drugod poskrbljeno za vrata, naj napravi tudi vrata v odprti strani prostora.
Po suhih tleh prostora, ki je določen ali nalašč zgrajen za podnevno bival šče kokngi, potrosimo celo slamo približno za ped visoko. Slame ni treba rezati, ker jo kokoši z brskanjem in kljuvanjem kmalu tako zdrobijo, da zgleda, kakor da bi bila zrezana. Mesto slame lahko uporabljamo tudi listje. Vendar pa se listje ne priporoča toliko, ker je preveč drobljivo in ga kokoši že v kratkem času zdrobijo v prah, radi česar je treba listje zelo pogostoma obnavljati. Najbolj trajni nastil so smrekove igle. Te natrosimo po tleh istotako visoko kakor slamo ali listje. Smrekove igle so prožne in dolgo rabne. Ker se v smrekovih iglah ne naseli mrčes, se dajo zelo uspešno rabiti za nastil tudi v kurniku pod gred-Ijem.
Ako nimajo kokoši kje drugje pripravljeno za kopanje, jim oskrbimo v prostoru za podnevno bivanje tudi kopališče. V to svrho je najbolj pripraven primerno velik lesen zaboj, ki mu odvzamemo pokrov in gornjo polovico ali tudi manj ene stranske stene. V zaboj nasujemo ped visoko drobnega peska, med katerega pomešamo tudi pepel. Mesto peska lahko rabimo tudi suho čisto zdrobljeno zemljo. V prostor postavimo vse priprave za krmljenje in napajanje kokoši kakor tudi nesna gneeda, ako ni za ista določen drug prostor, kamor lahko odidejo posamezne kokoši, da
znesejo jajca in se na to lahko zopet vrnejo.
Da kokoši raje brskajo in jih takorekoč prisilimo brskati in grebsti po na-stilju, potrosimo že takoj zjutraj v nastil del žitnega zrnja, del morda opoldne in še ostalo količino za vse kokoši odmerjene dnevne zrnate krme pa proti večeru dve uri prej ko se znoči- S trošenjem v nastil ne zapravimo prav nič zrnate krme,, ker kokoši poiščejo v na-stilju vsako tudi najbolj drobno ali pre-drobljeno zrnje. Tako dosežemo s trošenjem zrnja v nastil popolnoma svoj namen, da so kokoši vedno zaposlene in se dovolj gibljejo. Ker se morajo kokoši za vsako žitno zrno pridno truditi in si ga .naravnost priboriti, pospešuje to delo njih krvni obtok, njih telesna gorkota se zviša hi ohrani. Kokoši ostanejo zdrave, se ne pitajo, pač pa pridno nesejo, da je le tudi krmljenje primerno. Ako krmimo kokošim za zeleno krmo pozimi krmsko peso, jo pritrdimo na žico ali vrv in obesimo toliko visoko, da jo jedva še dosežejo in lahko kljuvajo. S tem kokoši tudi prisilimo, da se bolj gibljejo. Ker se v začetku kokoši ne lotijo rade cele krmske pese, jim jo parkrat prerežemo črez pol in obesimo. Pozneje pa jim nudimo vedno le celo krmsko peso.
g Vinsko tržišče v dravski banovini. Kupčija z vinom pri vinskih trgovcih se slabo razvija, pač pa je zanimanje za nova štajerska in dolenjska vina pri produ-centih nekoliko živahnejša, pa tudi le za manjše količine. Rdeča dolenjska in črna vina (portugalka), ki so že dogotov-ljena in čistejša od belih, gredo po zmerni ceni precej v promet. Plačujejo jih po 4—5 Din, boljša in močnejša soitna vina tudi po 6 Din liter. — Po železnicah je le malo prometa, ker se manjše množine prevažajo ceneje po tovornih avtomobilih. — Po dosedanji cenitvi znaša ves vinski pridelek dravske banovine komaj okrog 200.000 hI, medtem ko je lani pri slabi letini dosegel 460.000 hI. — Iz dragih banovin ni posebnega vinskega dovoza v Ljubljano, četudi so tamkaj cene nižje.
Podsipnice za gomol$stvo
in korenstvo
Če obrodijo krompir, krmska pesa,	pak na slamo, s katero obložimo dno in
repa in korenje zadostno kakor v letos-	strani, jame.
njem letu, nima večina kmetov toliko Na slamo začnemo nalagati korenstvo
kleti in shramb, da bi lahko ves pridelek	ali gomolje ter ga zložimo na kup v
v redu spravili vanje. Tedaj si morajo	obliki strehe. Spodaj naj bo kup l'A do
pomagati na drug način, da ohranijo go-	2 m širok, v višino pa naj seže kvečje-
moljstvo in korenstvo zdravo čez zimo.	mu poldrugi meter visoko. Ko zlagamo
V ta namen jim služijo podsipnice, ki jili	peso ali korenje, moramo polagati tak*,
napravijo na prostem na njivi ali v vrtu.	da so glave na ven. Vendar to ni neob-
Podsipnice- pa morajo bili pravilno	hoduo potrebno. Ko je kup lepo zložen,
napravljene, da se vanje spravljeni pri-	Sa pokrijemo še s plastjo slame in na
delek ne kvari, zlasti pa da ne trpi vsled	ni° nasujemo zemlje kakih 10 do 15 cm
zime. Potrebno je torej vedeti, kako se	na debelo. Če pa nastopi hujši mraz,
te postavijo, da bodo odgovarjale svoje-	tedai na vržemo še toliko zemlje, da je
mu namenu. Predvsem je zbrati prime-	njena Plast do Po1 n,etra debela. Pri po-
ren prostor blizu hiše oziroma hleva, da	sebno ostri zimi, kakor je bila ona let> pozimi ni treba daleč po krmo. Ta naj ie dobro naložiti na vrh še plast
bo po možnosti v zavetni legi in na sit-	gnoja* ki varuje, da zemlja ne premrzne
bem. Zlasti moramo paziti, da voda ne	do korenstva. Okrog podsipnice poteg-
pride v podsipnico, zato napeljemo	nemo jarek z zadostnim padcem, da se
okrog nje v jarek, po katerem odteka	niore odtekati deževnica in snežnica. stran. Posebno pa je paziti, da tamkaj Še par važnih stvari je, ki jih je upo-
talna voda ne doseže dna jame. V mo-	števati pri tem delu zlasti letos, ko ob-
kri zemlji korenstvo v jamah rado gnb	staji nevarnost, da nam bo korenstvo
je. Nasprotno se pa v podsipnicah, izko-	gnilo. Najboljše razkuževalno sredstvo, panih v suho zemljo in pravilno naprav- preprečuje gnitje korenstva, je živo.
1 jenih, še boljše ohrani kakor v kleteh.	aPno — apneni prah. Če pri zlaganju
, . . ..,..,	„.' -	korenstva v jamo potrosimo vsako plast
Jama-podsipnica naj bo izkopana ci-	± niltl prahom. homo vsekakor presto plitvo, 15—30 cm, kvečjemu do pol	prePi|i gn[tje,-zlasti pa razširjevanje gni-meta globoko. Pregloboke jame so pre-	,obe h 1)o|u ua zdvavo korenje. Z tople in v njih gomolje rada požene.	živim	, prepregimo )ahko veiiko Jamo izkopljemo prej m pustimo, da se	kva ki j let(>s nagemi) korenstvu. tla m zemlja okrog nje nekoliko dni	Apno živini ni škodljivo, ampak celo ko-presušijo, da pride ci m manj-vlage v	ristno_ ker preprečuje kostolomnico in bližino korenstva. Cim bolj suha je	druge boIezni, ki jim je vzrok pomanj zemlja, tem boljše se to ohrani.	kanje rudninskih snovi v krmi.
Za spravljanje korenstva v jamo je Važna je tudi nadaljnja točka, ki jo
najbolj prikladno: suho, nekoliko mrzlo	je pri podsipnieah upoštevati: prezrače-
vreme, toda toplina iie gme pasti nmogo	vanje. Korenstvo kakor tudi gomoljstvo
pod ničlo. Tudi gomolje in korenstvo	so živi rastlinski deli, ki dihajo. Zato
mora biti dovolj suho in očiščeno zemlje	morajo tudi v jamah dobiti svež zrak.
ter popolnoma zdravo in neranjeno. Vse	Kako jim pa tega preskrbimo? Načini so
poškodovano, nagnilo ali drugače ran je-	različni. Lahko napravimo vzdušnike iz
no gomolje ali korenstvo izločimo in. ga	letev — ozkih desk. ki segajo od dna
takoj uporabimo. V podsipnico pa pride	jame skozi kup na vrli zemlje, ki ga piv
samo popolnoma zdravo. Pa tudi to naj	kriva. Tri letve položimo eno zraven
se ne polaga naravnost na zemljo, am-	diuge. da dobimo trikotno cev. V njej
se zbira ogljikova kislina, ki jo koren-stvo izločuje, in izgine ven iz kupa; nadomesti jo pa svež zrak, ki prodira skozi •vzdušnik v notranjost. Take vzdušnike postavimo v razdalji enega do poldrugega metra vsaksebi. Potrebni so, da se koreustvo ne zaduši in ne začne gniti.
Drugi način prezračevanja obstoji \ tem. da postavimo na dno jame dve deski. ki tvorita trikotni rov za dovajanje svežega zraka od spodaj. Na konceh naj bo ta rov odprt ali na rahlo zamašeu s
slamo. Na vrh kupa, na sleme, položimo žrd, ali kak dolg kol. Nato pokrijemo kup 15 cm na debelo s slamo in potem 15 cm z zemljo. Ko smo to stlačili in nekoliko zbili z lopato, potegnemo žrd ven in tako dobimo zgornji rov za prezračevanje. Tako je korenstvu omogočeno, da v jami lahko diha, ne da bi se pokvarilo ali gnilo. — Če bomo teko postopali pri napravi podsipnic. ni nevarnosti. da bi se nam gomoljstvo in koreustvo kvarilo.	L.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Prah v stanovanju
Stanovanja ni mogoče popolnoma obvarovati prahu. Poleti se naleti skozi okna, nanosimo ga sami na čevljih in obleki, napravljamo ga pa tudi z raznimi opravili, pri katerih se praši in ki pravzaprav ne spadajo v stanovanje (rahljanje žime, snažen je obleke in obuvala itd.) V mrzlem zimskem času, ko sobe kurimo, napravljamo tudi s tem več prahu, posebno če nič ne pazimo pri prenašanju kuriva in pri izpraznje-vanju peči.
V naših- stanovanjskih prostorih bo mnogo manj pralni, če si vedno skrbno očistimo obuvalo preden vstopimo; pa tudi prašno ali blatno obleko osnažimo vedno zunaj in je ne shranimo v omaro prej, preden ni popolnoma snažna. Preden pa pričnemo s pospravljanjem zjutraj vedno izpraznemo najprvo peči. Pepela ne stresamo kar tja v en dan v vedro ali kako drugo posodo, ampak se pripravimo k tem delu takole: Čez vedro, v katerega naj pride pepel, pogrni m o mokro krpo! Z lopatico ?a pepel previdno zajemajmo pepel iz peči iu ga devajmo v vedro (pod krpo) tako. da z drugo, roko dvignemo mokro krpo kolikor je .treba. Pepel, ki bi šel sicer v zrak. obvisi na mokri krpi. Končno ga odnesemo iz sobe, ne da bi se razkadil po prostoru in ne da bi bili kaj rftztrešli po tleh. Za pobiranje pepela ne jemljimo nikoli papirnate škatlje ali lesenega zaboja, ampak če le mogoče
kovinsko vedrico, ki je visoka oz. globoka in ki jo z lahkoto pokrijemo z mokro, ožeto krpo.
Kar pa se nabere v stanovanju prahu navzlic temu, da smo pazili, ga je treba pri vsakdanjem pospravljanju res odstraniti, ne pa samo prenesti s krpo z enega predmete na drugega. Kakor se je vršilo brisanje prahu do sedaj in se še vrši, svojemu namenu nikakor ne odgovarja. Brisanje s suho cunjo namreč ni nič drugega, kot prenašanje prahu z enega predmeta na drugega ter iz prostora na prostor, ne pa odstranjevanje. Če brišemo prah s suho krpo, ga ostane nekaj na njej, ostali pa se dvigne v zrak, ter se kmalu zopet uleže kot fina pi^vlaka na predmete. Prah, ki se drži kipe, nosimo naprej na drugo pohištvo itd. Končno ostane skoro ves tam, kjer je bil izpočetka. Po končanem brisanju pa stanovanje ni dosti čistejše nego je bilo prej.
Brisanje prahu ima pravi pomen le tedaj, kadar prah res odstranjujemo. Da to dosežemo, je treba delati takole: krpo za brisanje prahu zmočimo v mrzli vodi in jo ožmemo tako močno, da je le nekoliko vlažna. S to vlažno krpo obrišemo vsak kos pohištva temeljito in natančno. Ko smo obrisali že več predmetov, krpo lahko izplaknenio v čisti vodi, jo zopet ožmemo in nadaljujemo delo. Ko smo z brisanjem gotovi, cunjo izperemo do čistega v vodi, ki nam jasno pokaže, koliko prahu smo pobrali. Oprano krpo razprostremo, da se posuši.
Samo za lino, politirano pohištvo ne smemo rabiti v vodi namočene krpe, ampak jo poškropimo s terpentinom. Z oljem prepojene krpe se dobe tudi naprodaj.
Najboljše in najlaže pa je odstraniti prah iz stanovanja z električnim sesalcem. Temu ne uide noben prah, pa naj bi bil še tako skrit. Posesa ga z vseh tkanin, s tal, pa tudi iz špranj, do katerih ne moremo z nobenim drugim sna-žilnim pripomočkom. Električni sesalec za prah žal še ni za splošno rabo, ker je predrag. V mestih pa ga gospodinje dobe na posodo, proti majhni odškodnini.	š. H.
KUHINJA
Prikuha k juhi. Žemljice ali dober bel kruh narežem na rezine ali koleščke in jih namažem s sledečim nadevom: jetrca iztržem iu še sesekljam, primešam ščep popra, malo drobno zreza-ne čebule, soli, petršilja in majarona. Dobro zmešano namažem na rezine. To serem na masti in denem posebej k čisti juhi.
Zrezki iz pljučne pečenke. Pljučno pečenko zrežem na prst debele zrezke. Te potolčem na obeh straneh z lesenim kladivom. Potem jih osolim in nato denem na razbeljeno mast. Ko so na eni strani opečeni, kar traja štiri minute, jih obrnem in še na drugi strani ravno toliko časa pečem.
Drug način pljučnih zrezkov. Za prst debele zrezke prebodem s slanino in jih osolim. V kožico denem drobno sesekljane slanine približno za eno žlico. Za duh pridenem drobno zrezauo čebulo, nekaj zrn celega popra, vršič majarona. vršič petersilja. vršič timeza, odrezek limonine lupinice. Na to dišavje položim pripravljene zrezke, ter prilijem par žlic juhe. Kožico pokrijem ter pražim pokrito toliko časa, da se meso zmehča. Zmehčane zrezke naložim na krožnik. Omaki primešam par žlic kisle smetane. Ko omaka še prevre, jo precedim po rezkih.
Makaroni z jabolki. Nalojnljene makarone poparim, polijem z mrzlo vodo,
ter denem kuhati v vrel, slan krop Kuhane so tedaj, ko se obesijo ob žlici. Kuhane zopet operem v mrzli vodi ter denem na rešeto, da se odcede. Kozo za praženje namažem s surovim maslom ali mastjo. Zdaj polagam menjaje makarone in jabolka. Začnem vrsto z makaroni. Med te deuem semtertja košček surovega masla. Kisla jabolka zrežem na plošče, jih položim po makaronih, potresem s sladkorjem in cimetom. Nato zopet makarone. Nazadnje naj pridejo jabolka. Pokrito kožico postavim za pol ure v pečico. Predno dam jed na mizo, jo še dobro premešam. Služi mi za močnato jed.
Zelena v solati. Oprano zeleno skuham v slani vodi. Kuhano olupim, zre-zem na listke, potresem s poprom ter zabelim z oljem in kisom. Na mizo jo dam kot prikuho. Pridenem ji lahko krompirjevo solato. To se pravi na listke narezan kuhan krompir, zabeljen s kisom in oljem, odišavljen s Čebulo in poprom.
RAZNO
Največja jajca so nojeva. Velika se, kot otroška glava in do dva kg težka. Eno tako jajce zaleže za 24 kurjih. Vsaka nojeva samica znese do 20 takih jajec na leto, kadar pa se ji med va-lilno dobo odvzamejo, leže vedno nova.
Kako pišejo narodi. Arabci pišejo od desne na levo, enako se piše hebrejsko. kaldejsko, sirsko, perzijsko, turško in tatarsko. Od leve na desno se piše v latinščini, v vseh slovanskih in drugih evropskih jezikih. Kitajci in Japonci pišejo od zgoraj navzdol. Mehikanci pišejo od zdolaj navzgor. V stari grščini so pisali prvo vrsto od leve na desno in drugo pa obratno.
Gozdar in Jože. Gozdar: »Hej, Vi tam, kako pa se drznete streljati na zajce, ko pa imate še lansko izkaznico in lovsko karto?« Jože: »Saj streljam le na one zajce, katere sem lani ^falil'.«
V šoli. »Janezek, ali poznaš tekočino, ki nikoli ne zmrzne?« — »Vrela voda, gospod učitelj.«
GOSPODARSKE VESTI
DENAR
g Denarstvo. Na ljubljanski borzi je bilo v prošlem tednu malo prometa, ker sta bila le dva borzna sestanka. Tečaji se niso izpremenili. Posebno čvrsta je nemška marka, četudi nima skoro ni-kakega zlatega kritja. To stanje je umetno in povzročeno v veliki meri po kli-ringškem prometu, ki ga je nemška vlada sklenila skoro z vsemi državami. Kako se bo nemška valuta v bodoče razvijala, je težko presoditi. Plačilna bilanca Nemčije je še vedno pasivna, četudi ta država ne plačuje svojih dolgov v devizah. — Cena srebra na svetovnem trgu je izredno poskočila. Tako je stala unča srebra v Londonu junija meseca 12 in pol penija, sedaj je pa dosegla na londonski borzi rekordno višino 24 in pol penija. Vzrok temu leži v sklepu Zedi-njenih držav, da se dosedanja zlata valuta spremeni v zlato-srebrno s kritjem, zlata in srebra v razmerju 1 proti 4. V ta namen mora država nakupiti 1300 milijonov unč srebra. S tem je prizadeta Kitajska, ki ima srebrno valuto. Sedaj pa kupujejo Zed. države srebro na Kitajskem ter ga drago plačujejo. Prizadeta Je tudi Indija in še nekatere druge azijske države s srebrno valuto. — Francija pa namerava sedaj uvesti neokrnjeno zlato valuto, to je tako, da bo francoska banka dolžna izplačati zlato za papirnati denar tudi v najmanjšem znesku, kar pomeni, da pride v promet zlati denar. Tiskala bo tudi nove zlatnike po 100 frankov, ki bodo ustrezali predvojnemu tlalniku od 20 frankov.
ŽIVINA
g Ptujski živinski sejem. Konjski in -foveji sejem dne 16. t. m. v Ptuju je bil vsled slabega vremena slabo založen. Prodajalci so prignali 9 konj, 64 krav, •17 telic, 22 volov in 8 bikov, skupaj 102 'lavi živine. Od teh so prodali 100 glav, kar pomenja rekord v kupčiji, ki se le redkokdaj doseže. Povprečne cene za 1 kilogram žive teže so bile sledeče: krave
2—3.50 Din, telice 3—4 Din, voli 3—3.75 Din, biki 2.75—3.50 Din. Konje so prodajali po kakovosti in sicer od 750 do 3250 Din eden.
g Ptujski prašičji sejem. Dovoz prašičev na sejem 17. t. m. je bil izredno velik in je znašal 257 prašičev in 237 svinj, skupaj 494 glav. Kupčija pa je bila nenavadno slaba, kajti prodanih je bilo komaj 67 repov. Cene za 1 kg žive teže so bile sledeče: pršutarji 5—6 Din, vendar za nje ni bilo kupcev. Plemenske živali so prodajali po 200—700 Din glavo; prasci 6—12 tednov stari so bili po 70 do 175 Din.
CENE
g Lesno tržišče. Lesna kupčija malo-dane popolnoma počiva. V jesenski dobi so šli navadno testoni v promet. Letos so pa zaloge na Sušaku in v pristaniščih Sicilije polne tega blaga, ki zaman išče odjemalcev. Cene, ki jih kupci nudijo, so tako nizke, da se proizvodnja nikakor ne izplača. — Nekatera naša podjetja so začela izdelovati »paccone« v nadi, da bodo te vrste blago lažje oddali. Pa tudi za te odjem ni siguren. — Trami in mehki les se polagoma oddajajo. — Precej povpraševanja je po drvah.
g Hmeljsko tržišče. Kupčija s hmeljem je bila v zadnji dobi precej živahna in je bilo prodanega precej blaga. Nastal je sicer kratek zastoj v prometu, ker je bilo razglašeno, da bo Anglija prepovedala uvoz hmelja, kar se pa za sedaj še ni obistinilo. Cene so ostale ne-izpremenjene in se plačuje blago dobre kakovosti po 20 do 40 Din kg, najslabši pa tudi po 10 do 20 Din. Cenijo, da je iz prve roke prodanega že kakih 70 odstotkov pridelka in je neprodanih le še kakih 3.500 stotov. — Najvišje cene, plačane zadnji čas za najboljši hmelj raznih dežel iz prve roke so bile naslednje* Nemčija 99 Din, Češka 73 Din, Francija 46 Din, Jugoslavija 42 Din, Belgija 35 dinarjev, Poljska 32 Din, Amerika 24 dinarjev za kilogram.
PRAVNI S A SVET l
Davčna prostost oseb z devetimi ali več otroki. M. M. O. — Poročili ste vdovo, ki je bila dve leli prosta davkov. Na davkariji se vam je reklo, da vi niste oproščeni, ker niste vsem otrokom oče, ampak očim. Ali je tako po postavi? — Niste povedali, zakaj je bila vdova oproščena davkov in zakaj hočete biti \ i oproščeni. Najbrž ima vdova, sedanja vaša soproga, devet otrok. Če je tako, vi ne morete biti oproščeni, ker vi nimate devet. otrok. Samo osebe, ki imajo devet ali več živih otrok (torej oče in mati, ne pa očim in mačeha) so oproščeni plačevanja neposrednih davkov. Do oprostitve imajo pravico samo osebe, katerih davek po vseli davčnih oblikah ne presega 500 dinarjev in ki njih najmlajši otrok ni starejši od 14 let.
Hoja po tujem svetu pri oranju. L. C. It. — Pri oranju hodi sosed po vašem sve. tu. vi pa po njegovem. Sedaj pa vi ne mislite več ob sosedovi njivi orati in bi radi svoje zemljišče ogradili. Vprašate, če je to dopustno. — Svetujemo; da- se zmenite sosedom. Morda bo pristal na to, da oba opustita hojo po drugem svetu, kar bi bilo najpametneje. če je sosed pravico hoje po vašem svetu priposestvoval (ker je nad 30 let hodil po njem), bi vas lalrko tožil, ako boste samovoljno oni prostor zagradili in mu s tem preprečili izvrševanje služnostne pravice.
»Samopomoč«. L. G. R. — Niso'-nam na razpolago pravila dotične »Samopomoči«, zato vam ne moremo dati navodil, kako postopajte, da bi dobili vplačani denar nazaj in če je to sploh mogoče. Vam.tiri vsem pa svetujemo, da v vsakem slučaju, kadar prevzamete na sebe kakšne obveznosti, dobro premislite, če jih boste mogli izpolnjevati. Kesanje je večkrat prepozno.
Učiteljica, poročena z neučiteljein, nima pravice do stanarine. Ž. C. K. — Na vaši šoli poučuje učiteljica, ki je poročena z obrtnikom, šolski odbor ji vsak mesec izplačuje stanarino. Ali ima pravico do stanarine? — Po predpisih letošnjega finančnega zakona učiteljica, ki je poročena l neučiteljem, nima pravice do stanovanja in do kuriva.
Odškodnina za zemljišče, odstopljeno za cesto. J. A. Za novo cesto vam je bil odvzet svet, ki ga vam hočejo plačati po ceni, ki se vam zdi prenizka. Zemljišče je bilo poprej ograjeno z lesenim plotom, ki se ga sedaj branijo zopet postaviti. Posekali so vam več sadnih dreves. Vprašate, če lahko zahtevate odškodnino. — Zemljišče vam gotovo ni bilo brez nadaljnjega odvzeto. Ali ste ga prodali in sklenili pogodijo, ali pa so ga vam razlastili. Če se glede cene ne mnrptp notfoditi, ni Drišlo do kupčije '»
sledi, ali je sledilo razlastitveno postopanje V tem slučaju bi sodišče določilo ceno, se veda po zaslišanju izvedencev. Razume se da more biti tudi inžener izvedenec. Skupaj z zemljiščem se vam plačajo tudi drevesa. Cestno upravo rte morete siliti, da . vam postavi ograjo, ako se niste glede tega z njo pogodili. Zdi se nam, da vam celo postopanje pri graditvi ceste ni bilo jasno. Zato se obrnite na cestno upravo, ki vafn bo gotovo dala informacije. Kar se tiče cene za zemljišče, ni pametno, ako zahtevate pretirano ceno; zahtevajte, da vam plačajo tako, kakor se v vašem kraju takšna zemljišča plačujejo.
Nerazumljivo vprašanje. 1. L. V pismu pripovedujete, da je vaš oče prodal nekaj, sveta, vendar ne v last, ampak za kopanje, itd. Dalje, da vam je v nevarnosti 3 vo^e ; mrve in 1 mernik posetve. — Vprašanje je nerazumljivo in ne vemo, 1 kaj praviapra-^' hočete. Če sami ne znate sestaviti vprašanja. prosite, da vam ga napiše kdo, ki br znal razumljivo napisati, kaj hočete..
Izplačevanje vlog v hranilnici. P; P. I.' Do 15. novembra morate plačati obresti od-dolga, vam pa ne izplačajo vloge,- ki jo .. imate v hranilnici. Vprašate, kako bi mogli';-priti do svojega denarja? — Ako se.je hranilnica pošlužila zaščite po zn^ni uredbi,' izplačuje samo one zneske, ki so navedem v odplačilnem riačrtu, ki ga je odobrilo mir ništrstvo. Več ni dolžna izplačati. Če; pa. hranilnica ni pod zaščito, vam mora izplačati vlogo po pravilni odpovedi, drugače jo lahko tožite.
Plačevanje za nezakonskega otroka. P. P. 1. Nezakonski: oče je bil svoječasno obsojen na plačevanje vzdrževalnine za nezakonskega otroka, a ni nič plačeval in ga nezakonska mati fudi ni tirjala. Vprašate, koliko bo moral plačati, ako bo mati zahtevala. — Plačati bo moral vse dolžne zneske in obresti za tri leta.
Konkurz. A. F. Terjatve ste gotovo prijavili v konkurznem postopanju. Ako so vam bile priznane, bodo vpoštevane pri razdelitvi konkurzne. mase. Ako. vam jih pa kon-kurzni upravitelj ali upniki niso priznali, so vaš gotovo poučili, da lahko vložite tožbo. Kaj več vam ne moremo povedati, ker ne vemo, kako daleč ie že konkurzno postopanje izvedeno.
Odškodnina za poškodbo. V. K. Neki fant vas 'e poškodoval in je bil radi tega obsojen. Niste pa .dobili nobene odškodnine in vam je sodnik rekel, da ga morate tožiti; ker fant nič nima, ga nameravate tožiti pozneje. Vprašate, kaj svetujemo? — Če ga kdaj nameravate tožiti, ie najbolje, da to storite takoj. Sedaj bo veliko lažje dokazati škodo kakor pozneje. Poleg tega vam vsled odlašanja lahko pravica tožbe zastara,
naročajte »Domoljuba«'