Z juga
1.
Pozdrav domovini.
Pretrgala temna se je zavesa nad dušo, zavito v mrak, ko prvi nameril sem v domovino ,         svobodno veseli korak.
Kot potnik ozira se v svetlo danico, znanečo mu solnčni prihod — tako me je misel nat6, domovina, življenja vso spremljala pot.
2.
Vam cvete vesela pomlad ... .
Vam cvete vesela pomlad, pri nas je vse mračno nebo, in rože bolesti samo po polju nam južnem in v srcih cveto ...
Kako naj bi cvela vesela pomlad, ko solnčnih ni žarkov za nas in zimski obdaja nas mraz, kar tvoj narp je, domovina, zagrnjen preljubi obrazl
1
3.
Vse, kar Ijubil sem nekdaj
Vse, kar Ijubil sem nekdaj, daleč, daleč je od mene, in kot čolnič veter žene, mene žene vse nazaj.
Tam bi bratu zopet gledal brez ovinkov v dno srca in vseh naših bi gorja brez strahu se izpovedal.
Oh, kako bi duša bila oproščena vseh okov! Dan bi zasijal mi nov, moja domovina mila!
Zasedeno ozemlje ob novl pomladi 1920.
Borisov