FR. LOČNIŠKAR:
Medvedov god.
Medved, gospodar goščave, v svoji družbi lačen slave, hoče god svoj proslaviti in gostijo prirediti, kot ne pomni je zverina, ne živalska zgodovina.
Pisma praska na vse kraje, zajčku jih na repek daje, da zverini jih dostavi po pravici in postavi.
Zajček pa }v slabe glave, zmešal je naslove prave: vse je napačno dosiavil in v nered vso zver pripravil (Pisma tudi je izgubljal, ko zelišča je poljubljal.)
17
Jazbec naj bi bil govornik,
zajec pa medvedov dvornik,
jelen naj bi sod privlekel,
volk pečenke jim napekel.
Žaba, sova, čuk in sraka,
kavka, vvan in družba taka
naj za petje bi skrbela,
da bo družba bolj vesela.
Noč in dan se vse je drlo
in pripravljalo si grlo.                       ]
Vse tako je zajec zmešal,
ker spomin mu je opešal,
brati pa ni znal ni črke,
kar je nosil zajčje brke.
Le lisica službo pravo
je dobila s to zmešnjavo:
častno službo nadtočajke,
reda javnega čuvajke.                   ¦
Poleg milostne medvedke
sedež fe naj bi bil tetke.
Dan slovesni družba cela
V sredo gozda je prispela.
Jelen vina je privlekel —
sod na vseh je koncih tekel —
ves razjarjen ni nič rekel.                  :
Volk pečenke je pripravil,
pol divjačine podavil,
shranil boljšo polovico,
slabšo dal za veselico.
Moško jazbec prikorakal,
zajec plaho ]e priskakal,
žabe, čuki, sove, šoje —
vsak prihitel }e po svoje.
Že gospoda vsa fe zbrana, vmes lisica je — pijana!
Medved pa na sodček sede,
te izblebeta besede:
»Ljubi moji državljani,
ki pred kvaljem zdaj ste zbrani,
18
da njegov god proslavite — vsi pozdravljeni boditel Vam v zabavo, sebi v slavo to priredil sem zabavo. Vendar  eno ukazujem: Jaz sem fisti, ki kraljujem! Vsak nered in kar ni pravo jaz bom kaznoval krvavo. Zdaj pa v lepem pevskem zbori slavnost ta naj se otvoril« —
Vrana kraka sova vpije,
čuk pa s srako vmes zavije, žaba z nogo takt jim bije na različne melodije...
Strah prevzame družbo celo
petje ni kar nič uspelo.
Zdaj v medvedu jeza zrase,
hitro s soda skobacš se,
zakadi se med živali:
»Vi se boste norčevali?                      :
Jaz vam hočem pokazati,
kaj se pravi kraljevati!«
In začel prav po mesarsko svoje delo je vladarsko:
19
Kogar je dosegel s šapo
ta je bil takoj ob sapo.
Zajca je za uhlje vlekel —
skoro kožo tnu je slekel,
strahopetec pa ni bežal,
še neumno se je režal,
da ušesa mu podaljsa,
kav še danes zajca zaljša. —-
Vsi, ki pametni so bili,
brzo so jo odkurili
in na vse moči kričali,
da ne bodo robovali.
A lisica s teto kuno
ni odšta med to pobuno;
fiho sfa za sodček sedli,
lonec poln medu pojsdli,
sodček vina izpraznili,
da sta kar okrogli bili...
Medved je dobil za konec prazen sod in prazen lonec.
20