Poštnina plačana v gotovini.
LJUBLJANA, 1. novembra 1930.
Posamezna številka 2 dinarja.
Štev. 20.	Leto 5.
Izhaja dvakrat na mesec. 'Naročnina četrtletno 12 dinarjev.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Delav. zbornice), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
Svoje pravice bodo uveljavili ielezničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v VSŽ.
Iz Intervencij
Dne 24. oktobra 1930 se je mu-diia zopet v Beogradu deputacija našega saveza, sestavljena iz po enega zastopnika iz Maribora, Ljubljane in Zagreba. Deputacijo je vodil 'beograjski tajnik s. Krektć in je bila sprejeta v ministrstvu saobraćaja, pri predsedstvu vlade in v Državnem svetu. Deputacija je imela nälogo, na merodajnih mestih predložiti utemeljene predstavke radi:
a)	izplačila diferenc delavcem;
b)	povračila 20% eksekutivne doklade nastavijencem za čas od 1. IV. 1930 do 31. VII. 1930;
c)	tolmačenja zakona o držav, prometnem osobju radi vračunanja onih let službe, ki jo kdo prebije na železnici pred nastavitvijo, tudi za določanje osnovne stopnje;
d)	izmenjave zakona o državnem prometnem osobju in zakona o pridobitvi pravice do pokojnine.
V naslednjem objavljamo tri vloge in sicer:
a)	Za izplačilo direfenc:
Ministrstvo prometa — Beograd.
Podpisani Savez se obrača na naslov S prošnjo, naj ministrstvo odredi ljubljanski in zagrebški direkciji državnih železnic, da čim preje izplača delavskemu osobju ' diferenco med plačami po začasnem pravilniku iz leta 1920 ter urninami po naredbi M. S. Br. 72-23 in odloku G. D. Br. 7355-23 za čas od 25. VIII. 1923 do prevedbe na urnine.
Kakor smo obveščeni, je za ta izplačila že odobren kredit v znesku 17,414.928 Din ter je g. predsednik kralj, vlade že dne 15. sept. izdal dovoljenje, da se diference izplačajo. Tudi Glavna kontrola je pristala na izplačilo. In čeprav je od tedaj preteklo že več časa, direkcije še do danes niso dobile dovoljenja odn. naloga, da izplačajo delavcem: diference.
Ker za izplačilo teh diferenc ni nobene ovire, prosimo, da odredite oblastnim direkcijam, da izplačajo delavcem diference še tekom meseca oktobra, da si lahko delavci za zimo preskrbe življenske potrebščine in kurivo.
b)	Za povračilo 20 odstotne eksekutivne doklade:
Ministrstvo prometa — Beograd.
Podpisani Savez se obrača na naslov s prošnjo, da izda Ministrstvo direkciji državnih železnic v Ljubljani tolmačenje zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o drž. prometnem osobju in to glede izplačila 20 odstotne eksekutivne doklade, predvidene v čl. 26 zakona o državnem prometnem osobju.
Ljubljanska železniška direkcija je na podlagi citiranega zakona izplačala osobju dodatek na službo po § 3 v zvezi s § 8 in to začenši od 1. aprila 1930. Istočasno pa je vsem uslužbencem, ki so navedeni v 51. 26 zakona, za dobo od L aprila 1930 do 31. julija 1930 zopet odtegnila že izplačan 20 odstotni dodatek za težko delo po čl. 26 zakona o^ drž. prom. osobju. Smatramo, da je to postopanje ljubljanske železniške direkcije neosnovano in to iz sledečih razlogov:
Zakon o spremembah1 in dopolnitvah zakona o drž. prom. osobju predvideva nov dodatek na službo in to s § 3 za vse osobje razen administrativnega in računskega osobja, ki ni bilo najmanje 2 leti v ?ksekutivni službi. Na podlagi odredb § 8 'stega zakona se izplača dodatek na službo od L aprila 1930.
Vse osobje. imenovano v § 26 zakona S ~rž- prom. osobju, je imelo pravo na dodatek za težko službo v izmeri 20 odstotne osnovne in položajne plače, ter je ta dodatek dobivalo redno, dokler je bil ta paragraf v veljavi. Osobje je torej dobilo na Podlagi veljavnega zakona, ker je po tem zakonu vršilo službo, izplačan 20 odstotni dodatek za mesece IV.. V., VI., VIL 1930. S prej citiranim zakonom1 o spremembi in dopolnitvi zakona o drž. prom. osobju pa je s S 7 ukinjen dodatek 20 odstotne osnovne in položajne plače po čl. 26. Citirani S 7 za to ukinitev ne predvideva dneva ter je logično, da stopi ta ukinitev v veljavo z dnem, ko se zakon objavi v »Službenih Novinah«, ker dobi zakon šele s tem1 dnevom obvezno moč. Zakon je bil objavljen dne 15. julija 1930, ter je s tem dnevom «Kinjen 20 odstotni dodatek po čl. 26, a pod Pbenim pogojem se ne more železničar-
v Beogradu.
jem po veljavnem zakonu redno izplačani 20 odstotni dodatek naknadno odtegniti.
Ako bi naredbodajalec hotel ukiniti 20 odstotni dodatek s L aprilom 1930. bi to izrecno odredil v zakonu analogno odredbi § 8, s katero določa, da se novi dodatek na službo izplača s 1. IV. 1930.
Stališče ljubljanske železniške direkcije je protivno rešenju seje Glavne kontrole od 12. II. 1929, ki je odločila, da državni uslužbenci v slučaju razveljavljenja rešeni a niso dolžni vračati državni blagajni že sprejetili prejemkov, ker so za dobo, dokler je tozadevni odlok bil v veljavi, vršili službo po dotičnem odloku in seveda imeli pravico do dotičnih prejemkov.
Na podlagi zgoraj navedenega prosimo, da ministrstvo v smislu odredb zakona o izmeni in dopolnitvi zakona o drž. prom. osobju izda ljubljanski direkciji principijelno razlago tega zakona in odredi, da ta direkcija uslužbencem za mesece april do inkl. julija 1930 že izplačani, a potem odtegnjeni 20 odstotni dodatek izplača.
c)	Za principijelno tolmačenje zakona radi vračunanja neregulisane službe:
Državnemu svetu — Beograd.
Podpisanemu Savezu je čast prositi Državni svet, da bi prej, nego bo rešaval posamezne pritožbe železniških uslužbencev radi njih degradacije iz višjih v prvo stopnjo osnovne plače povodom imenovanja stalnim uslužbencem, o tem vprašanju razpravljal na splošni seji Državnega sveta in sprejel principijelni sklep, ker je zakon o drž, pirom, osobju glede določanja periodičnih stopenj osnovne plače nejasen.
Prošnjo, ki jo vlagamo kot zastopniki v našem Savezu organiziranih železničarjev, utemeljujemo s sledečimi razlogi:
Glede določanja periodičnih stopenj osnovne plače je dosedaj ministrstvo prometa postopalo različno in sicer:
1.	Vse do inkl. leta 1926 je ministrstvo prometa postavljalo uslužbence povodom nastavitve v tisto stopnjo osnovne plače, ki je odgovarjala številu efektivnih službenih let v nereguliranem svojstvu po čl. 123 zakona o drž. prom. osobju.
2.	Leta 1927 je začelo ministrstvo vse železničarje pri reguliranju staviti samo v prvo stopnjo, sklicujoč se na čl. 127 finan. zakona iz leta 1926-27 in tolmačenje Generalne direkcije.
3.	V letu 1930 so direkcije tistim uslužbencem, ki so bili nastavljeni L 1926 v službenim letom odgovarjajočo stopnjo ob priliki priznanja stalnosti, odvzele dotedanjo stopnjo osnovne plače (v nekih slučajih 9. ali 10. stopnjo plače) ter jih degradirale nazaj v prvo stopnjo osnovne plače, dasi je rešenje o postavitvi v 9. ali 10. stopnjo veljalo prej 3 leta in postalo pravomoćno. To protizakonitost opravičujejo^ direkcije z rešenjem Generalne direkcije držav, žel. br. 6487-29. To rešenje pa ni zakon in ne more zamenjati zakona, nego je samo objasnitev, ki ni obvezna, ker je ni izdal naredbodajalec ali Državni svet, nego podrejena administrativna inštanca.
Prizadeti železničarji so se pritožili proti tej degradaciji na Državni svet, kjer je dosedaj vloženih okrog 200 takih pritožb. Ker se tistim' železničarjem, ki so bili redno postavljeni v po službenih1 letih odgovarjajočo stopnjo že 1. 1926 ter so to stopnjo uživali čez tri leta in se zoper to ni pritožila Glavna kontrola, s čemer so te postavitve postale pravomoćne, s to degradacijo v prvo stopnjo godi krivica, prosimo, da Državni svet rešenja o degradaciji teh železničarjev na podlagi vloženih pritožb uniči in jim povrne že dosežene pravice.
Poleg tega prosimo, da Državni svet v splošni seji razpravlja o vprašanju, katera službena leta se imajo uslužbencu v slučaju pridobitve stalnosti vračunati za stopnjevanje. Zakon o držav. prom. osobju nikjer ne predvideva, da se ima vračunavati za stopnjevanje samo regulisana služba ter se v ostalih resorih priznava za stopnjevanje tudi neregulisana služba. Samo pri železničarjih se delajo izjeme, ki po zakonu niso osnovane. Da zakon nikjer ne predvideva stopnje povodom1 odrejanja stalnosti in da dovoljuje »stopnjevanje z vštetjem službenih let«, je razvidno iz sledečih odredb zakona:
§ 25 zakona odreja, da se ima v rešenju o stalnosti naznačiti, v kateri kategoriji ali grupi se potrjajo za stalne. O stopnjah ni besede.
§ 42 zakona odreja, da ostane začasni uslužbenec v svoji stopnji vse do tedaj, dokler ne postane stalen. Če bi zakonodajalec hotel za vse, brez razločka službenih let, uvesti »prvo stopnjo«, bi to gotovo označil s tem1, da bi mesto stavka: »v svoji stopnji«, zapisal »v prvi stopnji«.
§ 48 določa, da vsak uslužbenec pravilno stopi v najnižjo grupo položajne plače, o osnovni plači pa ne govori. Ako bi hotel naredbodajalec odrediti, da stopi tudi v najnižjo stopnjo, bi to gotovo zapisal.
§ 60 istega zakona pravi: Uslužbenec, ki prehaja iz druge državne službe v službo k državnim prometnim ustanovam, pride na tisto stopnjo osnovne plače, katera odgovarja številu let dotedanje njegove službe.
Iz teh citatov je jasno razvidno, da ni nikjer predvidena prva stopnja osnovne plače, nego je to vprašanje odprto. A vse odredbe zakona gredo za tem, da se prejšnja leta državne službe prizna za napredovanje, kar je jasno razvidno iz § 60 zakona. Da je služba delavca kot vršilca dolžnosti regulisanega uslužbenca državna in javnopravnega značaja, izhaja iz tega, da velja za delavce zakon o drž. prometnem osobju in glasom pravilnika o pomožnem1 osobju tudi čl. 1 zakona o drž. prom. osobju. Na podlagi tega se mora že z upoštevanjem'1 § 60 zakona vračunati leta ne-regulisane službe za napredovanje.
Motivacija, da te razlage ne dovoljuje odredba finančnega zakona iz I. 1926-27, t. j. čl. 127, ni osnovana in to iz sledečih razlogov:
Z omenjeno razlago je obrazložen čl. 206 zakona, ki je. pred obraziago dovoljeval tistemu osobju, ki je že po prejšnjih zakonih imelo pravico na pokojnino, vra-čunanje vse službe tudi pred dovršenim 21 letom starosti in kaderske službe za pokojnino. S čl. 127 je bilo le vračunavanje pred dovršenimi 21 leti ukinjeno. Brez ozira na to razlago pa čl. 127 fin. zakona ne more veljati za osobje, regulisano po 1. nov. 1923., ker je obrazložen s tem čl. 206 zakona, ki ni stalna zakonska odredba, nego je ena prehodnih naredb ter se kot tak lahko uporablja samo za osobje v drž. prom. službi, ki je bilo dne L nov. 1923 že nastavljeno, a ne tudi za pozneje nastavljeno osobje. To stališče je Državni svet že zavzel z razsodbo br. 23931 od 16. II. 1928 ter radi tega to vprašanje v splošnem ni sporno. Zato je sklicevanje zagrebške direkcije na primer, ki s tem odlokom fin. zakona podpira uvrstitev v prvo stopnjo, po zakonu neosnovano.
Na podlagi zgoraj navedenega prosimo, da Državni svet na svoji splošni seji pri razmotrivanju tega vprašanja vzame v poštev tudi dejstvo, da se v ostalih resorih neregulirana služba zaračunava; dalje dej-
stvo, da vrši železničar, predno je nastavljen, že več let službo in to celo po 20 in več let službo nastavljenega uslužbenca, in ni mogel biti preje nastavljen radi tega, ker ni budgetne mogočnosti.
Prosimo, da Državni svet na splošni seji sprejme odlok, da se železničarjem o priliki priznanja stalnosti vračuna tudi vsa leta neregulirane službe, ki se mu na podlagi čl. 123 zakona mora računati za pokojnino, tudi za določanje stopnje osnovne plače.
Kakor že omenjeno, je deputacija poleg teh vlog predala še vlogo za izmenjavo zakona o prometnem osobju in zakona o pridobitvi pravice do pokojnine.
Radi izplačila diferenc je dobila deputacija zagotovilo, da je zadeva od merodajnih instanc povsem rešena ter da bo ministrstvo upoštevalo težek položaj delavstva zlasti sedaj pred zimo in da bo diferenco gotovo še pred zimo izplačalo.
Z vprašanjem radi 20odstotne eksekutivne doklade se bavi v ministrstvu posebna komisija, ki bo določila, ali bo ta doklada zopet vnesena v novi zakon. Radi povračila 20odstotne doklade za april do julij 1930 pa še ni padla odločitev ter dobe direkcije v kratkem navodilo, ali naj te doklade povrnejo.
Radi všteti a delavskih let pri nastavitvi pa se ministrstvo izgovarja na svoječasno razsodbo Državnega sveta, po kateri se delavska leta vštejejo le za penzijo, ne pa za napredovanje.
Deputacija je zaprosila v ministrstvu, da se vsaj z novim zakonom zagarantira vštetje delavskih let za penzijo in za napredovanje. Za one pa, ki so bili vrženi nazaj, pa da ministrstvo še enkrat zahteva tolmačenje zakona z ozirom na predloženi materijal od strani saveza.
Važna izjava predsednika vlade.
Koncerni septembra je predsednik vlade gen. P. Živkovič, ko se je mudil v Zagrebu, sprejel tudi deputacijo javnih nameščencev, ki ga je prosila, da bi se z novim zakonom izboljšalo gmotno stanje nameščencev in upokojencev. Predsednik vlade je deputaciji izjavil sledeče: »Tukaj je mnogo stvari, ki se morajo izenačiti. Uradniški zakon ni baš posebno dober. Sedaj sem odredil komisijo, ki ima reševati samo materijalno vprašanje in na katerem temelju naj rešimo vprašanje, kako izboljšati položaj nižjih kategorij: ali naj znižamo plače onim, ki imajo preveč, ali pa naj samo zvišamo plačo onim, ki imajo premalo. To je od-
visno od budžeta in od finančnih možnosti. To je torej čisto finančno vprašanje, čisto tako, kakor vi sami pravite, koliko je mogoče. Treba je zbrati statistične podatke o upokojencih in aktivnih uradnikih, da se vidi finančni efekt. V vsakem slučaju vlada ne bo gluha za potrebe u-radnikov nižjih kategorij in upokojencev in bo storila vse v mejah finančne možnosti. V tem oziru moram posebno opozoriti na poštarje. Toda preveč, gospodje, ne smete pričakovati. Kajti, kdo bo plačal? Država, to smo mi sami in mi moremo od nje jemati samo toliko, kolikor ji moremo dati.«
Uspeh našega saveza.
V zagrebški delavnici so redukcije ukinjene.
Vodstvo delavnice v Zagrebu je pred dvema mesecema z izjavo, da nima zadosti kredita, odredilo, da se dela samo 5 dni v tednu. Naš savez je poslal dve deputaciji v Beo-
grad in na podlagi zadnje intervencije je bilo odrejeno, da se zopet vpelje nezmanjšan delovni čas in se od pondeljka dne 27. oktobra dela 6 dni tedensko.
Važno predavanje s. dr. Topalovića.
Pretekli teden se je mudil v Sloveniji s. dr. Topalovič iz Beograda, ki je obdržal v vseh večjih delavskih centrih shode in predavanja o gospodarski krizi in delavstvu. Ti-
soče delavcev je posetilo te prireditve na Jesenicah, v Ljubljani in Mariboru. Izredno važen in pomemben govor s. Topalovića priobčimo v urihodnji številki »Železničarja«.
Vsi zavedni delavci morajo biti strokovno organizirani.
Ali si že član »Cankarjeve družbe«? Poskrbi, da bodo tudi Tvoji prijatelji postali naročniki. Za 20 Din dobite štiri lepe knjige.
ŽELEZNIČARSKI VESTNIK.
Sprememba zakona o pridobitvi pravice do penzije.
Svoječasno je deputacija saveza predala na dvoru v roke dvornega maršala predstavko, s katero se obrača do Nj. Vel. Kralja, da bi se potom ministrskega sveta izmenjal zakon o pridobitvi pravice na osebno pokojnino, ki je bil uveljavljen dne 6. 1. 1929.
Po tem zakonu namreč zadobi uslužbenec po nastavitvi pravico do osebne pokojnine šele po M) letih regulisane službe in se v ta čas ne šteje služba, ki so jo prebili na železnici pred nastavitvijo kot dnevni-čarji. Naš savez je predlagal, da bi se zakon spremenil v toliko, da se v ta čas všteje tudi dnevničarska služba.
Na našo vlogo smo dobili od pisarne Nj. Vel. Kralja sledeči odgovor, iz katerega je razvidno stališče komisije za izdelavo novega zakona o državnem prometnem osobju in stališče Generalne direkcije ter Ministrstva saobračaja:
Ministarstvu Saobračaja.
U vezi naredjenja toga Ministarstva od 26. VI. 1930. g. M. S. Br. 12412-30 i gornje požurnice, a po predmetu izmene zakona o sticanju prava na ličnu penziju — Generalnoj direkciji je čast izvestiti to Ministarstvo da je naznačeni predmet bila uputila Komisiji za izradu zakona o drž. saobr. osoblju, da ga ista prouči i po njemu dade svoje mišljenje. Naznačena komisija ma da se je za davanje traženog mišljenja oglasila na nenadležnu ipak je svoje mišljenje po predmetu dala i ono u celosti glasi:
»Komisija za izradu Zakona o državnom saobraćajnom osoblju rasmotrila je ovaj predmet na svojoj 97. sednici održanoj na dan 27. augusta 1930. g„ pa je našla, da nije nadležna za donošenje odluke po ovome pitanju, ali pošto je predmet proučila, čast joj, je dati sledeče mišljenje, da bi zakon o sticanju prava na ličnu penziju trebalo toliko izmeniti, što bi se onim službenicima, koji bi se onesposobili za vršenje službe prilikom vršenja iste, i kojima bi se shodno čl. 123 poslednji stav zakona o državnom saobraćajnom osoblju priznalo za penziju 10 godina više, u svakom slučaju trebalo priznati pravo na ličnu penziju bez obzira na broj godina efektivne službe.«
Za pretsednika Komisije: Z. J. Stankovič.
*
Usvajajući prednje mišljenje Komisije Generalna direkcija se nada, da će isto mišljenje biti prihvaćeno i od strane toga Ministarstva, jer se u ovakvim slučajevima zakonodavac u prvom redu treba rukovoditi obzirima humanosti i pravičnosti, na kojima je danas zasnovano celo socijalno zakonodavstvo.
Što se tiče drugog zahteva Železničkog saveza, da se železničarima provedeno vreme u neregulisanom svojstvu prizna za penziju Generalna direkcija nalazi da se tom zahtevu ne može izaći u susret.
Beograd, 10. septembra 1930. g.
Po naredbi Generalnog Direktora Načelnik
opšteg odelenja: Podpis nečitljiv.
*
Min. Saobraćaja Kralj. Jugoslavije
Opšte odelenje, Br. 17277 11. sept. 1930. g. u Beogradu.
Kancelariji Njegovog Veličanstva Kralja!
Po pretstavci Ujedinjenog Saveza Željezničara čast je podneti sledeči izveštaj:
Sem regulisanog osoblja državne željeznice imale su ove znatan broj dnevni-čara koji su vršili službu regulisanih službenika, ali iz raznih razloga (najviše zbog pomanjkanja kredita) nisu mogli biti re-gulisani. Za ove službenike odredbom čl. 123-11. Zakona o državnom saobraćajnom osoblju predvidjeno je sledeče:
»Kad se dnevničar — stalni radnik — postavi za službenika sa godišnjom platom, onda će mu se za penziju računati sve vreme koje je kao stalni radnik bez prekida proveo u službi držav, saobraćajnih ustanova, računajući od odsluženja vojnog roka, ili od časa od kada je oslobodjen od ovog služenja.«
Sem toga u poslednjem stavu istog člana odredj-eno je:
^ »Ako službenik bez svoje krivice, na kakvom službenom poslu bude tako povre-djen ili tako težko oboli od bolesti, koja se pojavila kao posledica službe, da postane nesposooan za dalju službu, priznaje mu se za penziju vreme, koje je do sada proveo u službi i još 10 godina.«
S obzirom na odredbu čl. 124 Zakona
0	državnom saobraćajnom osoblju, prema kojoj službenik zadobije pravo na penziju, kad navrši 10 godina službe, koja mu se priznaje za penziju, uračunavala je služba
1	čl. 123 pom. zakona u napred navedenih 10 godina. Na taj način bilo je udovoljeno i jednim i drugim, t. j. bivšim dnevničari-ma i onim koji su stradali u službi bez svoje krivice.
Ovo stanje iz osnova je izmjenjeno stupanjem na snagu Zakona o sticanju prava na ličnu penziju od 6. Ili. 1929. god. član 3 ovog zakona odredjuje med.iu ostalim, da državni službenici zadobijaju pra-
vo na ličnu penziju, kad navrše 10 godina efektivno provedenih u aktivnoj službi ili službi državnih saobraćajnih ustanova, no s tim' da se u ovo vreme ne računa vreme, koje je službenik proveo u službi kao kontraktualni činovnik ili dnevničar.
Ovom zakonskom odredbom vrlo su težko pogodjeni i bivši dnevničari, koji su docnije regulisani, a kojih samo kod Direkcije državnih železnica Beograd ima oko 2000, kao i oni, koji su stradali u službi, jer napred pom. zakon odredjuje, da moraju imati najmanje 10 godina efektivne reguiisane službe, kako bi se mogli koristiti beneficijama čl. 123 zakona o državnom saobraćajnom osoblju.
Ova predstavka upućena je Generalnoj Direkciji željeznica, koja je zatražila mišljenje komisije za izradu zakona o držav, saobraćajnom osoblju.
Na osnovu mišljenja prednje komisije Generalna Direkcija stala je na gledište, sa kojim se slaže i ovo Ministarstvo, da bi trebalo predložiti izmenu zakona od 6. III. 1929. g. za one službenike, koji su u službi stradali bez svoje krivice.
Beograd, 2. okt. 1930. g.
Po naredbi Ministra Saobraćaja Načelnik
opšteg odelenja: Podpis nečitljiv.
Iz odgovora se razvidi, da je tako Generalna direkcija kot Ministrstvo Saobraćaja osvojilo predlog Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije ter priznalo potrebo, da se zakon o pridobitvi pravice do penzije spremeni. Obveščamo o tem uspehu vse člane ter pripominjamo, da bomo delali še dalje na tem, da dosežemo, da se pri spremembi zakona o pridobitvi pravice do penzije uračuna železničarjem vsa neprekinjena služba na železnici v onih desetih letih za pridobitev pravice do osebne pokojnine.
Važne razsodbe.
»Naš Glas« je priobčil v eni zadnjih številk pod naslovom: »Uradniško pravo v praksi« važno razsodbo Državnega sveta in nadalje pojasnilo finančnega ministrstva. V informacijo železničarjem ponati-skujemo ta članek.
Zastaranje pravice do vlaganja tožb na državni svet.
Dolgo časa je že sporno vprašanje, kdaj zastari pravica držav, uslužbencu do vložitve tožbe na državni svet zoper ministrske odloke. V tej zadevi je prav poučna in prejudicijelnega značaja razsodba, katero je državni svet v svojem1 VI. oddelku izdal dne 20. marca 1930, štev. 5958-29 po tožbi uslužbenke N. N., ki je izpodbijala rešitev kabineta finančnega ministra, s katero ji je bila odbita zahteva, da se ji vračunajo v celokupno dobo njene državne službe tudi leta, katera je tožiteljica prebila v nekem samoupravnem zavodu.
Državni svet je razsodil, da ne postoji zakonska podlaga za razlog, iz katerega je bila tožiteljica zavrnjena z zahtevo, da se ji prizna sporno službovanje, ker se zoper odločbo o razvrstitvi ni pravočasno pritožila na državni svet in je ta razvrstitvena odločba postala s tem izvršna ter je zaradi tega tožiteljica tudi izgubila pravico, da se ji sporna doba vračuna v dobo celokupnega njenega državnega službovanja.
V	utemeljevanju svoje razsodbe navaja državni svet doslovno: »Zaradi tega, ker se tožiteljica ni poslužila pravice do tožbe na državni svet, ni za vselej izgubila tega, kar ji po zakonu event. pripada. Ta opustitev (sc. vložitve tožbe, op. ured.) bi imela za posledico samo izgubo event. pripadajočih prejemkov za minuli čas do vložitve prošnje.
Zato izpodbijana rešitev ne more ostati v veljavi in mora minister tožilkino zadevo vzeti v obravnavo in izdati drugo rešitev.«
Ta razsodba je zelo važna, ker dokazuje, da stoji državni svet na stališču, da pravica državnega uslužbenca do uveljavljenja ugodnosti, katere mu garantira zakon, nikdar ne ugasne, dasi je event. opustil v zakonitem roku vložiti tožbo na državni svet. S tem, da vnovič vloži novo prošnjo za priznanje ugodnosti oziroma koristi, katere mu po zakonu pripadajo, pridobi spet iznova pravico do vložitve tožbe na državni svet — in sicer, kakor dokazuje opisani slučaj, z nado na uspeh.
Plačevanje dolgov umrlega uslužbenca iz družinske pokojnine.
V	konkretnem slučaju se je zahtevalo plačilo dolga državnega uslužbenca, ki je v aktivni službi umrl, in sicer iz pokojninskih prejemkov njegove vdove. — Z ozirom na predpis čl. 121. uradniškega zakona se je zahtevalo od finančnega ministrstva, oddelka za drž. rač. in proračun, pojasnilo, v predmetu. Zaprošeno pojasnilo je finančno ministrstvo izdalo s spisom D. R. št. 201.266 od 29. novembra 1929, ki se glasi: »Predpis čl. 121. uradniškega zakona je tolmačiti tako, da se iz družinske pokojnine ne morejo prisilno poravnavati nikakršni dolgovi umrlega uslužbenca, niti ne ti-
I ste vsote, za katere bi se bil umrli uslužbenec še za življenja zadolžil napram državi. — Toda ker je predpis čl. 121. navedenega zakona izjemna določba med ostalimi predpisi tega zakona, ga je treba restrinktivno tolmačiti in se mora zaradi tega smatrati, : da ta prepis velja samo za poravnanje dol- 1
gov iz zneska družinske pokojnine, uc pa za poravnavanje iz draginjskih doklad. — Po. tem. torej je mogoče po določbi čl. 22 odločbe ministrskega sveta D. P. št. 107.201 ex 1924 zarubiti (zaznamovati) za dolgove največ polovico osebne draginj, doklade.«
Prošnje za hipotekarne kredite pri fondu Gospodarske poslovalnice.
Razpis št. 55,
Ker prihajajo na Upravo »Fonda za zgradbo stanovanjskih hiš na področju direkcije drž. železnic v Ljubljani« nezadostno obrazložene prošnje za hipotekarne kredite, je izdala Uprava »Fonda« formular za te prošnje.
Formular je treba natančno izpolniti in se mora odgovoriti na vsa vprašanja, kakor so navedena v formularju, ter dati vse podatke, ki se zahtevajo za podelitev posojila v Pravilniku, katerega važnejši členi so bili objavljeni v »Službenem listu« št. 30 do 40 od 4. oktobra tl.
Koristno je tako za prosilca kakor za Upravo »Fonda«, da prosilec dobro pretehta, preden se odloči za zidanje in preden prosi za kredit, vse tehnične, pravne in denarne (premoženjske) momente, ki pridejo v poštev pri gradbi hiše in njenem odplačevanju. — Ni še zadosti, da ima železničar plačano parcelo in drugega premoženja nič, kajti »Fondovo« posojilo v znesku 50.000, 60.000 ali 70.000, kakor je povedano v členu 20 Pravilnika, še ne bo vedno zadostovalo za zgradbo hiše. — V mnogih slučajih bo prosilec sam uvidel, da mu ne kaže pričeti z zidanjem. Večkrat pa se bo mogla Uprava »Fonda« na podlagi točno izpolnjenega formularja o plačila-zmožnosti navidezno nebogatega prosilca prepričati, ter mu bo dala posojilo, katerega bi morda prosilec brez točnih podatkov ne dobil.
Vse dosedanje prošnje, katere niso bile odklonjene, se bodo prosilcem vrnile, ter se bo priložil zraven zgoraj omenjeni formular, ki se naj čimprej izpolni in pošlje s potrebnimi prilogami na »Fond za zgradbo stanovanjskih hiš na področju dir. drž. železnic v Ljubljani«. Prošnje (formular) je treba kolkovati z Din 5.—. Formularji se dobijo pri Upravi »Fonda« za ceno po 1 Din komad.
Direktor: dr. Borko s. r.
Amortizacija posojil iz fonda Gospodarske poslovalnice.
Ker železničarji sedaj vlagajo prošnje za odobritev 4% posojila iz fonda Gospodarske poslovalnice za zidavo stanovanjskih hiš proti do 20 letni amortizaciji in morajo v prošnjah navesti, v koliko letih in v kakih obrokih bodo odplačali posojilo, objavljamo spodaj amortizacijsko tabelo, po kateri se lahko odločijo, v koliko letih bodo mogli odplačati posojilo. V tabeli so že vpo-števane vse obresti. Kdor si izposodi Din 50.000, bo moral plačevati naslednje zneske, da bo odplačal svoj dolg z obrestmi vred:
Poravnava dolda	Mora plačevati	
v letih	mesečno Din		ali letno Din
10	514,—	6.160,—
11	476.—	5.710.—
12	444,—	5.325 —
13	417,—	5.005.—
14	395,—	4.735.—
15	375,—	4.495.—
16	358.—	4.290.—
17	343,—	4.110.—
18	329.—	3.945.—
19	317,—	3.805.—
20	306.—	3.675.—
Za poravnavo posojila v znesku Din 60.000.— pa bi moral plačevati mesečno, odnosno letno, naslednje zneske:
Poravnava dolga	Mora plačevati	
v letih	mesečno Din		ali letno Din
10	616.—	7.392,—
11	571 —	6.852.—
12	533.—	6.390,—
13*	500.—	6.000.—
14	474,—	5.682,—
15	450.—	5.394 —
16	429.—	5.148.—
17	411,—	4.932.—
18	395,—	4.734,—
19	380 —	4.560.—
20	367.—	4.410.—
Za poravnavo posojila v znesku Din 70.000 pa bi moral plačevati mesečno, odn. letno, naslednji znesek:
Poravnava dolga	Mora plačevati	
v letih	mesečno Din		ali letno Din
10	718.—	8.624,—
11	666.—	7.994,—
12	621.—	7.455,—
13	584,—	7.000,—
14	552.—	6.629.—
15	524,—	6.293,—
16	500,—	6.006.—
17	480,—	5.754,—
18	460.—	5.523,—
19	444,—	5.327.*—
20	429.—	5.145,—
Ako torej hoče nekdo, ki si izposodi Din 50.000, ta znesek odplačati v desetih letih, bo moral plačevati mesečno po Din 514.—, če pa hoče ta dolg poravnati n. pr. v petnajstih letih, pa plačuje mesečno le Din 375.
Iz teh tabel bo torej vsakdo lahko točno preračunal, v koliko letih bo mogel odplačati svoj dolg, upoštevajoč pri tem svoje redne dohodke.
Dopisi.
Podružnica Maribor III.
Obveščamo vse sodruge, da je s. Simon Lorger začasno odložil predsedstvo podružnice III., ker je za dalj časa odpotoval v Zagreb. V tem času ga nadome-stuje s. Kopic Franc, Meljska c. 109, Maribor, na katerega se je obračati v vseh zadevah glede organizacije ali intervencij.
Rogatec.
Vse pritožbe in intervencije so, kar se tiče kurilnice Rogatec, najbrže zaman; zato se moramo javno oglasiti, da se pri nas enkrat naredi remedura.
Vprašamo direkcijo, ali ima strojni mojster v Rogatcu nalog, da kliče podrejeno osobje v pisarno in mu pove, da ne sme biti nikdo strokovno ali politično (ali gosp. strojni mojster ne ve, da ni več političnih strank?!) organiziran, samo Sokol je lahko?
Ali je pravilno, da novinca, ki ga je šele sedaj sprejel v službo, da takoj vež-bati za kurjača, ko ima dosti kurjačev iz-vežbanih?
Ali spada čiščenje čevljev v službeno
delo?
Ali je pravilno, da se stare nastavljene kurjače uporablja za kurilniško službo in celo sili v službo 24-24, novinca pa vežba za kurjača?
Ali je pravilno, da je v kurilnici nabito: »Ker je naše Udruženje edina organizacija, katera ščiti naš položaj in čuva naše pravice, zato bi priporočal vsakemu strojevodju, da se čim preje včlani... Torej na delo! Suligaj, strojni mojster.«?
Ce je direkcija odobrila tako agitacijo od strani službenega predstojnika, upamo, da sme tudi savez obesiti po kurilnici enaka vabila.
Centrala saveza apelira ponovno na direkcijo, da končnoveijavno uredi razmere v Rogatcu ter odredi, da se mora vse enako upoštevati in ali vse organizacije pustiti na miru, ali pa vsem dovoliti iste pravice za agitacijo.
Ptuj.
Zima je pred durmi, vendar se pri naši progovni sekciji nikdo ne zgane, da bi progovni čuvaji in obhodniki vendar enkrat dobili inventarne kožuhe. Danes se že polet okoli sveta izvrši v kakem mesecu, samo oddaljenost od Ptuja do ljubljanske direkcije in nazaj je pa tolika, da niti v enem letu ni mogoče dobiti odgovora na prošnjo, s katero so čuvaji in obhodniki lansko leto zaprosili za podelitev kožuhov. Da ne bo napačnega razumevanja na direkciji, da smo čuvaji in obhodniki vedno lepo na gorkem kakor direkcijsko osobje, povemo, da dobimo za čuvajnice prekleto malo premoga in pri obhodu proge seveda rte moremo nositi v snežnih zametih kakšne »ročne peči« s seboj, da bi si greli premrle ude. Apeliramo na gradbeni oddelek direkcije, da nam vsaj tekom novembra preskrbi plašče.
Borovnica.
Kurilniški delavci v Borovnici so najbrže zelo pri srcu železniški upravi. Pred meseci so imeli nek star vagon, v katerem so lahko vedrili v slučaju slabega vremena, odnosno pojedli svoje kosilo in večerjo potem, ko so jih pregnali iz sobe v kasarni. Res pravijo, da nesreča nikoli ne počiva, ampak kurilniške delavce v Borovnici pa tepe kar naprej. Iz sobe so se selili v vagon, ki je bil neraben in za kasirati. Pride odlok, da se tudi ta vagon odvzame in danes nimajo ti delavci nobenega prostora, kjer bi lahko v miru pojedli svojo borno hrano. Če je slabo vreme, se zatefeo v kurilnico na prepih, kar zelo utrjuje njih zdravje. Ker ima železniška uprava na stotine vagonov, ki so za kasirati, je zadnji čas, da dostavi v Borovnico za kurilniške delavce en tak voz ter prosimo tudi g. šef-zdravnika. da si enkrat ogleda, kako dobro je preskrbljeno za borovniške delavce.
Pragersko.
V Pragerskem se uvaja naravnost nečuvena praksa, da se ljudi pripravi ob njih dopust. Ce izostane vlak 1156/1155, vračuna postaja celi skupini kar po dva, odnosno en dan rednega dopusta, ne da bi za njega j zaprosil in vračuna ta dopust proti volu i osobja, ki se redno javi za nastop službe
OGLEJTE Sl
bogato zalogo vseh vrst kuhinjske posode, razne svetiljke za železničarje in še drugo v to svrho spadajoče blago, pri tvrdki
Stanko Florjančič
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35 Točna in solidna postrežba!
ter izve. da ni vlaka in da se mu bo za to pisal dopust. Da je to izkoriščanje nečuveno, dokazuje dejstvo, da je direkcija1 skrčila turnus od 8 na 7 skupin in da delamo službo okoli 38%, torej daleko preko 8 urnega delavnika. Tudi rang je v Pragerskem, nepoznan in se je tozadevna okrožnica direkcije najbrže izgubila. V Pragerskem je nekaj navadnega, da se čisto mlade, ki so komaj položili uporabnostni izpit, dodeli' v službo v turnus, starejše po izpitu in službi, da celo nastavljence se pa dodeli v rezervo za razne postajne službe in celo v skladišče. Apeliramo na direkcijo, da poskrbi, da se bo v Pragerskem turnus redno izvajal.
Zahvala avstrijskih sodrugov.
Železničarji iz St. Pöltna so poslali centrali saveza po povratku v Avstrijo zahvalno pismo, v katerem se zlasti zahvaljujejo zagrebškim, splitskim in šibeniškim sodrugom, ki so jih gostoljubno sprejeli in jih spremljali na potu po Dalmaciji.
Razprava inž. Koudelka Rudolfa proti Tumpeju Rudolfu.
V pondeljek, dne 21. oktobra, se je Pred mariborskim okrožnim sodiščem vršila glavna razprava o zasebni tožbi, ki jo je vložil inž. Rudolf Koudelka, namestnik šefa kurilnice v Mariboru, proti Rudolfu Tumpeju, predsedniku podružnice Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev v Mariboru. Rudolf Tumpej je inž. Koudelki očital, da je v svojem delovanju favoriziral nemške železničarje pred slovenskimi, da je ostentativno govoril nekoč v Pragerskem nemško, dalje, da je na nekem zborovanju Udruženja, katerega predsednik je Rudolf Tumpej, izjavil, da bi bilo treba inž. Koudelko prestaviti iz Maribora. Vsled teh očitkov je inž. Koudelka proti Tumpeju vložil tožbo radi klevete. Na razpravi dne 21. oktobra pa je Rudolf Tumpej podal inž. Koudelki častno izjavo, glasom katere je izjavil, da ni imel namena inž. Koudelko osebno žaliti in da ga tudi osebno ni žalil. Ker je inž. Koudelka smatral, da je s to izjavo dobil popolno zadoščenje, je umaknil’ svojo tožbo proti Rudolfu Tumpeju.
Ko je g. Tumpej take stvari očital, si Pač ni mislil, da bo zadeva zanj tako klavrno končala. G. Tumpej si je sploh poskrbel, da bo postalo njegovo ime slavno potom sodnijskih obravnav, saj je vtaknil svoje prste tudi v »Mariborsko podporno društvo« ter vložil neke ovadbe, ki pa bodo zelo, zelo drage.
Veseli nas, da moremo konstatirati, da se mariborska zvezarska podružnica in g. Tumpej zelo vneto bavi s prijavami in ovadbami, ker to je za železničarsko organizacijo, kot je zveza, lepo spričevalo.
K reformi strokovnih organizacij.
Za popolno svobodo strokovnih orga-•	nizacij.
Omenili smo že zadnjič, da se namerava strokovne organizacije pod-. rediti delavskim zbornicam oziroma ministrstvu za socijalno politiko.
Vprašanje nastane, kakšen namen naj ima taka reforma? Ali naj se z reformo da strokovnim organizacijam varuštvo delavskih zbornic in ministrstva socijalne politike ali pa se s tem določa le kompetence, potom katerih naj strokovne organizacije vrše svoje naloge ter ali so Nameravani predpisi, ki bi omejevali avtonomijo strokovnih organizacij ob kršitvi nalog. Krščanska »Delavska Uravica« pravi, da bi s tako podre-dltyh° dobile strokovne organizacije večji vpliv. To naziranje je napačno. Delavske svobodne strokovne orga-Nizacije potrebujejo svobodo, enako svobodo, kakor jo imajo delodajalske organizacije, V svobodi se bodo stro-
®r* Pfecoli, lekarnar v Ljubljani, priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodca svojo preizkušeno
želodčno tinKturo
kovne organizacije razvijale in si priborile same vpliv, ker morajo biti enakopravne korporacije v državi kakor so podjetniške.
Poleg tega obstoja za svoboden razvoj strokovnih organizacij še druga nevarnost. V vsaki meščanski državi se stalno menjajo režimi, naprednejši z reakcijonarnejšimi. V državah torej vedno grozi nevarnost, da se »zakonito« onemogočijo tudi najpravičnejše delavske zahteve. Videli smo v Nemčiji, kako je krščan-sko-socijalni minister Stegerwald pomagal s svojim razsodiščem zniža-vati delavstvu plače; dalje kako so avstrijski krščanski socijalci zahtevali omejitev delavskega koalicijskega prava. V tistem hipu pa vidimo, da nemška Fordova avtomobilska industrija plačuje svoje delavstvo skoro trikrat boljše kakor ostala industrija ter je nemška industrija zaradi tega pričela gonjo proti boljšim mezdnim razmeram, v kateri jo podpirajo vse reakcijonarne stranke.
Iz teh dovolj tehtnih razlogov je povsem jasno, da morajo delavske strokovne organizacije v svojem delovanju in razvoju biti popolnoma svobodne in same si morajo pridobiti v družbi ugled in vpliv.
Prav nobenih pomislekov ni proti takemu stališču, ker so strokovne organizacije sicer vezane na zakonite predpise kakor vsi drugi državljani in njih korporacije. Ne bilo bi prav, če bi poslušale one, ki hočejo omejevati svobodo strokovnim or-
ganizacijam in predlagajo izjemne ali razredne zakone, ali pa varuštvo, ki bi omejevalo razmah in vpliv delavstva.
Zdelo se nam je potrebno opozoriti na ta dejstva, ker želimo, da bi se zakonite določbe, ki bodo urejevale obstoj strokovnih organizacij, ustvarjale na principu popolne svobode delavskega razreda v organiziranju obrambe gospodarskih, socijalnih in kulturnih pravic.
:	Knjiga	-■
„Taškent,
kruha bogato mesto“
ki ie sedaj izšla, je krasno delo. To ie roman ruskega pisatelja Neverova iz dni velike lakote 1921. leta. [Prevedel je roman Iv. Vuk. Strani ima 160, v kartonskih lepih platnicah, stane Din 17'—, vezana pa Din 28'—.
Naročite si to knjigo!
Naslov: Uredništvo „SVO BO D A“ Ljubljana, Poštni predal 290.
Boj proti gospodarski krizi v Nemiiji.
V Nemčiji razsaja velika brezposelnost, število brezposelnih je doseglo že tri milijone. Gospodarsko krizo rešuje nemški velekapital s tem, da skuša vse posledice prevaliti na delavstvo na ta način, da na celi črti znižuje delavske plače. Delavstvo se je taki rešitvi, ki mora krizo še povečati, odločno uprlo in stopilo v obrambna mezdna gibanja, katerih največje je stavka berlinskih kovinarjev.
Nemške delavske strokovne organizacije in delavska politična stranka, ki je izmed vseh nemških strank številčno najmočnejša, so izdelale poseben načrt za omilitev gospodarske krize in zmanjšanje brezposelnosti. One nastopajo proti zniževanju delavskih plač. za zaposlitev brezposelnih in za znižanje cen vsem splošno potrebnim predmetom.
Znižanje mezd, če se prej niso temeljito znižale tudi cene potrebščinam za življenje, ki torej realno mezdo prebivalstva znižujejo, poslabšuje tudi domači trg za industrijske izdelke, ki se do treh četrtin prodajajo doma.
Recept zniževanja mezd pomeni poslabšanje delavskega življenja in nevarnost, da nezaposlenost še bolj naraste.
Prva zahteva socijalne demokracije je, da obenem s strokovnimi organizacijami zabranjuje znižanje plač, preden so se cene v vseh področjih v zadostni meri znižale.
Delavstvo zahteva, da se porabijo vsi politični pomočki v svrho znižanja cen predvsem- tam, kjer se cene umetno vzdržujejo visoko. To je povsod tam, kjer so cene vezane po raznih kartelih ali z drugačnimi dogovori potom zadrug. Vlada ima zakonito možnost, samo da tega vpliva pod pritiskom kartelov ne izvaja in se še čelo sama postavlja na njih stališče. Socijalno-demokratič-na frakcija je tudi predlagala; da je te nedostatke odpraviti z razveljavljenjem dogovorov o cenah, znižati carine ali izvajati strožjo kontrolo nad karteli.
Predvsem je treba olajšati tudi z odpravo carine na potrebščine u-božnejšega prebivalstva. Zato zahteva socijalna demokracija takoj odpravo carine na uvoz zmrzlega mesa zaradi preskrbe manj imovi-tega prebivalstva.
Storiti se mora, kar je mogoče. Poleg znižanja cen je treba tudi zabraniti vedno večje davčne goljufije in nalaganje kapitala v inozemstvu. Kriza ne bo minila v par tednih ali mesecih; tega si ne domiš-Ijujemo, ker je posledica kapitalističnega gospodarskega sistema. Zato je potrebno, da se ukrene nekaj proti najhujšemu zlu — nezaposlenosti.
Predvsem mora ostati zavarovanje za nezaposlene in se izpopolniti.
Splošna nemška Zveza strokovnih organizacij in državnozborska soc.-dem. frakcija zahtevata štiri-inštirideseturni tedenski delovnik in obvezo, da se zaposli nove delavske sile. Uvesti se mora prisilno posredovanje dela in zglaševanje prostih službenih mest pri posredovalnicah mora biti obvezno. — Omejiti je nadure s posebnimi določbami ter uporabljati za izravnavo mezd nepotrebne podporne pomočke.
Pri mezdah se naj vračunajo drugi dohodki kakor penzije itd.
Vemo, da bi uvedba 40 urnega tedna, zlasti, če se uvede petdnevni teden, ne zagotavljala po vseh panogah nastavitev novih del. sil. V praksi je namreč pravična dodelitev dela težavna. Vemo tudi, da taka uredba zahteva nekaj žrtve onih, ki so zaposleni. Toda ob veliki bedi, ko bi morda pol ali do enega milijona nezaposlenih delavcev lahko zaposlili, je to potrebna žrtev, da se polagoma izboljša splošni položaj.
V svrho izobrazbe mladostnih delavcev zahteva soc.-dem. predlog zakonito uredbo (predlog) za razširjenje šolske obveznosti in pripomoć za strokovno izobrazbo.
Tudi za naše razmere velja precejšen del načrtov nemškega delavstva, saj so tudi pri nas redukcije plač, podaljšanje delovnega časa, na dnevnem redu. Gospodarska kriza in z njo brezposelnost raste ter je dolžnost delavstva, da pravočasno pove svoje stališče in zahteva takojšnjo izdelavo načrta za omi-Ijenje gospodarske krize, pri izdelavi katerega hoče delavstvo sodelovati.
Obleke in klobuke barva, kemično čisti, plisira in lika tovarna
los. Reich, Ljubljana
■ ■■aaiiaiiBaaHiiESSBiiBBBanasa&a*
To je prava Kolinska cikorija.
Trgovina s patriotizmom.
Pod tem; naslovom je prineslo »Jutro« sledeči članek:
Pod tem naslovom priobčuje »Jugoslovanski Lloyd« z dne 24. X. t. 1. izredno zanimiv uvodnik izpod peresa g. Ivana Malinarja. Pisec ugotavlja, kako je naše javno življenje bilo in je žal še vedno prepraženo z verižniki, ki znajo kovati denar celo iz jugoslovenske ideje in iz patrijotizma. Pravi, da je že skrajni čas, da trgovina postane in ostane prava trgovina in da patrijo-tizem preneha biti nekakšen sinonim za koncesije, dobave, provizije, sinekure in razne druge posle ter zaslužke brez vsakega dela. Nikar ne dovolimo, da bi se sklepale na račun jugoslovenstva, narodnih idealov in svetinj kupčije, ki s patrijo-hzrnom in pravo legalno trgovino nimajo nič skupnega, razen da mečejo na eno in drugo senco kompromitiranja v očeh onih, ki ne znajo ali nočejo razlikovati zrna od plevela. Trgovina s patrijotizmom se ni zajedla samo v gozdove, banke, industrije, gradnje in dobave, temveč je našla že bogato polje dela tudi v tisku. Kakor gobe po dežju poganjajo iz tal različni listi in publikacije s pompoznimi jugosloven-skimi programi. Ti listi, publikacije in ljudje, ki jih urejajo in izdajajo, stanejo težke milijone, katere mora nekdo plačati. A kdo vse to plačuje? Zopet gospodarski krogi, na katerih blagajne se pod raznimi patrijotski-mi gesli, firmami in pritiski apelira. V zadnjem času dobivajo naši industrijalci, trgovci in bančniki dopise od nekega »Zavoda za nacijonalno propagando« v Zagrebu. Ta zavod namerava izdati koledar »Za kralja i otadžbinu« v 100.000 izvodih in zahteva zanj oglase po 3000 dinarjev za stran. V koledarju se bo pisalo o delu vlade, o zaslužnih narodnih in gospodarskih delavcih itd. Dopisi tega zavoda z lastnim grbom, številko in podpisom »upravnik« so na zunaj strogo uradni in gospodarski krogi, pripravljeni podpreti vsako patrijotično akcijo, se samo vprašujejo, kje je ta zavod registriran, kdo ga vodi in kdo stoji za njim. Toda ta odgovor je težko dobiti brez pomoči — policije.
❖
Ti časopisi so torej vzeli v zaščito gospodarske kroge, da se jih ne bi preveč izmozgavalo na račun »jugoslovenske ideje in patrijotiz-ma«.
Železničarjem v Sloveniji!
Obleka se nikjer toliko ne kvari, zmečka, zamaže, kakor na potovanju. Človek pride čestokrat v položaj, ko ne ve, kam bi se obrnil, da bi se obleko zopet popravilo in zlikalo. Da v bodoče ne bodete v skrbeh za Vašo garderobo, se poslužite prilike, ki jo Vam nudi Wallet Expres v Ljubljani, da Vam obleklo zlika za 18 Din, na željo kemično očisti, pošlje in obrne, da zgleda kot nova.
Vsem železničarjem in drugim potnikom polagamo pažnjo na v tej številki našega lista priobčeni Inserat tvrdke Wallet Expres, Ljubljana.
Povdariti pa moramo, da se skuša še bolj izrabljati delavstvo ter danes kar poganjajo iz tal kot gobe po dežju razne »nacionalne, jugo-slovenske organizacije« z vsemi mogočimi naslovi, ki se proglašajo kot edino zveličavne, ki edino imajo pravico do obstoja in organiziranja delavstva. Ker jim delavstvo, ki noče nasedati raznim zgubljenim eksistencam1, ki znajo vsak čas obračati le plašč po vetru in se znajo prilagoditi vsaki situaciji, ne sledi, so postali že tako drzni, da groze neubogljivim delavcem s persekuci-jami, da celo z odpusti iz službe, katere bodo izposlovali pri podjetnikih.
Tudi med železničarji so se začeli pojavljati taki agenti in rešitelji, ki pa so doslej povsod odšli z dolgim nosom. Uverjeni smo, da železničarji takim agentom', ki danes delujejo pod firmo nacionalizma, še včeraj pa so bili vse drugo kot vneti Jugosloveni, da ne govorimo o njih zadržanju še pod bivšo Avstrijo, ne bodo nasedali, ampak znali braniti m ojačiti svoje svobodne organizacije — svoj Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije.
Jugoslovanstvo.
Pod pojmom »jugoslovanstvo« razumemo danes miselnost, ki stoji na stališču edinstvene države, to je, da vidijo vsi državljani te države v njej celoto, in sicer politično in gospodarsko ter se tej miselnosti — prilagode, če bi je še ne imeli. Povedali smo že, da mora obstojati ta edinstvenost ne samo v miselnosti, ampak tudi v dolžnostih in dejanjih, če vzamemo državo tako kot je. Politična edinstvenost je tukaj in vsak, kdor bi se prerekal o tem; vprašanju, bi samo oviral razvoj. K zdravi miselnosti pa spada absolutno tudi miselnost, da mora imeti v edinstveni državi delavec enake politične in socialne pravice kakor drugi državljani in popolno svobodo, da se za te svoje pravice poteguje. Ta misel je izrečena sicer v manifestih režima, večina ljudi pa, ki govore sicer o državni miselnosti, to enostavno prezre. Misel edinstvenosti bo popolna šele tedaj, ko bo obsegala pravice in dolžnosti za vse državljane v enaki meri, predvsem v glavah in dejanjih onih, ki sicer tudi pravijo, da so za delo v novem pravcu. Kot zgled moramo ravno navesti tisto Stankovičevo beograjsko strokovno organizacijo, ki je sama poročala, da so ji dali podjetniki velike denarne podpore ter so te podpore utemeljevali s tem, da bo ta organizacija podpirala delodajalske organizacije v borbi za njih interese. To pač ni nič drugega, kakor ustanavljanje rumenih organizacij, kr naj imajo namen, škodovati svobodnimi delavskim organizacijam, kadar se nahajajo v boju za socijalne pravice. Beograjski de-
lodajalci so to tudi sami povedal;. Zato mislimo in smo prepričani, da pristranska miselnost o državnem edinstvu ni prava. Pač pa je miselnost edinstvenosti prava, če so zajamčene v njej pravice vseh državljanov. Edinstvenost ni v tem, da hlapčuje delavstvo delodajalcem in ne v tem, da hlapčujejo delodajalci delavcem.
Nabiraj in množi svoje imetje!
Skrbi za starost! Skrbi za preskrbo otrok!
Splošno kreditno društvo r. z. z o. z. v Ljubljani izplačuje posojila,
sprejema hranilne vloge z mesečnimi vplačili in daje svojim1 hranilcem priliko, da v malih obrokih zbirajo ter koristno nalože potrebne prihranke za poznejše čase.
Ako redno mesečno vplačujete zneske po Din 10, 20, 50 ali 100, se Vam nabero z obrestmi od obresti sledeči zneski:
Po letih Ako plačujete redno mesečno
		PO	Din:	
	10.—	20.—	50,—	100,—
1.	123.12	246.24	615.58	1.231.17
2.	252.18	504.36	1.260.91	2.521.82
3.	387.48	774.96	1.937.49	3.874.80
4.	529.32	1.058.64	2.646.58	5.283.16
5.	678,—	1.356,—	3.390.04	6.780.08
6.	833.89	1.667.78	4.169.43	8.338.86
7.	997.29	1.994.58	4.986.46	9.972.92
8.	1.168.60	2.337.20	5.842.99	11.685'.98
9.	1.348.18	2.696.36	6.740.90	13.481.81
10.	1.536.44	3.072.88	7.682.19	15.364.38
11.	1.733.79	3.467.58	8.668.96	17.337.93
12.	1.940.69	3.881.38	9.703.43	19.406.87
13.	2.157.57	3.315.14	10.787.86	21.575.73
14.	2.384.94	4.769.88	11.924.70	23.849.40
15.	2.623.30	5.246.60	13.116.47	26.232.95
16.	2.873.17	5.746.34	14.365.82	28.731.65
17.	3.135.11	6.270.22	15.675.55	31.351.10
18.	3.409.71	6.819.42	17.048.57	34.097.15
19.	3.697.59	7.395.18	18.487.94	35.975.88
20.	4.000,—	8.000,—	20.000.—	40.000,-
	Iz gornje	tabele	je razvidno, da	
vsak hranilec, ki hrani 5 let po Din 100.— mesečno, prihrani Din 6780, čeravno je vplačal samo Din 6000. Ako pa zasledujemo nadaljnji razvoj mesečnih prihrankov po Din 100 skozi dobo 20-ih let, se zviša prihranek na Din 40.000 za vplačanih Din 20.000.—. Ta račun o pomnože-vanju prihrankov je malo komu znan, še manj znano pa je, da se zvišajo prihranki v nadaljnjih desetih letih, t. j. pri 30 letnem hranjenju po Din 100 mesečno z že vplačano vsoto Din 36.000.— na Din 80.000.— in pri 40 letnem hranjeva-nju1 s prihranki
Din 48.000.— na Din 140.000.—.
Trajno in vestno hranjenje u-stvarja torej nekaj, kar je sicer nemogoče doseči.
Hranjevanje ustvarja neodvisnost, zadovoljstvo in svobodo človeka!
Pišite še danes po čekovne položnice in začnite hraniti!
SPLOŠNO KREDITNO DRUŠTVO r. z. z o. z. v Ljubljani Miklošičeva cesta 13.
Razno.
Železničarski koledar za leto 1931
je izšel ter so ga dobile te dni vse podružnice. Naklada je omejena ter ga imamo v zalogi skupno le še 300 izvodov. Zato pozivamo vse podružnice, ki rabijo še kaj koledarja, da ga takoj naroče, odnosno pridejo v nedeljo sami iskat na centralo. Cena je. Din 10.— ter se odda centrali po Din 9.— za vsak izvod s posebno čekovno položnico, katere smo že dostavili podružnicam.
Podprite s. Rapa. S. Rap se nahaja s svojo družino pred zimo v naj-večji bedi. Prošnja za pomilostitev, ki je vložena, doslej še ni bila rešena. Ker je bil s. Rap popolnoma po nedolžnem odpuščen iz službe po 24-letni službi (ljubljanska disciplinska komisija ga je dvakrat na podlagi prič in ustmene razprave popolnoma oprostila) na podlagi razsodbe disciplinskega sodišča pri Generalni direkciji, apeliramo ponovno na podružnice, da čimpreje obračunajo nabiralne pole, da omogočimo Rapu preživljanje družine čez zimo.
Splošno kreditno društvo, Ljubljana. Opozarjamo vse železničarje na članek »Nabiraj in množi svoje imetje«. Splošno kreditno društvo je naš delavski denarni zavod ter je dolžnost vsakega zavednega sodru-ga, da nalaga svoje prihranke v tem zavodu. V upravi tega zavoda so ss. Vuk, Pušnik, Korošec in Stanko. Namen naših zastopnikov v upravi tega društva je železničarjem, ki pridejo v stisko in bedo. nuditi posojila po najnižji obrestni meri in se je zato naredil sklep, da se bodo vse vloge železničarjev porabljale izključno zopet za posojila v prvi vrsti organiziranim železničarjem ter se bodo za ta posojila obresti občutno znižale. Kdor želi štediti ali z redno mesečno štednjo preskrbeti svoje otroke, naj takoj piše ali na naslov društva ali pa na našo centralo in mu bomo dali vsa potrebna pojasnila.
Gospodarska poslovalnica.
Železničarji, pridite v Gospodarsko poslovalnico v Ljubljani, Miklošičeva cesta 13 ali v Mariboru, Aleksandrova c. 45. Priporočamo Vam našo zalogo raznega blaga za zimo po zelo nizkih cenah, zlasti: Češko fla-nelo fine kvalitete po Din 9.50 do Din 10.— meter. Priporočamo jo za damsko perilo, kakor tudi zlasti za šolsko deco. Težko flanelo boljše kvalitete priporočamo železničarjem za srajce po Din 14.— in Din 15 — in najfinejšo oksford flanelo za perilo po Din 16.— do Din 18.—.
Osobju, ki dela na prostem v mrazu, priporočamo Köper-barhent, moder, rjav, siv in bel raznih kvalitet po Din 11.— do Din 22.—. Priporočamo triko-perilo za moške in ženske, dalje otroško trikotažo že od Din 44.— dalje, dolge 220 cm in široke 145 cm, izdelujemo prešite odeje po naročilu.
Poverjenikom „Cankarjeve družbe“.
V kratkem se bodo začele razpošiljati knjige Cankarjeve družbe.
Vsakemu poverjeniku bomo za člane, ki jih je nabral, poslali knjige skupno. Poleg bo priložen seznam njegovih članov in bloki za nabiranje članov.
Pri razdelitvi knjig poberite že obenem članarino za prihodnje leto. Če člane navadite, da bodo pri prejemu knjig plačali članarino kar za prihodnje leto, je prihranjenega mnogo dela in tudi članstvo se poveča. Letošnje knjige so lep dokaz, da se izplača biti član »Cankarjeve družbe« in da se članarina 20 Din bogato obrestuje.
Vsak član ima pri prejemu knjig plačati stroške, ki so nastali pri pošilja tvi knjig. Koliko, Vam bo sporočeno obenem s prejemom knjig. Poverjenik, ki pa pride sam po knjige, pobere samo stroške, ki jih je imel s prepeljavo ali prenosom knjig.
Poverjeniki, zasučite rokave in naj pri razdajanju knjig vsak, ki prejme knjige, že takoj plača za prihodnje leto. Če ni drugače, vsaj prvi obrok naj plača.
Pokažimo, hlapci Jerneji, da smo silni in močni.
ODBOR
Cankarjeve družbe.
Posebno priporočamo našo izbiro blaga za službene obleke, zlasti tirolske lodne po Din 105.—, 120.—, 135.—, 145.— in Din 175.—. Železničarji, oglejte si pred nakupom našo zalogo in pristopite kot člani!
Vse prosimo, da nam- vsak nedo-statek pri blagu takoj javijo, da bomo nedostatke odstranili.
Gospodarska poslovalnica
železničarskega osobja.
Opozorilo podružnicam.
Vse podružnice opozarjamo, da morajo v lastnem' delokrogu vsakega člana, čim je dva meseca v zaostanku s članarino opozoriti, da zaostalo članarino plača. S tem prihranijo delo centrali in če dotičnik še tretji mesec ne plača članarino, naj podružnica pri obračunu stavi predlog, da se ga v smislu pravil saveza črta iz staleža in mu ustavi list. Izjeme so le v slučajih bolezni, ko član res ne more plačati članskega prispevka.
»Bajtar«, stavbena in kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani, se je preselil iz prejšnjih prostorov v Kolodvorsko ulico 26, dvorišče. Uradne ure so vsak pondeljek in petek od pol 19. do pol 20. ure in vsako sredo od pol 11. do pol 12. ure.	Načelstvo.
>OUIENT<
DRUŽBA Z OMEJENO ZAVEZO, LJUBLJANA
Tvornica suhih in oljnatih barv ter firneža in steklarskega kleja. Velika zaloga slikarskih in pleskarskih potrebščin, študijskih in umetniških tempera ter šolskih barv. Tuši, pastele, čopiči in stojala za slikarje in risarje v največji izbiri in po najnižjih cenah. Prodajalna:
LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 14.
železnltnlem
se priporoča
Fran Iglič,
krojaški atelje in specialna izdelava uniform za železničarje
Ljubllona, PražaKova 10
v bližini Gospodarske poslovalnice.
Pozor lovci!
Popravila orožja najceneje pri novootvorjeni puškarski tvrdki
•	V
Ljubljana, Gosposvetska testa 12
Zraven restavracije Novi svet.
Orožje, streljivo, ribarske potrebščine.
Llkonle
moške ali ženske obleke
18 Din
iško, damsko garderobo naj-reje zlika, kemično čisti, te-ijito pošije, na željo napravi /o podlogo, tudi obrne, da
Wallet Express,
Ljubljana, Stari trg 19
Zo 3 dinirje
se popolnoma nasitite v delikatesni trgovini na
Maijevra nabrežju št. 5
Ljubljana
Točijo se najboljša dalmatinska vina.
tovarna salam in konzerv
Vič pri Ljubljani
A. VERBAfS
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 10
Telefon 2867
Tovarniška zaloga elektrotehničnega instalacijskega materijala, kuhalnikov, telefonov električnih zvoncev, svetil itd. Radio aparatov, detektorjev in vseh sestavnih delov. Prevzame v izvršitev v točno, ceno in strokovnjaško vsakovrstne inštalacije popravila in montiranja.
KOBILICA
AVGUST
TAPETNIK IN DEKORATER
Doxa 300 Din
Omega 450 Dl"
PRECIZNEURE
Ljubljana, Dunajska cesta 25, vhod Dvoržakova ulica 3 dvorišče (Tönniesova hiša)
prevzame vsa tapetniška dela
Zaloga žime, afrika i. t. d.
Schaffhausen, Omega, Doxa i.t.d. dobite najceneje pri urarju
L. VILHAR, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 36
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.