Št. 651. V Ljubljani, ponedeljek dne 18. decembra 1911. Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K1 20, z dostavljanjem na dom K 150; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10 —, četrtletno K 5-—, mesečno K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30’—. : Telefon številka 303. : lUTRia NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta. 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : TT* Volitev župana. Po dolgem času se sestane danes zopet občinski svet ljubljanski, v novi, zelo spremenjeni obliki sicer, ali sestane se vendarle in po dolgem času bo imela Ljubljana zopet — župana reprezentanta svoje avtonomije. Bil je pa tudi že skrajni čas za to, potrpežljivost ljubljanskega prebivalstva je prestala res težko izkušnjo in samo naši legendarni pohlevnost* in ponižnosti se ima tirolski baron Schwarz zahvaliti, da ni nastal radi njegovih s*kan vihar, ki bi nastal v vsakem drugem mestu. No, Slovencev se ni treba bati nikomur, mi smo z vsem zadovoljni, radi se vdamo v božjo in — Schvvarzovo voljo in zato je bilo ljubljansko prebivalstvo tiho in spokorno, bilo mu je vseeno, kdo gospoduje na magistratu, od njega izvoljeni župan, ali pa od vlade postavljeni komisar, kar se je videlo že iz tega, da je v dosti močnem številu glasovali pri občinskih volitvah za klerikalce, torej za stranko, ki jo povzročila vpeljavo izjemnega stanja v Ljubljani. Osebno nimamo proti vitezu Laschanu niti lr(i ničesar; bili bi neobjektivni, ako bi grajali megovo delo,, ker mož je pošten, in je, četudi Nemec, spoštoval tudi pravice slovenskega jezika na magistratu. Pravijo celo, da so hoteli v začetku nekateri magistratih uradniki govoriti z njim nemški, on jim je pa povedal, da je uradni jezik ljubljanskega magistrata slovenski. Simpatičen nam je že radi te res duhovite za-frkacije, ki je sicer sramotna za našo narodno zavednost, ali je lep dokaz za to, da je bil vitez Laschan strogo pravičen in da je spoštoval običaje in pravila, ki jih je vpeljal na magistratu prejšnji občinski svet. Ali mi ločimo osebo od stvari. Kakorkoli nam je g. Laschan lahko celo simpatičen, nam ni biia nikoli simpatična institucija vladnega komisarja na magistratu in zato bomo z veselem pozdravili novega župana, v I.ega voli novi občinski svet še-le danes, ^etudi bi ga imeli, da ni bilo klerikalne in Schwarzove hudobije, lahko že zdavnaj. No, pa pustimo preteklost in poglejmo v bodočnost, ki leži pred nami in je zelo nejasna. V novem občinskem svetu ni močne večine, poleg 23 naprednjakov bo sedelo v njem 14 klerikalcev, 7 Nemcev in 1 socijalni demokrat. Narodno-napredni klub je sicer mnogo močnejši od vsakega posameznega druzega kluba, ali v celoti je slika naslednja; 23 naprednjakov proti opoziciji, ki ima v občinskem svetu skupno 22 sedežev! Opozicija je močna in vemo tudi kaka je! v napadih na narodno-napredno večino bodo klerikalci in Nemci vedno edini, ker imajo eni ,n drugi skupni namen: uničiti narodno- napredlo stranko in sicer klerikalci iz strankarskih Nemci pa iz narodnih ozirov, ker vedo dobro, ha jim klerikalci niso tako nevarni, ker so na-l^dni samo toliko, kolikor jim to dopuščajo oni, ki so nad njimi in ki niso — Slovenci. Težko stališče bo imela narodno-napredna stranka, ker jo bo klerikalno-nemŠka opozicija močno ovirala v delu; ta opozicija ne bo oponirala samo radi stvari, temveč že samo zato, da oponira. , In vendar bo mogla vladati narodno-napredna stranka na magistratu, ako bo smotreno delala na korist občine in njenega prebivalstva, ker ako bo klerikalno-nemška opozicija ovirala delo, samo da ga ovira, ako bo oponirala samo da oponira, si nakoplje težko odgovornost na Slavo in ji ne bo lahko prihodnjič stopiti pred volilce. Opozicija je potrebna in prejšni občinski svet ni bil za nas noben vzor ravno za to, ker' v njem ni bilo nobene opozicije, ker tam, kjer so mnenja nasprotna, se pojmi bistrijo, tam pa,, kjer so vsi enih misli, se vrši vse bolj meha- nično. Opozicija je dobra in koristna, ali je veliko vprašanje, ako shvati sedanja opozicija v obč. svetu ljubljanskem pravilno svoj položaj, ako bo stvarno oponirala tam, kjer bo to potrebno, ali bo pa samo razsajala — z edinim namenom, da razsaja in samo iz tega vzroka, ker ni ona v večini. Kolikor poznamo naše klerikalce, bo naj-brže to poslednje, ker oni imajo o pravicah ve-1 čine drugo teorijo tam, kjer so sami v večini in drugo teorijo zopet tam, kjer so v manjšini in zato se bojimo, da se bo v obč. svetu več govorilo, kot — delalo, vendar je pa tudi to boljše od dosedanjega izjemnega stanja in zato pozdravljamo današnjo otvoritev ljubljanskega občinskega sveta v pričakovanju, da bo današnji izvolitvi župana sledila kmalu tudi — njegova potrditev. LEV1ATAN: Kjer ima duhovnik besedo ali Jezuitska republika. (Iz češke .Svobodne Misli*.) K otvoritvi ljubljanskega občinskega sveta. Vsaka mišljenska smer z jasno načrtanim programom predstavlja gotov nazor ha življenje, oziroma —. če hočete — stremljenje, preosnovati človeško družbo na temelju gotovih, natančno določenih načel, ki slede iz dotičnega nazora na svet. Takemu stremljenju bi ne bilo ugovarjati. Vsak, tudi konzervativni smer ima pravico do priznanja in respektiranja. Predpogoj je seve ta, ali je program odkritosrčen in pošten, z drugimi besedami: program mora biti izražen glede svojih utemeljevanj in namenov jasno in natančno, resnično. Dalje ne sme biti program nenraven, t. j, ne sme biti le plašč za pokritje egoističnega stremljenja, in pridobljene moči se ne sme zlorabljati v postranske ali samopašne namene. Če odgovarja kaka mišljenska smer tem pogojem in če odgovarja danim razmeram, potem sploh ni mogoče preprečiti njene udejstitve v življenju, vsaj ne za dolgo časa. In tako nastalo stanje bo stanje, ki odgovarja resničnim potrebam človeške .i družbe. 3 Takšna mišljenska smer je tudi rimskokatoliška cerkev. Njen program je evangelij lju bežni, katerega je oznanjal plemeniti sanjač Je-sua iz Nazareta. Iz tega evangelija zajema, rimskokatoliška cerkev utemeljevanje svojega obstoja in vdejstvovanje tega nauka ljubezni v življenju proglaša za svoj cilj. Če je že kdaj kaka smer dosegla tako moč, da bi bila mogla svoj program uresničiti, je bila to gotovo ta cerkev. Dosti je znana njena moč v srednjem veku, ko je Rim zapovedal celemu svetu tako, da je uničeval svoje nasprotnike že s samo besedo — s prokletjem in izobčenjem iz cerkve. Toda ravno narobe je bilo tedaj, ko je bila cerkvena oblast skoraj neomejena, notranje stanje takšno, da se je že tedaj začenjalo razpadanje, ravno zato, ker so se dejanja popolnoma ločila od nauka. Mogoče se mi bo ugovarjalo, da so zakrivili zanemarjanje naloge, katero je cerkev baje prejela, razni posamezniki, duhovniki ali papeži, ki so se pregrešili proti uradu in poklicu; dalje, da je bilo človeštvo že »pokvarjeno od civilizacije", in pa da so onemogočali ali otežkočali cerkvi izpolnjevanje njene naloge predstavniki posvetne oblasti. Ti ugovori so prazni. Predstavniki učeče cerkve, torej glavni činitelji so ravno duhovniki in papeži; in če so ti ničvredni, je tudi cerkev ničvredna, . ker slab duhoven ne more in tudi ne bo izpolnjeval še tako lepih naukov. Izgovor na civilizacijo je neroden, ker ne kvari civilizacija ljudi, temveč ljudje civilizacijo. Pritoževanje na predstavnike posvetne oblasti je istotako neutemeljeno, ker je bila cerkev najbolj pokvarjena ravno tiste čase, ko je imela največ vpliva in oblasti. Toda neutemeljeni so ti ugovori tudi zato, ker se cerkev ni držala svojih lastnih naukov niti tedaj, ko je mogla delati za svoje nauke pod nenavadno ugodnimi okoliščinami. Dokaz tega je nastanek, razvitek in konec republike, katero so jezuitje ustanovili sredi južnoameri-kanskih pragozdov na ozemlju republike Pa-raguay, in katero so vzdržavali poldrugsto let. Lahko trdimo, da cerkev ves čas svojega obstanka do današnjih časov še ni imela tako lepe priložnosti za ustvarjanje takšne človeške družbe, ki bi bila odgovarjala evangeljskemu duhu in učenju cerkve sploh. A če cerkev ni mogla tega ideala uresničiti, ali pa celo ni hotela tega storiti, potem je pa izgubila vsakoršno ekzistenčno opravičenost. Paraguay je dandanes ena izmed številnih južnoamerikanskih republik ter leži skoraj na sredi Južne Amerike, severno od kraja, kjer se zlivajo skuypaj veletoki Parana, Paraguay in Pilcomayo in tvorijo veletok La Plata. Je to zelo obširna država, ki ima pa zelo malo prebivalcev (okrog 700.000). Glavno mesto je Ascun-sion z 30.000 prebivalcev. Deželo so se osvojili Španci na začetku 16. veka. Tedaj so prebivalci tam Indijanci plemena Guarani, ki ki so se odlikovali med drugimi plemeni po svoji že dosti razviti kulturi. Po nekod so gojili celo že poljedelstvo, čeprav še primitivno. S prihodom krščanskih Špancev in Portugalcev se je pa položaj mahoma spremenil: iz svobodnih otrok narave so postali Indijanci Y kratkem času sužnji. Čeprav je želela vlada v Madridu, da bi se ravnalo z Indijanci po človeško ter da bi se jih pridobilo za kulturo in krščanstvo, so se vrgli novi priseljenci, večinoma izmeček človeške družbe, kot divja zver na nesrečne Indijance. Prirejali so nanje v nravem pomenu besede love in delali i? ujetnikov sužnje. Da, celo to se jim je odrekalo, da so ljudje. Papež Pavel III; je šele 1. 1537. potrdil, da je Indijanec tudi človek, in 1. 1538. je odločil cerkveni zbor v Limi (Peru) po dolgih posvetovanjih, da imajQ Indijanci dosti razuma, da morejo postati vredni zakramentov katoliške cerkve! Razume se pač samo po sebi, da Indijanci, dosedaj navajeni na svobodno življenje v svobodni naravi, niso kazali mnogo, smisla za takšno civilizacijo in z njo spojeno krščanstvo, temveč da so se vsak čas upirali, seveda brezuspešno, v sak upor je bil barbarski zadušen in že je bilo videti, kot da se bliža uničenje Indijancev. Tedaj so pa prišli v Južno Ameriko očetje jezuiti, katerih red je bil šele nedavno pred tem ustanovljen. Videli so, da so prišli prepozno: najlepše kraje v deželi in duševno vskrbo so namreč imeli v rokah razen posvetne duhovščine frančiškani in drugi redovi. Toda jezuiti niso obupali; začeli so delati v imenu človekoljubja opozicijo proti barbarskemu ravnanju z domorodci ter s svojim vplivom pri dvoru dosegli, da jim je bilo poverjeno vzgajati Indijance za civilizirane ljudi. Začeli so s svojim delom 1. 1610. ter ustanovili tekom časa 31 krajev, t. zv. re-ductiones, izmed katerih so šteli največji za ča- sa svojega največjega razvitka do 30.000) domorodcev. Vsega skupaj je imela jezui,tsk(i država ob svojem propadu I. 1768. okrog 150.000 prebivalcev, samih domorodcev, ki so bili pod vlado okrog 100 jezuitov — belcev. V državnopravnem oziru je bila jezuitska republika po imenu španska naselbina, stoječa naravnost pod kraljevsko oblastjo. Bila je torej izvzeta iz pravomočja naselbinskih uradov ter plačevala, oziroma bi bila morala plačevati od vsakega prebivalca gotov davek. Sicer je bila pa, posebno glede notranje uprave, popolnoma neodvisna ter je znala, kot bomo videli, svojo samostojnost odločno braniti. Najbolj bo nas zanimala notranjoa uprava in ustava, potem pa posebno družabne uredbe v tej državi. Omenil sem že, da v celi državi, razen do 150 jezuitov — belcev ni bilo prav nič drugih prebivalcev razven Indijancev. Ostatni belci so imeli prihod prepovedan, in so bili puščeni v državo le izjemoma koto gostje, pa še to le za kratko dobo in s posebnim dovoljenjem. Vsaki naselbini je načeloval župnik, ki je bil vrhovni poglavar sebi poverjene redukcije,, katero je upravljal posebno v gospodarskem oziru. S prebivalstvom se je stikal osebno kar najmanj, da večinoma sploh ne, ker so znali gu-aremski jezik le izjemoma. Iz slovenskih krajev. Slov. Bistrica. 13. decembra ob 5. uri pop, nastal je v hiši Makul v Slov. Bistrici, Poljska ulica 158, ogenj, poslopje in vsa premičnina v stanovanju je zgorela. Sumi se, da je požar nekdo zanetil. — Dr. Siegfried Janeschitz je prevzel dne 15 t. m. pisarno odvetnika iz Lotharja MUhleisen. Kakor je iz imena razvidno, je ta novi odvetnik seveda pristen Nemec. Mi Slovenci imamo pač dovolj svojih kompetentov, a prepuste to mesto — Nemcu oziroma odpadniku. — Veržej pri Križevcih (Štaj.). Dvonadstropna stavba salezijanskega zavoda je gotova. V njej bo tudi gospodarska šola. Ljutomer. Za volitve v komisijo za osebno dohodnino se Slovenci v Ljutomeru in okolici niso zmenili, zato smo brez zastopnika vsled lastne krivde. In potem se vedno pritožujemo nad krivicami, namesto da bi začeli resno delati. Zakaj imamo obe politični društvi, ali spita? Celje 15. t. m. zjutraj je umrl tu stari meščan Jakob Mastnak v 97. letu svoje starosti. Slov. Bistrica. Opekarno Lunder-jevo je kupil češki tovarnar R&K Ježek iz Blanskega (Morav.) Zopet eno slovansko podjetje več. — Požar. V petek dne 15. t. m. ob 2 uri popoldne je gorelo pri sv. Martinu v Rožni dolini pri Celju. Na kraj požara je prišla celjska požarna bramba, a ni mogla vsled pomankanja vode nič opraviti, skušala je rešiti, kar se je dalo. Rimske Topilce. (Zgradba mostu). Pred kratkim se je vršila kolavdacija mostu čez Savinjo pri Rimskih Toplicah. Most je železobeto-nast in veže kolodvor s kopališčem. Dolg je 110 m, visokost znsšs 10 m. Kolavdacija jc po-kazala, da je most solidno izdelan. Stroške stavbe sta prevzela gg. Rudolf in Karol Uhlicb, posestnika kopališča v Rimskih Toplicah. Laški trg. Odkar je prešla delniška pivnica edina slovenska gostilna, v last Slovenca g. dr. Kolšeka v Laškem trgu, je tudi za nas Slovence izgubljena. Sedanjemu najemniku slovenska govorica smrdi ter gostom, četudi ga slovensko nagovorijo, seveda vedno vsiljuje blaženo nemščino. Vprašamo Vas g. dr. Kolšek, ali mislite v tem ozitu kaj ukreniti, da se tamkaj razmere spremenijo? LISTEK. Nostradamus. Tretje poglavje. SIN NOSTRADAMA. I. Brata tekmeca. Kljub Dozni uri so se odprla v Louvru vsa vrata pred grofom d’ Albon de Saint-Andrč, ki je naglo krenil v salon, kjer sta čakala princa. »Messeigneurs,« ju je nagovoril poštenjak, »zdaj lahko prideta.« Henrik je nrebledel kakor smrt; saj je bil izgubil tisto strašno žrebanje! Zarenčal je kakor tiger, ki mu jemljo plen in se obrnil, hoteč oditi; toda Franc je vprašal z odločnim glasom: »Ali je nevarnost?« »Eh!« je menil Šaint-Andre. »Za vsak Slučaj je pač najboljše, da smo štirje; monseigneur danphin stori prav, ako povabi svojega visokega brata na ta izlet.« Henrik je stopil k d’ Albonu in zamrmral: »Lopov!« »Nikarte, monseigneur; saj vam hranim vaš delež!« Franc se je približal bratu, pogledal mu v °či in dejal: »Na pot tedaj, na pot!« Henrik je čutil, da se mu ježe lasje;na glavi. Tudi nizka strast je strast! Telo in duša sta mu Ječala od bolečine. Franc je videl to obotavljanje in zarohnel: »Prisegel si mi pomoč. Na pot!« »Ne!« je zahropel Henrik. »Napot, Henrik, na pot! Če ne, se ti kolnem pri Bogu, da te že jutri ovadim zbranemu dvoru kot izdajalca.« »Naj bo!« je zaječal princ Henrik, ki se mu je mešalo od groze. »Toda preklinjam te, brat, ki me siliš držati prisego, storjeno v blaznem trenotku!« Z mračno in molčečo naglico so se odplavili vsi trije in šli nemo tja do ulice Tisseran-derie. Saint-Andrč je odprl vrata in se umaknil s poklonom. Princa sta vstopila. Na vrhu stopnic se je prikazal Roncherollesov razburjeni obraz. »Kdo sta ta dva?« je viknila prestrašena Bertranda. »Molči, baba!« je zarežal Saint-Andre. »Kaj! Molčim naj!« je bevsknila Bertranda. »In vi hočete biti prijatelj gospoda Renolda? Ohe, ohe! Kam gresta?« Zaprla je princema pot. Roncherolles je prihajal po stopnicah, stiskaje ustnice. »Nikamor ne pojdeta,« je kričala gospa Bertranda. »Kdor vdira ponoči v tujo hišo, ni kavalir!... Gori! Tatovi! Razbojniki! Morilci! Pomagajte, ljudie božji!...« Zaslišal se je presunljiv krik; sledilo mu je hripavo ječanje. Gospa Bertranda se je zgrudila po tleh: Roncherolles je bil prišel od zadaj ter ji zasadil bodalo do ročnika med pleča. »Izvolite naprej, messeigneurs!« ie rekel morilec. Princa sta drug za drugim prestopila truplo in šla navzgor-. Ko ie dospel Franc na vrh stopnic, se je obrnil in dejal, kažoč na truplo uboge starke: »Spravita tole takoj s poti* Kier biva smrt, tam se ni dobro muditj.« (Roncherolles in Saint-Andre sta se priklonila do tal. »Kam jo poneseva?« je vprašal Albon tovariša. »V Seino!« je odgovoril Kajetan. Težkih nog sta šla Roncherolles in Saint-Andre po trgu Greve; breme, ki sta ga nesla v Seino, se jima je zdelo silno težko. »Težka je, babnica vražja,« je dejal Saint-Andrč, ko sta dospela na breg reke, položila truplo na tla, in si oddehnila, kakor dva ponočna grobokopa, ki nabirata novih moči. »Grd posel sta nama naložila najina dična gospodarja.« »Izboren posel!« je zarenčal Roncherolles. »Kraljeva sinova sta odslej najina zaveznika in — sokrivca!« Seina je tekla mirno, s tihim, 'svilnatim mrmranjem. Pariz je spal. Zanesla sta truplo v enega izmed čolnov, pripetih na bregu. Roncherolles je prijel za vesla; Saint-Andrčje prerezal vrv z bodalom. Sredi reke se je čoln ustavil. Saint-Andrč je obesil truplu s pomočjo čolnove vrvi težek kamen za vrat. Vse to se je godilo brez sočutja, brez groze, brez kesanja. »Ali si gotov?... Ena! Dve! Tri!« je komandiral Roncherolles ter izpustil zavihteno truplo, ki se je pogreznilo v vodo in izginilo v globini. Strašen krik je raztrgal počno tišino. Roncherolles in Saint-Andrč, stoječa v svojem čolnu, sta prisluhnila in se krčevito oprijela drug drugega. Zobje sp jima šklepetali. »Ali si slišal?« je jeknil $aint-*Andfč. »Da! Ravno ko je padlo truplo v vodo!« je d§jpl Roncherolles drgefaje. v iPoigo molčanje, čoln ie drčal po vodi, »KdP ie zakričal?« je dahnil Saint-Andrč. In rjRonsheroiles je odgovori) mračno: »Kdo ve?« Zakričala je Bertranda, ki ni bila mrtva, nego le nezavestna. Ko je začutila lučaj, se ji je vrnilo življenje za kratek hip; in zbrala je poslednje moči ter zaklicala še enkrat na pomoč! ... Franc in Henrik sta šla po prstih do vrač za katerimi je spala Marija. Nekaj časa sta gledala mlado ženo oddaleč; nato sta se umaknila kakor domenjena ter zaprla vrata za seboj. Oba sta čutila, daje prišel trenotek, ko se morata izjaviti enkrat za vselej; zavedala sta se, da utegne eden izmed njiju zapustiti to hišo kot hratomorilec. Franc je meril brata s plamenečim očesom; Henrik je povešal glavo in škilil nanj od strani. »No,« je zarenčal Franc nenadoma, »zdaj se lahko spraviš!« Renčanju je odgovoril grohoL Henrik se je vzravnal, rekoč: »Da; ali s pogojem!« »Strela nebeška! S pogojem! S kakim! Govori! Ne molči! Poberi se! Poberi se, izda^ jalec in krivoprisežnik! Ali si pozabil,.kaj si prisegel? Prisegel si, da mi jo pustiš! Jaz sam sem tu gospodar! (Poberi se!« »Pojdem!« je dejal Henrik in se obrnil proti stopnicam. »Pojdem; naravnost h kralju. H kralju, ki že teden dni išče hčer nadsodnika Croixmarta, ubitega v negovi službi! In mg zakličem: Sire, v tem trenotku posiljuje moj brat Franc siroto, ki o iščete, da jo počastite in,nagradite namesto njenega očeta! In jutri bo vedela vse plemstvo, kako zna kralj francoski po svojih sinovih častiti in preskrbovati, hčere služabnikov monarhije,,padlih v zvesti službi Takp porečem očetu!« Henrik je hotel oditi. ___________ (Dalje.) "1 Dr. J. Motta. Dr. L. Ferrer. Nedavno so se vršile volitve švicarskega zveznega predsednika in zveznega svetovalca. Za zveznega predsednika je bil vnovič izvoljen dr. Ludovik Ferrer, za zveznega svetovalca pa dr. Josip Motta. — Dr. Ferrer je bil rojen 1. 1845 in je po poklicu advokat. L 1891. je bil izvoljen za predsednika švicarskega narodnega sveta, 1. 1902. za zveznega svetovalca, 1. 1906. pa za zveznega predsednika.— Dr. Motta je tudi pravnik. Svojo politično karijero je začel 1.1895. L. 1899, je bil izvoljen v narod. svet. DNEVNE VESTI. Bliža se novo leto, ki je najpripravnejši čas za naročanje listov in za to prosimo vse naše prijatelje, ki vedo ceniti velik pomen neodvisnega naprednega dnevnika, da nam pridobijo med svojimi znanci novih naročnikov, ki so edina naša opora. Drugi listi imajo za sabo stranke in kapital, mi pa nimamo za sabo nikogar in ničesar — in bolje je tako, smo vsaj na vse strani neodvisni, nimamo nikjer vezanih rok, naše besede so vedno izraz našega prepričanja, radi česar je »Jutro* tudi postalo tako priljubljeno povsod po Slovenskem in zato smo trdno prepričani, da nam tudi začetek 1. 1912 prinese lepo število novih naročnikov in da nam ostanejo zvesti tudi vsi sedanji naši naročniki. Naši prijatelji v tem oziru lahko veliko storijo in upamo, da bodo tudi storili. Kaj nam prinašajo klerikalni poslanci z Dunaja? Sobotni »Slovenec* pravi: »Poslanci S. L. S so si v zadnjih letih s svojim odločnim nastopom, vsled mase volivcev, ki stoji za njimi in zelo premišljeno politiko pridobili tak ugled kakor ni enakega v prejšnjih časih uživalo nobeno zastopstvo slovenskega naroda v parlamentu. Zato naši poslanci tudi vedno kaj za naše dežele dosežejo". Lep slavospev je to, ali s čem je on opravičen? Kaj so klerikalni poslanci dosegli, odkar so takorekoč izključni zastopniki slovenskega naroda? Nemško gimnazijo v Ljubljani, Elsnerja in še mnogo drugih pridobitev — za Nemce dar, odkar ima Avstrija ustavo, nismo bili tako brezpravni, kot smo od onega časa, odkar je S L. S. takorekoč izključna zastopnica slov. naroda v državnem zboru, in treba je res velike doze predrznosti za pisarije takih slavospevov klerikalnim poslancem, kot jih piše »Slovenec*. Slovenski uradni list za Kranjsko naj nam preskrbijo klerikalci, ki vladajo v deželi, ker je res pravi škandal, da izhaja uradni list dežele, v kateri je 96 odstotkov Slovencev in komaj 4 odstotki Nemcev, v — nemškem jeziku! Deželno-zborska absolutna večina bi to že lahko dosegla, ko bi le hotela, ali naši klerikalci se znajo samo bahati, ne storijo pa ničesar. Nemški uradni list je izzivanje 96 odstotkov kranjskega prebivalstva in tako izzivanje ne bi smelo biti dovoljeno 1 Ljubljanski kazinoti razvijajo v svojem re-volverskem graškem organu svoj komunalni program in se zadirajo posebno v one zneske, ki jih določa ljubljanski občinski svet za slovenske narodne namene, češ, da je to »pristranost*. Kakor so ljubljanski kazinoti že predrzni in nesramni, bodo morda celo zahtevali, da bi ljubljanska občina podpirala nemški »šulferajn*, da bi dobil kak ljubljanski trg Bismarckovo ime in da bi vjsela na ljubljanskem magistratu — frank-furtarica! Vsega so zmožni naši Nemci in nem-čurji in gotovo bodo res poskušali večkrat — osmešiti se. Naša sodišča. Kakor smo izvedeli, se je in-terpeliralo na ekscelenco gospoda justičnega ministra radi postopanja sodnika dr. Rakovca v Slov. Bistrici. Tam je nameščen kol kazenski sodnik neki Rakovec, ki si prizadeva, odpraviti pri tamkajšnjem sodišču ,slovensko uradovanje. Zakaj to dela, ve prebivalstvo, med katerim kroži istinita vest, da se je zavezal nemšemu Volksratu, da postane renegat in le pod pogojem, če bode sodnikom imenovan. Vse izpovedbe prič, četudi slovenske, se drotokolirajo nemško in generalije elovenskih zatožencev in prič se zabeležijo v nemščini. V zadnjem času postal je neverjetno predrzen. Dne 4. t. m. je prepovedal svojemu pi sarniškemu uradniku Marku Rakušu govoriti v njegovi navzočnosti slovenski in je smatral to za predrznost, ker je govoril Rakuš v njegovi navzočnosti z dr. Lemežem in pismonošem v slov. jeziku. Dr. Rakove, dasi rojen Slovenec je postal najhujši renegat 1 Ko je čital notico o napadu v slovenskih listih šel je takoj v gostilno gospe Krulc, kjer obeduje pisarniški uradnik Rakuš in ga naravnost obsodil kot pisca onega napada. V prisotnosti več gostov je nad njim vedno hujše kričal, se obnašal sodnikovemu stann neprimerno in mu preti z ovadbo na predsedništvo okrožnega sodišča. Vsi pričujoči so bili nad surovim postopanjem ogorčeni. Ker tako postopanje škoduje ugledu avstrijskih sodnikov, dovoljujemo si vprašati njih ekscelenco: 1. Ali je vaši ekscelenci znano, vedenje kazenskega sodnika dr. Rakovca? — 2. Kaj namerava ukreniti ekscelenca, da se ne pusti nekaznovano takšno postopanje sodnika, ki (v tem slučaju) le škoduje stanovskemu ugledu sodnikov? — Afera Kornelij vitez Gorup Dne 12. t. m. seje vršila na tržaški deželni sodniji velezani-miva obravnava proti Korneliju vitezu Gorupu, cbčeznanemu milijonarju, radi oderuštva in sestave napačnega dokumenta na škodo bratov Ivana in Frana Gombač. Kolikor je razvideti iz obtožnih aktov, je stvar precej zavozljana. v zadnjih državnozborskih volitvah ter obče znan kot »Kralj sv. Jakoba« je Imel inkasirati cd obtoženca viteza Gorupa hipoteko 60.000 K, ter je hotel vporabiti to svoto, da bi poravnal dol" 43.000 K bratoma Ivanu in Franu Gombaču in obenem inkasiral 8000 K v gotovini Gorup je bil temu načrtu naklonjen, toda zahteval je od bratov Gombač menico v znesku 53.000 K pod sledečimi pogoji: 1. Proti vplačanju 40 tisoč kron od svoje strani pri Jadransl^i banki in sicer na svoje ime in na ime Gombačev. 2. Proti vplačanju 13.000 K od strani bratov Gombač pri istem zavodu in pod istimi pogoji. 3. Proti vplačanju 6% obresti v naprej za eno četrtletje od cele svote 53.000 K in četrt odstotkov provizije na obrestih. 4. 270 K za cenitev Štol-fovih nepremičnin, 235:15 K za pravne stroške, 2600 K provizije Andreju Štolfi in 1029 K za razne druge stroške. Vsled te pogodbe brata Gombač nista mogla uporabljati niti svojih vloženih 13.000 K, niti onih 40.000 K, vloženih od od Gorupa, ki bi morale predstavljati Gombačevo terjatev proti Štolfi. Brata Gombač sta morala dalje plačevati 6% obresti od 53.000 K. Ko je Štolfa »faliral«, ju je Gorup, ki se je izjavil za upnika Štolfe za 57.000 K tožil v plačilo namišljenega dolga. Tekom obravnave, kateri je prisostvovalo mnogo občinstva, je bilo dognano, da sta bila brata Gombač primorana sprejeti pogodbo. Ker pa sta zavlačila vplača-nje 13.000 K, je Gorup od njiju zahteval obveznico, da ne smeta obtežiti lastnih nepremičnin, dokler ne bo dolg poravnan. Vrh tega se je Gorupu dan pred izdanjem te obveznice posrečilo iztisniti od bratov Gombač drugi dokument — namreč fiktivno pripoznanje, da sta dobila posojilo 53.000 lir in obenem odvisno garancijo za vsako škodo, ki bi nastala vsled eventualnega finančnega poloma Štolfe. Slednjič pravi obtožba, da se je dokazalo, ko je Štolfa v istini »faliral«, kakor da bi bil Gorup še vedno in zopet nepokrit proti Štolfi za več nego 57.000 lir in da je pod to pretvezo tožil brata Gombač za celo svoto 53.000 K. Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Ribar. Kot priče so bili poklicani: brata Gombač, Andrej Štolfa, dr. Gregorin in še par drugih. Brata Gombač sta vstrajala pri svoji trditvi in še dodala, da sta vsled »honetne opracije« Gorupove finančno poražena kljub temu, da sta dobila 13.000 K v gotovini ter odenem rešila onih 13.000 K , vloženih pri Jadranski banW in to zadnje le vsled kazenske ovadbe. Andrej Štolfa je v kratkih besedah podal na-daljna pojasnila in še dostavil, da je Gorup nekoč pri neki finančni transakciji v znesku 300 tisoč K imel dobička od njega 130.000 K. Dr. Ribar se je sicer trudil, kolikor se je pač dalo, razbremeniti obtoženca, sklicuje se na dejstvo, da sta bila brata Gombač deloma oškodovana in je obenem skušal dokazati, da je bila operacija Gorupa povsem korektna. Toda sodnija je bila drugega mnenja ter ie razsodila v nasprotnem smislu. Priznala je Kornelija viteza Gorupa krivim zločina oderuštva in ga obsodila na mesec dni strogega zapora, poostrenega z dvema postoma, v globo 800 kron ter v plačilo vseh sodnih stroškov. Sprememba posesti. Grad Novocelje pri Celju, lastarega Salma Reifferscheidta, je kupil konvent usmiljenih bratov iz Gradca. Občinske volitve v Sv. Križu pri Kostanjevici. V pondeljek, dne 12. t. m. so se vršile v Sv. Križu pri Kostanjevici občinske volitve, pri katerih je bil kaplan Jakob Fatur poražen. Boj je bil tako ljut, kakršnega Sv. Križ še ni videl. Ves kaplanov aparat je bil na nogah noč in dan. Spovednica je delovala, kakor še nikdar. Toda vse skupaj ni nič pomagalo. Fatur je namreč obračal, a volilci so obrnili. Kaplan je vedel, kaj ga čaka in zato je napel zadnje moči. Pobiral je pooblastila od hiše do hiše in končno sklical še shod, na katerem je udrihal čez gostilničarje, trgovce in obrtnike, kar se je dalo. Najbolj je napadal trgovca in posestnika Jos. Kodriča, češ da je liberalec, brezverec in zato ne sme priti v odbor. Ker pa ljudstvo pozna g. Kodriča kot zavednega, poštenega in dobrega kmetovalca, ga je volilo in tudi izvolilo. Naprednjaki sicer niso zmagali na vsej črti, a spravili so v občinski odbor može, ki imajo pri občanih veliko zaupanja in bodo klerikalcem gledali pošteno na prste. Večina odbornikov je sedaj naprednih, prihodnjič čaka klerikalce popoln poraz. Osrednja banka čeških hranilnic v Pragi in njene podružnice v Brnu, Lvovu, Černovicah, na Dunaju in v Trstu, Piazza del Ponterosso št. 2 bodo izplačevale od 27. tek. meseca naprej brez vsakega odbitka in provizije dospele izžrebane komade in polletne obresti 4 ‘/a °/o in 4 °/0 zastavnih listov Deželne banke kraljevine Galicije in Vladimirja z veliko vojvodino Krakovsko. Do-sedaj se nahaja v prometu za K lOlJ^^OO1 — zastavnih listov in 102,389.000— 4°/o zastavnih listov. Ciril-Metodova šola v Trstu. Ker nam je iz kroga staršev došlo poročilo, ki na zadnjo našo notico odločno brani C, M. dekliško šolo na Acquedottu proti zadnji naši notici v tej zadevi, da bi tam vladale take razmere — konšta-tiramo še enkrat, da te razmere ne vladajo na dekliški šoli na Aquedottu, temveč izključno na dekliški šoli šolskih sester pri Sv. Jakobu. Kakor čnjemo, je vodstvo Družbe takoj poskrbelo, da se ugodi staršem! Poštni promet za Božič in Novo leto. Ker se za praznike poštni promet silno pomnoži, so se ukrenile pri glavni pošti te-le odredbe : Dne 18. do 24. t. m. se bodo raztegnile uradne ure pri predaji pošiljatev vožne pošte od 8. ure zjutraj do 7. zvečer. Občinstvo se zato nujno opozarja v svojem lastnem interesu in pa, da olajša poslovanje, da odda pošiljatve kolikor mo- Sence jutra. Ruski spisal M. Ardbašev. — Prevel Anton Melik. »Zakaj pa?« »Tako...« je turobno odgovorila Liza in ga naenkrat plaho in ganjeno-nežno prijela za roko. Korenjev je zmignil z rameni. »Čudna si danes...« je rekel. »No, kakor hočeš.« Liza je tiho izpustila njegovo roko, zroč v .tla, nato je vstala, si oblekla jopico in pogledala na Korenjeva. »Hvala ti, da si prišla...« je rekel Korenjev, sam ni vedel, zakaj. Liza je vzdihnila in zaprla duri. Korenev je Slišal, kako je gospodinja v prednji sobi zagodrnjala za njo. ^ »Taka vlačuga... in celo gospodična, kur-sistka!« XI. ! Liza je šla po ulicah. 2e se je mračilo in prižigali so svetilke. Šla je hitro in lahko, nekoliko sklonjena naprej, in gledala na mokre ploče tlaka. Nekdo jo je prehitel, in majhen bel psiček se jej je zapletel pod noge. Liza se je 'zdrznila in naglo povzdignila oči. i» Spredaj je šel počasi majhen gimnazijec, v sivkastem plašču in veliki čenici. Razposajen bel psiček je tekel zadaj, spreminjal vsak trenutek hitrost in se zadeval gimnazijcu ob noge. Nenavadno toplo in nežno čuvstvo je kakor val zalilo Lizi srce, in oči so se ji zameglile. Bolestno jasno se je spomnila Serjože in psička doma. In čuvstvo moreče zapuščenosti se je umaknilo gorečemu čuvstvu nežnosti in radosti. Okrenila se je od svoje poti in šla, sama ni ve- dela zakaj, za gimnazijcem in njegovim belim psičkom. Tako so šli dolro, in ves čas je bilo Lizi zdaj žalostno, zdaj lahko in toplo, in pozabila je na to, da je treba iti domov. Krepko je pritisnila muf na prsi in ni pustila oči od malega, sivega plašča in široke, velike čepice nad rožnatimi, v stran štrlečimi ušesi. Od časa do časa se je ozrl gimnazijec in začudeno gledal na visoko, polno gospodično, ki mu je sledila tafco neomajno. Ona se mu je nasmehnila plaho iu komaj opazno; a on se je zopet okrenil in kričal, hoteč dokazati svojo nezavisnost, s piskajočim glasom: »Farsik, sem... kam bežiš!... Čakaj,*jaz ti pokažem!...« Farsik je preplašeno nastavljal bela ušesa, zavil rep v klopčič, in se mu zaletel v nogo. Liza se je tiho zasmejala. »Domov, domov!« je pel nek sladek, radosten glas v njenih prsih. Ta trenutek se je gimnazijec naglo okrenil k vratom, ozrl se še enkrat na Lizo in zavpil demonstrativno, ko je videl, da se je ustavila tudi ona: »Farsik. tušem!« Beli Farsik je skočil čez prag, in siva železna vrata so se trdo zaprla. Liza je ostala nenadoma sama. In ravno tako naglo, kakor je prišlo, je tudi izginilo toplo, nežno čuvstvo radosti. Na ulicah je bilo umazano in prazno, in rumeno so se svetile svetilke. Ljudje so hodili mimo; njihove postave so odsevale na mokrih kamnih in se topile nerazločno v somraku. Liza je postala na mestu in odšla nato na* zaj, nalahko omahovaje na oslabelih nogah. Serjoža, dom, oče — vse je zasijalo brezmočno v njenih mislih in izginilo takoj. In v njej je bila jedna sama moreča, brezupna zavest, da se ona »ne more« več vrniti nazaj, ker te Lize, ki je živela vesela in čista v tej stari hiši s Ser-jožo, s psičkom, pokojno in veselo, že ni več in je nikoli več ne bo. Čuvstvo, kakor da se naglo potaplja k dnu, v globoko, kalno, zelenkasto vodo in da voda glušeče šumi v ušesih, je zatemnelo vse v njenih očeh in v duši. Razprla je široke oči, dvignila prestrašeno obe roki, obupano pritisnila muf k sencom in se ustavila. »Konec!« ji je vzkriknil v duši hladen, odločen glas. In vse je utihnilo in ugasnilo v njej, postalo pusto in prazno in mrtvo. XII. Ko je prišla Liza domov, je ležala Dora na postelji z obrazom v blazino. Ko je zaslišala ropot, se je dvignila z enim sunkom in zastrmela v Lizo z žarečimi vprašujočimi očmi. »A, ti si...« je izpregovorila z zateglim negotovim glasom. »Kako si me prestrašila!« Liza je mehanično odložila jopico, prižgala luč in zapazila na mizi list papirja, ki ga je napisala Dora, in črn revolver, ki se je svetil z mrzlim, kovinskim bleskom. Dora je vstala in stopila k mizi. »Poglej kaj sem napisala ...« je izpregovorila z nekako nenaravnim glasom. Bilo jej je tesno in sram pred nečem, dasi se je trudila, da bi se uverila, da je vse v njenem ravnanju in besedah — lepo in mračno. Liza se je podprla z enim komolcem na mizo in je prečitala molče: »Krivda najine smrti, prosiva, naj se ne zvrača na nikogar. Medve umirava vsled tega, ker življenje sploh ni vredno, da se ga živi.« »Jaz mislim, da to zadostuje?« je rekla Dora s čudnim, samozavestnim samoljubjem, in glas jej je drhtel. Objelo jo je čuvstvo, da je vse goče že v dopoldanskem času ali vsaj kmalu popoldne, da se jih bo dalo še tisti dan odpraviti. Da se bo poštna manipulacija hitreje in lažje razvijala, je priporočati, da se pošiljatve njih obsežnosti, teži in transportni daljavi primerno, trdno in trpežno zavijejo in da je naslov natančen in razločen (če je treba ime ulice, hišna številka, nadstropje, številka vrat). Naslov bodi zapisan neposredno na ovoj sam, če pa to ni mogoče, ga je prišiti na pošiljatev ali pa trdno in sceloma prilepiti nanjo, nikakor pa ne samo pripečatiti. Priporočati je tudi, da se dene v po-čiljatev še en, popolnoma enak naslov, ker se jo na ta način lahko odpošlje tja, kamor je namenjena, tudi tedaj, če je zunanji naslov odletel ali če se je zbrisal. Taka pošiljatev se odpre in poišče v nji drugi naslov. Želeti je tudi, da stranke spremnice pravilno izpolnijo in vsebino natanko oznaičjo, da se izognejo pri predaji vsakterim neprilikam. Posebno se opozarja na pošiljatve, ki so podvržene užitnini. Pri takih po-šiljatvah, ki gredo v mesta, kjer je uvedena užit-nina, kakor Dunaj, Praga, Gradec, Trst itd., je priporočati, da se na naslovni strani pošiljatve same, in na spremnici označi vsebino v tistih množinah, (kilogrami, litri, komadi), po katerih se zaračunava užitnina, da gre tako tudi ppslo-vanje pri odmeri užitnine hitreje izpod rok. Da se tudi dospele pošiljatve ročneje dostavljajo, se stranke nujno naprošajo, da dostavljalca čim hitreje in brez zamude časa odpravijo s tem, da oddajne listke hitro podpišejo in pristojbino z drobižem poravnajo, ker menjavanje večjih bankovcev dostavljalca silno zamudi, najmanjša zamuda pa na splošni promet neugodno vpliva. Za pošiljatve do 5 kg je dostavnine 10 vin., za težje 20 vin. Če gre k eni spremnici po več paketov, je plačati dostavnino za vsakega posebej. Če poravna pošta užitnino za stranko, plača za to prejemnik 20 v pristojbine za vsak paket. Končno se opozarja občinstvo še na to, da ne gre prilepljati na dopisnicah in razglednicah dobrodelnih in drugih varstvenih kolekov na prostor, ki je odmerjen naslovu, ker se sicer take pošiljatve smatrajo za pisma, ki morajo biti kot taka frankirana, pa mora zanje plačati naslovnik naknadno poštnino. Napredni Slovenci na Štajerskem proti obstrukciji v štaj. deželnem zboru. Izvrševalni odbor »narodne stranke za Štajersko" je imel 15 t. m. zvečer sejo. Po temeljiti razpravi je vodstvo narodne stranke sklenilo, da je stroga opozicija slovenskih poslancev na stvarni podlagi samoobsebi umevna stvar. Ker so z odgo-ditvijo štajerskega deželnega zbora neposredni vzroki slovenske obstrukcije odpadli in ker je nevtralen delovni program, katerega hoče vlada deželnemu zboru za prihodnje zasedanje predložiti, Slovencem nekako sovražno postopanje izključuje, je izvršev. odbor »narodne stranke* prepričanja, da nadaljevanje obstrukcije v štajerskem deželnem zboru ljudstvu v gospodarskem cziru le škoduje. O. BERNATOVIC Ljubljana. — Mestni trg štev. 5. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Nizke cene, solidna postrežba. »Ideal*. Spored za ponedeljek dne 18. decembra: Popoldanski spored: »Tunis in Tunezija*. (Zanimiv naravni posnetek.) — »Toto ne dobi vina." (Jako'komično.) — »Lov na bele čaplje." (Prekrasni naravni posnetek.) — »Njen mladostni prijatelj." (Ameriška drama.) — »Slavna rešitev." (Jako komično.) — Večerni spored ob 7., 8. in 9 uri: „Lov na bele čaplje.* (Prekrasen naravni posnetek.) — »Strahovi.* (Velika socijalna drama v dveh dejanjih.) — .Slavna rešitev.* (Jako komično.) — Od torka 19. do četrtka 21. decembra: »Obleganje Calaisa". (Zgodovinska slika v barvah, natančno po zgodovinskih »poročilih \a ob sodelovanju čez 1000 oseb. — Edino svoje vrste.) Književnost in umetnost. Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v torek zvečer gostuje operna in operetna pevka gospa Irma Polakova v ulogi Angčle v opereti »Grof Luksemburški*. Predstava se vrši za par lože, sicer izven abonnementa. Uloga Ang6la to nekako naivno in neumno, in sramovala se je vsled tega pogledati Lizi v oči. Liza je molčala in obstala v isti nerodni pozi, uprta z jednim komolcem ob mizo. Kita jej je padla čez rame in se zvila na mizi v majhen klopčič. Lizi se je naenk|at zahotelo, da bi vzela pero in pripisala še irekaj drugega, zelo važnega zanjo, tisto kar je polnilo njene prsi in je! stiskalo srce. Toda samo vzdihnila je in se počasi vzravnala. Nato se je dotaknila s prstom revolverja in ga pustila zopet. -Pa, prav... meni je vsejedno...« je izpregovorila tiho. Nastopil je trenutek težkega in za Doro mučnega molčanja. »Treba je vendar delati karkoli. .. Kako neumno izpade vse...« se je posvetilo v njeni glavi. »Treba je zakleniti vrata...« ie rekla neodločno in zardela. Liza je stopila tiho in zaprla vrata... Zopet je nastopilo moreče molčanje, in postajalo je vedno težje in težje. Liza je stala pri vratin, a Dora pri mizi. Nekaj ogromnega, neznosno strašnega in nelepega se je plazilo iz vseh kotov in napolnjevalo sobo. Dori se je zazdelo, da pričenja luč ugašati. »A kaj je vendar to?« je hotela zakričati, a namesto tega je vprašala: »Kje si bila?« s takim čudnim glasom, kakor da jej tiči v grlu nekaj silnega. Liza se je turobno ozrla in ni odgovorna. »No, kaj... treba je k... končati...« ie s težavo spregovorila Dora in jezik se jej je zatikal. Liza je odgovorila zamolklo. »Da...« 16/7 Parnik „Delhi“, ki je vozil pretekli teden iz Tilbury v Egipt, je med potjo zašel na sipino, in sicer pri rtiču Spar-tol v Maroku. Zaradi nemirnega morja je bila velika nevarnost za potnike in moštvo na ladji. Vendar se je posrečilo posadki neke francoske in neke angleške vbj-ne ladje rešiti potnike in moštvo, tako da ni nihče ponesrečil. je ena najboljših igralskih in pevskih ulog gospe Polakove. Opozarjamo, da more peti ga. Polakova le e n večer na našem odru. Slovensko deželno gledališče. Milijonar. Komedija v štirih dejanjih. Danski spisal Walter Christinas. Režiser H. Nučič. (Preinijera v soboto, dne 16. decembra). Imena »komedija« pač ta igra ne zasluži. Nedoleten deček Philipp Rocoby, ki sta mu umrla oče in matije posestnik velike trgovske hiše v Londonu in milijonar, živi pod varu-štvoin gospoda Miickelmayerja in tete Klementine, ki vodita njegovo vzgojo. Te vzgoje pa se »vzglednega dečka« -Emilija, jezi ga to preu-dobno življenje in uide z doma. Služi si svoj kruh sam kot raznašalec in pride v rodbino in-seratnega agenta Plummerja, kjer živijo njegova hči Solby, njen zaročenec slikar Ralph J!1 niegova grbasta sestra Boss, ki so vsi uslužbenci Rowolyjevega magacina (ne: »magacina«' Kakor stoji na plakatu!) Mladi milijonar spozna tako v svojem inkognitu življenje nižjih slojev in spozna tudi podlost oddelnega načelnika v magazinu, Snollerta. Ta bi bedo rodbine rad izrabil da bi zapeljal Lolly, zato ji preskrbi mesto „Probiermamzell“ v magazinu. Mali Philipp pride slučajno sam v magazin in je priča Snollertovih nemoralnih ponudb in poizkusov; detektiv, ki mu je poverjena naloga, da najde izgubljenega dečka, pa mu je na sledu in v skrajni sili ukrade Philipp ženski plašč in preoblečen v žensko odnese pete. Snollert, ki je dečka videl v magazinu uvidi, da tat ne more biti nihče drugi, nego ta; da bi se maščeval nad Lolly, ga da na sam božični večer aretirati v stanovanju Plummerjevem. Zdaj seveda je inkognita konec in mladi milijonar deli darove in „srečo“ na vse strani, Snollerta Pa odpuste iz službe. Karakteristika nekaterih oseb, n. pr. tete Klementine, čudaškega otročjega konstrukterja »zrakoplova* Plumerja in tudi Snollerta ni slaba, deloma je že karikatura. Milieu v milijonarjevi hiši in v podstrešni sobici je dobro zadet. Razvoj dejanja pa ni dramatski, slučaj igra preveliko vlogo; posebno neokusen pa je osladno senti* mentalni konec. Z resno dramsko literaturo ta stvar nima nič opraviti. Res, škoda, da se igralce tnuči s takimi izdelki! Igralcem ni kaj oporekati. Glavno vlogo ■ vsako leto 200.000 ljudi na tuberkulozi. Za vsakega postavlja kot vrednost kapital 8000 dolarjev. In po tem računu znaša škoda, ki jo v Zedinjenih državah vsako leto povzroča tuberkuloza, 1600 milijonov dolarjev ali 6 in pol milijarde kron. * V blaznosti. V Weidlingau je postal 19 letni sin nekega hišnega posestnika nenadoma blazen. Domišljeval si je, da ga zasledujejo medvedi in odšel na cesto, kjer je izstrelil več strelov, ki so pa zgrešili svoj cilj. Policija je nesrečneža takoj odpeljala v opazovalni oddelek. — V Magdeburgu je poštarjeva gospa Wiegand v blaznosti zadavila svojo 10 letno hčerko in se nato obesila na rjuho. Po sklepu lista. Dr. Ivan Tavčar — novi župan ljubljanski. Danes dopoldne ob|10. uri se je po dolgem času nad 15 mesecev spet sešel ljubljanski občinski svet — v novi sestavi, da izvoli novega župana. — Sejo je otvoril s pozdravom najstarejši obč. svetovalec g. I. Bonač, ki je naznanil, da sta gg. Štefe in Kregar »opravičeno zadržana* in je torej navzočih 43 obč. svetovalcev. Za ove-rovatelja zapisnika imenuje gg. Kneza in dr. Detelo. Edina točka dnevnega reda je volitev župana. Kot skrutinatorja fungirata gg. dr. Triller in dr. Zajc. Dobil je dr. Ivan Tavčar 23 glasov, dr. Fran Detela 12 glasov, dr. Edvin Ambrosltsch 7 glasov, 1 glasovnica je bila pa prazna. Izid volitve so narodno-napredni občinski svetovalci in občinstvo na galeriji pozdravili s ploskanjem. Dr. Tavčar se je somišljenikom na kratko zahvalil za zaupanje in izjavil, da izvolitev sprejme če bo od cesarja potrjena. Nato je g. Bonač sejo zaključil. Lastnik, glavni in odgovorni urednik Mtlu Plat. Tilka »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Pletilni stroj št. 8. se prav poceni proda Kje pove »Prva anončna pisarna«. Mali oglasi. Beseda & vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamke 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nli popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji lnsereuti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Proda se zaradi družinskih razmer dobro idoča trgovina v prometnem kraju. Natančneje se poizve na Poljanski cesti št. 3. Nemeblovana soba se odda takoj v najem. Soba je pripravna tudi za kakršnokoli shrambo. Poizve se v Frančiškanski ulici 8. I. pri L. Jelencu. 791/3—1 Vila ob cesti na Rožnik št. 41 se radi smrti takoj jako ugodno proda. Istotam se odda tudi takoj stanovanje, obstoječe iz treh sob, kopalnice, pritiklin in z uporabo vrta. Pojasnila daje: M. Klepec, Cesta na Rožnik 41. 778—3 Mladenič, vešč slovenskega, nemškega in ijalijanskega jezika želi službo blagajnika ali pisača. Ponudbe pod št. 100 na »Prvo anončno pisarno«. 688—2 Hiša v Ljubljani z 7 stanovanji, lepim sadnim vrtom in vrtom za Zelišča se radi zadrževanja pri obrtu takoj proda. Dalje je tudi naprodaj v Litiji več stavbenih parcel na jako prometnem kraju. Natančneje se poizve v »Prvi anončni pisarni«. 780—3 Dvoje stanovanj po 2 sobi, pritiklinami ter delom vrta se odda za februarjev termin. Lepi pot št. 3. 779—3 Zahvala. Povodom smrti svojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda Josipa Šmid se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi stali v teh težkih dneh ob strani. Prav lepa hvala tistim, ki so me v žalosti tolažili, in vsem društvom ter posameznikom, ki so mojemu dragemu soprogu izkazali čast na poslednji poti. Zahvaljujem se tudi prijateljem pokojnika, ki so darovali toliko krasnih vencev. Prisrčna hvala gg. pevcem in slavni škofjeloški godbi za v srce segajoče žalostinke. Posebej se zahvaljujem še gospodu zdravniku dr. K. Zakrajščeku, ki se je požrtovalno trudil za pokojnika. Dragega in nepozabnega soproga priporočam v molitev in trajen spomin. Škofja Loka, 15. decembra 1911. Ana Šmid. Opekarski akordant prevzame opekarska de-fa pri kaki večji opekarni za več let. Ponudbe pod „K F.* na Prvo anončno pisarno. P 711 Darujte za C. M* družbo! Naznanilo. Slav. občinstvu vljudno uaznanjam, da sem prevzela staroznano gostilno pri „ VINSKI TRTI" Tržaška cesta štev. 4. kjer bom točila pristna vina, izborno marčno pivo v sodčkih in steklenicah in skrbela vedno za gorka in mrzla jedila. Za obilen poset se priporoča Mici Živec, P 709 gostilničarka. Ženitna ponudba. Posestnik, gostilničar in vinski trgovec na deželi, vdovec s 3 otroki v starosti od 7 do 13 let išče žene, sposobne za gostilniško obrt in gospodinjstvo. Staro 28 do 32 let, premoženje od 20 do 30.000 K. Ponudbe s slikami, ki se vrnejo, pod »Ženin*, na »Prvo anončno pisarno v Ljubljani. P 713 =F vsaka s posebnim vhodom, v I. nadstropju Komenskega ulica štev. 16 : se oddaste takoj. : Telovadno društvo Sokol v Idriji javlja tožno vest, da je umrl njega prvi starosta in častni član, brat Jan Gruden. Bil nam je zvest do zadnjega diha — spomin nanj ostane neminljiv! V Idriji, 17. decembra 1911. jako zanimiv, zabave« in poučen Uit t slikami Je Zavaruj« poalopfa In praailalM p«f polanda šk«Um m aa^tfllb **+■ Zavaraja prati tarnal, iaiMt)a nloft. Rez. fond nad K 800.000* Sprejema vloge na Svilnato blago‘ bariuni, pliši, tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, inore, resice, dišave, mita i. t. d., vedno najnovejše v največji izbiri. Modna trgovina P. Magdič Ljubljana, nasproti glavne pošte. P 614 Krojaški salon za gospode Ivana Magdiča v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 10 priporoča v Idočl sezoni moderno angleško blago. ^ Velika K U khaja vsak petek ter stane četertletno K 180. Zahtevajte ga povaod 1 Naročite ga in tnserirajte v njem) Naalov: Ilnstrovani Tednik, Ljubljane. mmtmrm Modni salon Ivana Schiller Sv. Petra cesta St. M p. 509 priporoča Jdobuke v vseh izvršitvah, popravila točno in ceno!! Žalni klobuki vedno v zalogi. Čez opoldan odprto. Cternit L. J. Frohlich iobni slikar In pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo Ljubljana, Hrenova ulica 17. Pottno-hranilničnl račun štev. 113.050. H božična okasijska prodaja! Največja izbira izgotovljenih oblek za gospode in dečke ter konfekcije za dame in deklice. Čudovito reducirane cene!! Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIC to Ljubljana, Mestni trg 5 ........... Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8 i i. i i i pagMmvaiia zadruga z omejenim Jamstvo« - attoorab on* koga* «*«o Brovet* Sto* a Sole, taqjne Sotake ancte. »upamtva - *«ge *a«h. - Hakarna * * ta ItofMv ip^njnFi Ma tv jb tanini točno, okusno In po MtidnHi cenah. — Tiskanje iotaUh Caoopi»oe ^oJSQjo«ft*t3=Ler5ž» Čaacw, 1—rtaao jm! |r a^cvuaaacBiij©. vv ^ateaat HATSOHEE lajboljše pokrivanje streh General, zastop: V. Janach & Co.,Trst. Orlm^naM asnOo^a; T. Kora, Ljubljana. SprejMM aavaror—|a BovaMna« Mv-Iju^a jp na|»anvntn()ia lwM«a djaa f4 taka egeialel poga(i. ko V* m MM m naMMo aww modni} 4aaada| aa p )a fcpfaMo K »SLAVIJ.. =5 vzajemno zavarovalna banka v Pragi Im fondi K 54,000.000. Izplačan« »dfikodnine In kapltalije K ItMMJMNM. Reaerve M , - .,.i:. ... P» velikosti draga najemu uvarovalaica aaie drim i vstskod slevtMk« - mtMm aprsvs. Via pa)aanlla dajo: ■"““'■“"a Generalno zastopstvo v I^ubljaitf v Gosposki ulici It 12. K 8,000 000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica. &tev. O, (laataa hite) Promes© za 'bU.žr^ai žxo"banJa<: Promese kreditnih srečk i K 20-—. Žrebanja dne 2. januarja 1912 Prom«M suftfik za uravnavo Poih^to a £ 16’— Žrebanje dne 2. januaija 1912 Promese ljubljanskih srečk a E 10 — Žrebanje dno 2. januarja 1912 Promese zemljiških srečk 1L em. & £ 6*—*■ Žrebanje dne B. januarja 1912 V,m 4 prem«? skup« K W~~, Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu ln Gorici Glavni dobitek E Glavni dobitek E Glavni dobitek £ Glavni dobitek £ 300.000*—. 120.000*—. 50,000-—. 100.000*—a ALFONZ « BREZNIK c. kr. izvedenec ln učitelj Glasbene Matice. Največja ln najstarejša trgovina In Izposojevalnica klavirjev in harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun ln muzikallj. iSfiZml« Ljubljana, Kongresni trg 15 Jvirtezni^SiJ«^ (siaarproti 33.vuajs3ce ceikve.) Klavirje dvorne tvrdke B0-sendorfer, Czapka, Hftlzl A Heitzmann, Stelzhammer in Manborg (amer. harm.) imam le jaz izključno edini zastep-Inlk za Kranjsko v velikanski * zalogi in isbiri.. Ne dajte so varati po navidezno cenem, j vsiljivem „pofelnu“, osobito, | ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče najnižji ceni ali na čudovito majhne obroke _ _____ brez vsakega zadatja nabavi prvovrsten instrument z resnično pismeno 10 letno garancijo. Stari klavirji najo v zameno. Izposojevalnlna najnižja. Popravila in uglaševanje vseh glasbil najceneje. Preigrani klavirji vedno v zalogi. Violine, citre, kitare, tamburice, narmonlke, telov. rogovi in strune po tovarniških cenah. — Ves dan odprto I Štampilje vaeh vrst za urade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver in IzdelovatelJ kavčukovih StampiliJ. Ljubljana, stari trg it m. Ceniki firanko. Kmetska posojilnica A}l °/ ljubljanske okolice r. z. z n. z. /O /|J v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po ML I I brez vsakršnega odbitka. obrestuje hranilne vloge po Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. Popolnoma varno naložen denar. vsakršnega Rezervni zaklad: nad pol milijona. Trgovec ali obrtnik mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik, ki noče biti skrit samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele, bo inseriral v ,Jutru‘ ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem. Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd. Anton Kanc Ljubljana, Židovska ulica št. 1. Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.