DELOVNflPRODUKTIVMOST
Kje in kako naj stoji material
Proučevanje dela, položaja tnateriala ln gibov, ka jih na-pravi delavec pri delu, na.s je privedlo do opažanj o napačni organizaciji, o neracionalni raz-poreditvi materiala in • orodja. Ponekod niti ne misLijo na pro-disktivnost, ko določajo, kam bod-o postavili material na de. •iovMiem meslu. Naše slike kaže-jo tak p-rimer.
Najproduktivnejši način dela najdemo, če razčlenimo prije-me na osnovne gibe. V našem pri-meru vidimo, da je treba ro-ko naj.prej iztegniti do mesta, kjer je material. To imenujemo prazen gib. Potem je treba pri-Jeti_ izbrani kos materiala. To jmenujemo prijem. NasJednji osnovni giib je držanje in konč-Ho prenos materiala do mesta obdfrlave, kar imenujemo gib z bremenom- Priiriešenj material je treba postaviti v 'tak polpžaj, <5a ga bo aprijel precep ali orodje. To imenujemo uravna-vanjs položaja. Zadnji glb je epuščanje roke.
Proučevanje se začne z razi-sko-vanjem vsakega toned raz-člen.ienih osnovnih . gitoov. To proučevanje nas pripelje do na-elediijega:
—  Matenial je treba postaviti čim bliže mestu, fejer se obdehj-J«.
—  Posamezni kosj morajo bitl iia mestu, kjer je material, ta'ko razvrščend, da jih lahko doseže-mo.
Treba je iztorafci najbolj uSodno mesto za prijem in dr-žanje kosov. Po potrebi je ft-eba UiPorabiti roko, žlico, klešče alj kakšno drugo orodje za prijem im držanje.
—  Material je trefoa  postaviti v   najkra.iši   možni   razdalji"  od mesta otodelave in sicer niikakor nižje    (da    ga    nefoi    bilo treba dvigati, kakor to kaže naša sli-ka),   temiveč   vsaj   v   isti   vššini. Najboije  je,   te  material  pasta-vimo nekoJiko višje, ker se prj tem breme spušča, ne pa dviga.
—   Kose  je   tretoa  že   pri  po-etavJjanju    na    delovno     mesto postaviti v isti položaj, taiko da jih ni treba obračati, da bi do-bild    ugodmejši    položaj.  Orodje mora   imeti   pripravljen   nasJon, da bi bilo uravmavanje položaja čim krajše.
—  Tr&tva je tafeo u-rediti, da z rolko ne prijemJjemo tastega de-3a,   ki   pride   v   orodje.   Če   ne etorimo tarko, tedaj moramo pr-ste     premikati    na    prosti    de! predmeta-   To   pa   pome-ni   novo skupino   gibov   &b  uporabi   tudd druge roke.
Možno je napraviti nekoliko racicnalizacij:
1. Malerial je treba na delov-nem mesfcu postaviti čim bjiže mestu otodelave jn sicer Jako, da bodo kosi pripravljeni za pri-jemanje    io    postavlijena   v  tak
položaj, kaikršmega bodo zavzeli v orodju. Postaviti Sa je treba nekoLiko višje, kot pa j« mesto zorodjem. Kose prijematj na tistem delu, k4 ne pride v orod-je.
2.  Med mestom, kjer je mate-riaJ iin orodje, je treba postaviti žleto ali  vajeti tako da kosi dr-sijo  drug za drugim  pred samo orodje. S tem se razdalja za gib roke še. bolj skrajša. Pri tem je treba tako urediti, da drsijo ko-si   v   takem   položaju,   v   kakrš-nem bodo zavzeli  v  orodju.
3.   Ureddti     tako,  da  kosi,  ki
la) ta gib istočasno požene tud: mehanizem za polnitev  orodja.
5.  U-rediti tako, da se kos lah-ko     postavi  v  orodje  z  nogo  s pritiskom  na pedalo.
6.  Urediti tako, da se kos lah-ko pritrdd  v orodju  z mehaniz-mom avtomatično s pomočjo po-gonske energije. '
S šesto racionalizacijo dose-žemo avtomatizacijo prijema: postavitev materiala v orodje.
Katero stopnjo racionalizacije bomo d^segli in ali bomo upo-rabilj tudi avtomatizacijo, je odyisno od količine proizvodnje
drse do samega orodja, tudj sa-mi zlezejo v orodje, čim pritis-nemo z nogo na pedalo, s kate-iim se odpre ustrezni mehand-zem.
4. Zaklju&ni gib operacije ot)-delave: otode-laini kos vzamemo iz orodja, povežemo mehanizem z vajeti tako, da (namesto peda-
ln ekonomsk« upravitemosti uporabe osnovnih sredstev za izdelavo mehanizma.
Prvo racianaljzaoijo vsekakor lahko izvedemo na vsaikem de-lovnem mestu bre7. kakršnihkoli strožkov. To je bilo moi storitj tudi na delovnem mestu, ki ga kaže naša slika.